Makedonija glasa{e – no kogo izglasa? - kas.de na izbor i, pred s¢, so odzi- ... Voved Makedonija...

str. 1Godina 3, br. 9, mart 2005 Skopje

Makedonija glasa{e – no kogoizglasa?

]e vidime li "Rezultati sega#ili }e bideme "sekoj den s¢ po-blisku do celta#? Decentrali-zacijata nesomneno e edna od naj-va`nite zada~i {to ovaa zemjamora{e da gi sprovede odpo~etokot na nejzinatasamostojnost. Izbranitegradona~alnici moè dasi ~estitaat za pobedite.No, jas sepak smetam dekabi bilo posoodvetno nimda im se posaka mnogusre}a i uspeh vo rabo-tata. ]e im trebaat is-trajnost, novi idei iodlu~nost za dejstvuva-we, no, pred s¢, dolg zdiv.Pred i po referendumot ima{emnogu borba za zakonite za de-centralizacija i tie se peglaa. Odtoa proizleze ne{to {to ubavo se~ita na hartija, no testot vo prak-tikata doprva mora da go poloì.Ve}e se prepoznavaat dupkite islabostite, na primer vo finan-siraweto na novite op{tini. Od-redbite za sproveduvawe i pra-vilata {to tuka spa|aat s¢ u{te~ekaat i taka s¢ podleì na golemtest {irum zemjata. Vo Germanijabea potrebni 20 godini za dene{-nite validni lokalni ustavi da se

pokaàt opravdani i, pred s¢, da serazjasni neprijatnoto pra{awe zafinansirawe. Sojuzot, pokrainitei op{tinite poedine~no s¢ u{te sekaraat za pari, osobeno vo vremiwakako sega{noto koga, imeno, nemapari. Makedonskata vlada poa|a odtoa deka u{te pri prvoto frlawe

na kockata }e dojde kolku{to e mo`no poblisku docelta. Iako ostanuva dase nadevame, i ponatamupostoi somne` za toa"kako# i "so {to#.

Izbornata trka se raz-likuva{e od dosega vi-denite. Nekako nema{evistinsko izborno ras-polo‘enie. Eden stran-ski gostin duri mi ka‘adeka toj re~isi ni{to ne

zabele‘al od izbornata kampawa.Se ~ini nevoobi~aeno, no izgledaima ne{to vo toa. Kade bea harizma-ti~nite kandidati za gradona~alni-ci, koi na plo{tadite i na ulicitesakaa da gi pridobijat za sebe gra|a-nite so konceptite, ili ednostavnosami delea flaeri? So isklu~ok naSkopje, partiite i nivnite voda~ipove}e se borea za prevlast otkolkusamite kandidati. Ne postoe{e livistinska ‘elba za pobeda? Se ~e-ka{e kako politi~kiot protivnik }ese snajde so noviot sistem ili koinovi problemi }e se pojavat?

Ulrih Klepman

Politi~ka mislastr. 2

Ulrih Klepman

Makedonija glasa{e – samokako glasa{e?

Decentralizacijata ve}e poka-‘uva za~uduva~ki promeni. Gra-|aninot treba da go zeme dejstvu-vaweto vo svoja raka i da prezemepogolema odgovornost, a tokmu toago vidovme vo nedelata, na izbo-rite. Odgovornosta zapo~nuva sopravoto na izbor i, pred s¢, so odzi-vot na izborite, koj be{e mnogu raz-li~en. Za~uduva~ki e deka tokmu voop{tinite kade {to odzivot na gla-sawe za referendumot be{e re~isinula procenti, sega ima{e bukvalnobeskone~no visok porast i docnanapladne se dostignaa 100 procenti(duri i pove}e). Fenomen (≈ ∞), koj imatemati~ki e nedoka‘liv. Gra|a-ninot sigurno pravilno glasa{e, nonekako be{e o~igledno deka izbo-rnite komisii ne sakaa vo celostda go prifatat izborot. Izve{tajotna ODIHR dade do znaewe deka vonekoi op{tini, kako i vo minatoto,dojde do "nepravilnosti# ili do"shortcomings# kako {to ubavo seveli na angliski. Za~uduva~ki efaktot {to ovoj pat nabquduva~itemnogu jasno po ime gi ka‘aa i mes-tata i, pred s¢, napravilnostite. Voizve{tajot na ODIHR ne samo {tomo‘e da se pro~itaat nepravilnos-tite, tuku, me|u redovi mo‘e da sepro~ita i porakata na EU. "Familyvoting# i "ballot box stuffing#, tokmu voprisustvo na me|unarodni nabqudu-va~i, ne svedo~i ba{ za sprovedu-vawe na demokratskite izborni na-~ela.

Najzna~ajno pra{awe e, se ~ini,dali Makedonija gi dobi tie za koise glasa{e ili tie za koi drugiglasaa?

Makedonija glasa{e – samo {toizglasa?

Gra|anite na Makedonija vsu{-nost se odlu~ija za svoite kandi-dati, iako sega dobivaat nekolkudrugi, no sepak tie s¢ u{te senadevaat na pozitivni promeni!Izbornata krimi-prikazna pominai sojuzite poleka se raspu{taat. Kajnekoi kandidati ne se znae to~nood koja politi~ka struja doa|aat.Politi~kite logori zna~itelno sepomestija vo posledno vreme, pove-}e ne se znae koj e od levicata iliod desnicata. Vladata nikoga{nema da priznae deka go napu{tilakursot, no nekako se ~ini deka oti-de malku nadesno. Namesto naciona-lizacii, se pravat rezovi vo soci-jalnite bezbednosni sistemi i pri-vatizacii, koi otsekoga{ bile obe-le‘ja na desni~arite. Opozicijata,pak, se preobrazi vo advokat nasocijalno slabite i gi vetuva duho-vite na minatoto. O~ekuvawata naglasa~ite se golemi, kako i opas-nosta da bidat razo~arani.

Ostanuva na ume{nosta na grado-na~alnicite i na sovetnicite da giiskoristat mo‘nostite na novatalokalna samouprava. Promenite ipodobruvaweto na decentrali-zacijata treba da se o~ekuvaat i tiemo‘at, ili u{te podobro, tie bitrebalo da dovedat do podobruvawena sistemot. Prefatalno bi biloako noviot sistem ne uspee. Fatal-no, najprvo za li~en neuspeh na gra-dona~alnicite i na sovetnicite, noisto taka fatalno i za mladata de-mokratija vo Makedonija i ugledotna zemjata vo Evropa.


Voved

Makedonija izglasa - novalokalna samouprava!

Toa e ona {to go izglasaa gra|a-nite. Izri~ito naglasuvam, gra|a-nite. Zatoa {to samo gra|aninot, ane dr‘avata, znae pred site {to ikoj najitno mu treba. Problemitetreba da se re{avaat tamu kade {to}e nastanat. Toa e zada~ata nalokalnata politika – politika za

gra|aninot! Ako problemite seprefrluvaat na povisokite vlasti,ili postojano ima potreba od so-glasnost na centralnata vlada, to-ga{ tie se natrupuvaat i nikoga{nema da bidat re{eni. Lu|eto voMakedonija zaslu‘ija kone~no da‘iveat vo jasni odnosi i oslo-bodeni od nametnuvawe i od izbor-na izmama. Mo‘nosta e ovde, taasamo treba da se iskoristi.

Abstract

Macedonia has voted. The decentralization, an indubitable necessarilyprocess for Macedonia, has got under way. The new mayor will have no easypost, a lot of the problems will show up in the future after taken over power inthe city halls. The solutions for such problems are not known yet because thenew laws are still theory. And who is now in power? The citizens voted, but willthey receive what the demanded for? The will of the voter wasnít respected asin the past. ODHIR has done a remarkable report, everybody get known ìwhoîit was and ìwhereî it happened. Now, in the year 15 after independence ofMacedonia, all responsible ones and politicians should respect the will of thevoters and should accept even a negative outcome for their party or candidateinstead to fake and fraud. This is simply called democracy! Macedonia hasvoted ñ a new local self government. This should be a local administration forthe citizens and by the citizens. Because the citizens know best what theyneed and not the government.


SODR@INA / CONTENTS

VovedUlrih Klepman

IntroductionUlrich Kleppmann

Lokalna samouprava/Lokalna samouprava/Lokalna samouprava/Lokalna samouprava/Lokalna samouprava/Local Self-GovernmentLocal Self-GovernmentLocal Self-GovernmentLocal Self-GovernmentLocal Self-Government

Lokalnata politika kako dejstvuva~ka sila naevropskata integracija_____________________________________11Ginter Rin{e

The Local Self-Government Politics as an Engine Force towards theEuropean IntegrationProf. Dr. G¸nter Rinsche

Decentralizacijata i reformite vo lokalnata samouprava voRepublika Makedonija: Sega{na sostojba - idna sostojba ______21Renata Treneska-Deskoska

Decentralization and Reforms in the Local Self-Government in theRepublic of Macedonia: Present Condition – Future ConditionRenata Treneska-Deskoska

Izvori na finansirawe na op{tinite _______________________31Goran Petrevski

Financial Resources of the MunicipalitiesGoran Petrevski

Predizvikot na lokalnata samouprava - Pandorina kutija zazemjite od jugoisto~na Evropa ______________________________37Vladimir Misev

The Challenge of the Local Self-Government - Pandora’s Box for theCountries in Southeast EuropeVladimir Misev

Gra|anskiot anga‘man kako osnova na slobodnoi solidarno op{testvo ____________________________________43Horst Kanitc

The Citizens’ Engagement as a Basis of Freeand Solidarity-Oriented SocietyHorst Kanitz


AktuelnoAktuelnoAktuelnoAktuelnoAktuelno/CurrentCurrentCurrentCurrentCurrent

Lokalni izbori 2005Izborna trivijalizacija na politikata ______________________51Vesna [opar

Local Self-Government Elections 2005Election Trivialization of the PoliticsVesna Shopar

Ante Gotovina - kamenot na sopnuvawe na patot naHrvatska kon Evropskata unija ______________________________57Aleksandar Spasenovski

Ante Gotovina – the Obstacle onCroatia’s way towards the European UnionAleksandar Spasenovski

Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /InterInterInterInterInternational Ornational Ornational Ornational Ornational Organizationsganizationsganizationsganizationsganizations

Komitetot na regioni na EU _________________________________61\er|i L. Vurmo

Committee of Regions of EUGjergji L. Vurmo

Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Predizvici i perspektivi/Challenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and Perspectives

Op{tinite i Evropa _______________________________________67Horst Heberlajn

The Municipalities and EuropeHorst Heberlein

Ekonomskiot identitet na makedonskite op{tini ____________79Nenad Markovi}

Economic Identity of the Macedonian MunicipalitiesNenad Markovic


TeorijaTeorijaTeorijaTeorijaTeorija/TheoryTheoryTheoryTheoryTheory

Evropska povelba za lokalna samouprava - "Magna Carta# nalokalnata demokratija _____________________________________87Gordana Siljanovska Davkova

The European Charter of Local Self-Government – Magna Carta of LocalDemocracyGordana Siljanovska Davkova

PortretiPortretiPortretiPortretiPortreti/PPPPPortrai tsortrai tsortrai tsortrai tsortrai ts

Federalnata vizija na Spineli ____________________________103Ivan Damjanovski

Spinelli’s Federal VisionIvan Damjanovski

RecenziiRecenziiRecenziiRecenziiRecenzii/RecensionsRecensionsRecensionsRecensionsRecensions

Lokalnata politika vo germanskite pokraini ______________109Ulrih Klepman

Local Politics in the German Federal StatesUlrich Kleppmann

DokumentiDokumentiDokumentiDokumentiDokumenti/DocumentsDocumentsDocumentsDocumentsDocuments

Evropska povelba za lokalna samouprava __________________113The European Charter of Local Self-Government

Za avtorite /Za avtorite /Za avtorite /Za avtorite /Za avtorite /About the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authors _______________________________________________________________________________________________ 119


Godina 3Br. 9martSkopje 2005ISSN 1409-9853

Spisanie za politi~ko-op{testveni temi

Izdava~i :d-r \or|e Ivanov

Ulrih KlepmanUrednici :Dane Taleski

m-r Sandra Koqa~kovam-r Nenad Markovi}

m-r Ivan Damjanovskim-r Vladimir Boìnovski

Goce Drtkovski

Adresa :Fondacija "Konrad Adenauer#

Maksim Gorki 16 kat 3MK-1000 Skopje

Tel.: 02 3231 122Faks: 02 3135 290

Email: [email protected]: www.kas.de

Institut za demokratija,solidarnost i civilno op{testvo

ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13MK - 1000 Skopje

Tel. / Faks :02 3217 080Email: [email protected]

Internet: www.idsco.org.mk

Pe~at:Vinsent grafika

Dizajn:Natali Nikolovska

Organizacija:Daniela Trajkovi}

Tehni~ka podgotovka:Pepi Damjanovski

Prevod:Marija Micevska,

Qupka Siljanoska, Davor Pa{oskiLektura:

Sneàna Orlovi} Stojanovi}

Year 3N∫ 9

MarchSkopje 2005

ISSN 1409-9853

Magazine for political-societal subjects

P u b l i s h e r s :Dr. Gjorge IvanovUlrich KleppmannE d i t o r s :Dane TaleskiSandra Koljackova M.A.Nenad Markovic M.A.Ivan Damjanovski M.A.Vladimir Bozinovski M.A.Goce Drtkovski

A d d r e ss :Konrad-Adenauer-Stiftungul. Maksim Gorki 16 / 3MK-1000 Skopjephone: 02 323 11 22fax: 02 313 52 90email: [email protected]: www.kas.de

Institute for Democracy, Solidarityand Civil Societyul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13MK-1000 Skopjephone/fax: 02 321 70 80email: [email protected]: www.idsco.org.mk

P r i n t i n g :Vinsent grafikaDesign :Natali NikolovskaO rg a n i z a t i o n :Daniela TrajkovikTechnical preparation :Pepi DamjanovskiTr a n s l a t i o n :Marija Micevska, Ljupka Siljanovska,Davor PasoskiProof reading:Snezana Orlovik Stojanovik

Stavovite izneseni vo spisanieto ne sestavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i

Institutot za demokratija, solidarnost icivilno op{testvo, tuku se li~ni

gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraatza gre{ki napraveni pri prevodot.

Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im sedostavuva na politi~kite subjekti,

dràvnite institucii, univerzitetite,stranskite pretstavni{tva vo

Republika Makedonija.

The viewpoints expressed in the magazine are notthe viewpoints of the Foundation "KonradAdenauer# and the Institute for Democracy,Solidarity and Civil Society. They are personalviews of the authors. The publishers are not liablefor the translation errors.

The magazine is published 4 times a yearand it is distributed to political subjects, stateinstitutions, universities andforeign representatives inthe Republic of Macedonia.


Lokalnata politika kako dejstvuva~kasila na evropskata integracija

Ginter Rin{e

Vo godinite {to sledat }e bidatpostaveni patokazite za sledniotvek na evropskata istorija. Sudbi-nata na sekoj grad, i na sekoja op{ti-na vo Evropa, i na site nivni ìte-li e nedelivo povrzana so uspehotili neuspehot na izgradbata nanoviot i dolgotraen miroven pore-dok vo Evropa.

Lokalnata politika pretstavuvaumetnost soìvotot na gra|anite voop{tinite i vo gradovite da seuredi na najdobar moèn na~in.Op{tinata vaì, pokraj semejstvo-to, kako osnovna forma na ~oveko-viot soìvot, koja bezmalku e seko-ga{ i nasekade prisutna. Poredokoti ureduvaweto na ~ovekoviot soì-vot se sproveduva vo vreme i pros-tor. Vo ovoj kontekst e opravdana ire~enicata: lokalnata politika e}erka na istorijata; istorijata e}erka na geografijata.

Ako politikata e umetnost da seuredi i ovozmoì soìvotot na lu-|eto vo vremeto i prostorot, toga{poredokot na ~ovekoviot soìvotmora da soodvetstvuva na dosto-instvoto, na bitieto i na osnovnitestremeì na ~ovekovata li~nost. Na-dredena cel na dinami~nata lokalnapolitika e sozdavawe, obezbeduvawei neprekinato podobruvawe na sitelokalni preduslovi za razvivawe nali~nosta na slobodnite lu|e. Vo jazi-kot na lokalno-politi~kata progra-ma vaì ovaa cel: "Sakame da sozda-deme lokalni preduslovi za site vona{ata op{tina da se ~uvstvuvaat

dobro i sekoj da moè da napravipove}e vo svojot ìvot#. Vo izborotna celta na lokalnata politikaorientirana kon idninata spa|a zna-~i i obezbeduvawe i podobruvawe naìvotnite {ansi na site gra|ani.

Nesporno e deka Evropskata uni-ja im otvora novi i po{iroki ̀ ivot-ni {ansi na Evropejcite. Zaednica-ta, kako model za miroqubiv soì-vot na narodite i kako magnet za mi-lioni lu|e, ja dokaà svojata spo-sobnost na pove}e lu|e da im dadepove}e ̀ ivotni {ansi. No, iskoris-tuvaweto na {ansite vo Evropa pod-razbira poznavawe na dadenostitei barawata. Isto taka, i od ovoj as-pekt e pove}e od opravdana deviza-ta: "Misli globalno, dejstvuvaj lo-kalno#.

Odreduvawe na sega{nosta

U{te vo 16. vek, angliskiot dr-àvno-praven teoreti~ar FransisBekon (1561-1626) ukaà na neop-hodnosta od nabquduvawe na celi-nata. Toj napi{a: "Ako ~ovekot ginabquduva nastanite bez me|usebnapovrzanost, toga{ toj moèbi }e za-glavi i nema da odi ponatamu#. Akodadenostite na geografijata, naistorijata i na sega{nosta vlijaatvrz idninata na zaedni{tvoto,toga{ i soznanieto i iskoris-tuvaweto na ovie dadenosti pripa-|aat na uslovite za uspeh na dina-mi~nata lokalna politika. Neop-hodno za obezbeduvawe na evrop-

Lo

ka

ln

as

am

oup

ra

va


Ginter Rin{e

skata idnina od strana na evrop-skite lokalni politi~ari se pou-kite od istorijata, odreduvawetona mestoto na sega{nosta i dnev-niot red na idninata.

Veri`nata reakcija na novi na-u~ni otkritija i soznanija, tehno-lo{ki novini, ekonomski i op{tes-tveni promeni podleì na zakonotna zabrzuvawe. Vremenskiot pros-tor, od ekonomskoto soznanie pa dopromenite {to proizleguvaat odnego vo ekonomijata i vo op{tes-tvoto, se skratuva. Kako na film sespojuvaat minatoto i idninata.Ovaa dinamika skratuva vremenskiprostori i rastojanija. Tehnolo{-kite i socijalno-ekonomskite ve-ri`ni reakcii nadminuvaat gra-nici, povrzuvaat prostori i ja zao-bikoluvaat zemjata. Nastanuva is-prepletuvawe {irum svetot, koe nee samo posledica na modernitekomunikaciski tehnologii {to gonadminuvaat prostorot.

Globalnoto isprepletuvawe gipravi besmisleni stremeìte zanacionalna ekonomska nezavisnost.Izolacijata i zatvoraweto vodatkon sterilnost i samoosakatuvawe.Novata svetska realnost ja nadmi-nuva sekoja nacionalna manija naveli~ina. So pravo Arnulf Baringgi predupreduva svoite germanskisogra|ani za slepilo pred real-nosta i za samoprecenuvawe obe-leàno so malku kontakti. Toj {tone ja prepoznava svetskata dinami-ka se nao|a vo opasnosta so metodi-te od v~era da saka da gi re{i de-ne{nite problemi zadutre.

Globalizacija i fragmentacija

Dene{nite dadenosti i opas-nosti na Evropa vo svetski ramki

se povrzani so sprotivnite tenden-cii na globalizacijata od ednastrana i so fragmentacijata oddruga strana. Klu~ni zborovi naovaa "ambivalentnost# na svetskiotrazvoj se:1. globalizacija, t.e. zgolemeno

isprepletuvawe {irum svetot ime|usebna zavisnost;

2. fragmentacija, t.e. raspa|awe irascepkuvawe na dràvite, gri-à za zaguba na identitetot ipotraga po etni~ki identitet.Zaguba na bezbednosta i na top-linata na domot preku dina-mikata i kompleksnosta na raz-vojot, istrajnost vo pregledniprostori, strav od preselba nanarodite i "preovladuvawe nastranskoto vlijanie#, {irewe natakanare~eniot fundamenta-lizam, na primer, na islamot.

Sedumte "maki na ~ove{tvoto#

Isklu~itelno vlijanie vrz svet-skite tendencii za integracija imasoznanieto deka opasnostite {to muse zakanuvaat na ~ove{tvoto moèda se sovladaat samo so insti-tucionalna sorabotka na dràvitei na nadnacionalnite zaednici.

U{te vo 1992 godina vo edno re-zime bea navedeni sedumte "maki na~ove{tvoto#:1. Gra|anski vojni na site konti-

nenti i beda na begalcite;2. Masovna glad vo zemjite vo razvoj;3. Trgovija so droga {irum svetot;4. Me|unaroden organiziran krimi-

nal;5. Globalno uni{tuvawe na ̀ ivot-

nata sredina;6. Prenaselenost i masnovna mig-

racija;7. Globalni epidemii.


Lokalnata politika kako dejstvuva~ka sila na evropskata integracija

nes i sposobnosta za natprevar{irum svetot, na primer prekuedinstvena stabilna valuta;da ja obezbedi svojata sposob-nost za finansirawe;da napravi nejziniot poredokdostoinstven za ~ovekot, da dej-stvuva vo cela Evropa;da gi za{titi svoite gra|ani odakutni i potencijalni opasnosti;dolgotrajno da ja gradi inte-gracijata;da dobie aktivna soglasnost odEvropejcite.

Rascepkuvaweto na svetskatapolitika i anarhisti~kata struk-tura na me|unarodniot svet na dr-àvi go popre~uva i spre~uva re{a-vaweto na problemite na zemjata,va`ni za ìvotot. Pra{aweto zanoviot svetski poredok be{e pos-taveno, no s¢ u{te ne e dobienodgovor. Sega treba od haosot da senapravi red. Rupreht Ridl defi-nira: "Poredokot e zakon pomnoènso upotreba#. No koj gi pravi zako-nite? I koj se griì {irum svetotza nivnata upotreba? S¢ dodekanema svetska vlada nadnacional-nite sojuzi na dràvite se tie {tomoè da dadat pridones za nadmi-nuvawe na globalnata anarhija.

Vmreùvawe {irum svetot

Toa be{e nekoga{! Denes posle-dicite od ~ovekovata beda sevidlivi vo sekoj grad, vo sekojaop{tina. Globalizacijata sodrì,isto taka, zgolemeni opasnostinastanati od negativnoto svetskovmreùvawe. Politi~kite oblasti{to porano bea oddeleni, segarastat zaedno. Problemite i poli-wata na dejstvuvawe na vnatre{-nata i na nadvore{nata bezbednostse pretopuvaat. Ova vaì na sli~enna~in i za mnogu drugi proble-mati~ni poliwa, za koi{to poli-ti~arot, a pred s¢, lokalniotpoliti~ar, mora da prezeme noviodgovornosti. Strate{kite, takti~-nite i organizatorskite poslediciod ova pretopuvawe mora da bidatistraèni i {to e mo`no poskoroda bidat sprovedeni vo prakti~napolitika. Evropskoto edinstvo eneophodno tokmu i od ovie aspekti.

Za Evropskata unija sega e va`-no:

da ja podobri svojata sposobnostza deluvawe;da gi napravi svoite instituciipoefikasni;da ja zgolemi svojata sposobnostza socijalno-ekonomski prido-

Vo negoviot "Faust# Gete zboruva preku likot na eden od gra|anite:

"Vo praznici i nedeli najprijatno ne{toE koga razgovor se vodi vo prijatelski krugZa Turcija, dale~nata zemja, vo koja se slu~uva se{toI kade {to narodite udiraat eden na drug.Stoime do prozorec, pieme od ~a{kaI gledame la|i kako plovat po rekite {irni;A nave~er se vra}ame doma vo veselost ma{kaSo blagoslov v usta za mirot i vremiwata mirni#.


Ginter Rin{e

Tokmu od ovie pri~ini e potrebnai neophodna za ìvot takva Evrop-ska unija {to umee da dejstvuva.Neophodna za ìvot - toa zna~i: daja preobrazi vo svoja korist nevol-jata opasna po ìvot!

Treba da se sozdade nov poredokna Evropa, poredok koj nam i nana{ite deca i na decata na na{itedeca }e im ovozmoì da ìveat vomir i sloboda vo 21. vek. Ovoj novporedok, neophoden za ìvot, nemoè da se vospostavi bez aktivnou~estvo na lokalnite politi~ari sosvest za odgovornost. Zaedni~kiotdom Evropa, ku}ata na slobodata estabilna i dolgotrajna samo akonejzinite lokalni osnovi se silnii nose~ki.

Lokalnite perspektivi na ev-ropskata idnina }e bidat vidlivivo:1. principite na oblikuvawe i

elementite na gradewe na evrop-skiot poredok;

2. lokalnite pridonesi za nadmi-nuvawe na krizite i za isko-ristuvawe na {ansite vo Evro-pa;

3. vo nadle`nostite za re{avawena problemite na evropskatazaednica, koi{to vo mnogu ob-lasti moè da se aktiviraat sa-mo so lokalno sou~estvo i da senapravat korisni na lice mesto;

4. vo kombinacijata za podobraidnina na evropskata sposob-nost za dejstvuvawe preku nejzi-nite golemina i silina i lokal-nata bezbednost vo pregledniprostori, ~ove~kata povrzanosti socijalnata dlabo~ina.

Elementi na gradewe nanoviot poredok

Od su{tinskite elementi naevropskata kultura (sloboda -poredok - ~ovekovo dostoinstvo)proizleguvaat ~etiri osnovni ele-menti na noviot poredok vo Evropa:1. Pravna dràvnost kako takva, no

i kako osnova na humanosta;2. Parlamentarna demokratija

(legalnost i participacija);3. Federalisti~ka izgradba na

zaednicata (supsidijaritet);4. Socijalno pazarno stopanstvo

(solidarnost i delotvornost).Vo pogled na lokalnite perspek-

tivi na evropskata integracija,moè da se konstatira deka prin-cipot na supsidijaritet ne e sop-stvenost na edno politi~ko nivo{to donesuva odluki, na primer, nagermanskite pokraini. Supsidijari-tetot, kako politi~ka dejstvuva~kasila, po~nuva kaj sekoj gra|anin, kaj~ove~kata individua, t.e. bukvalnoprevedeno, kaj nedelivata li~nost.Sekoj ìvoten okrug treba da giispolni site zada~i, so cela vlasti po sopstvena inicijativa. Samotoa {to ne moè da se napravi, ili,pak, ne moè ponatamu ve}e da sepravi vo pomali okruzi, treba da seprenese na pogolemata zaednica,poto~no na povisoko odlu~uva~konivo.

Gradbata na zaednicata od dolunagore:

soodvetstvuva na slobodata i nadostoinstvoto na ~ovekot;go garantira neophodniot slo-boden prostor za samorazvivawena gra|aninot;



ovozmoùva {tedliva upotrebana ograni~enite resursi so iz-begnuvawe na visoki tro{oci nacentralnata uprava i so isko-ristuvawe na samoinicijativi;unapreduva samoodgovornost,podgotvenost na rizik i grià zasamiot sebe;ja namaluva opasnosta od isko-ristuvawe na zaednicata odstrana na parazitski "profi-teri#;e su{tinski preduslov za spo-sobnost za funkcionirawe naEvropskata unija i na noviotporedok vo Evropa.

Principot na supsidijaritet ginao|a svojot izraz i prakti~no spro-veduvawe, na primer, vo pravoto nasamoupravata na lokalnite i najavnite tela, vo federalizmot i vo"Evropa na regionite#.

Edinstvo i raznolikost

Te{kata zada~a za sozdavawe nanov poredok vo Evropa, pri {tostanuva zbor za sveduvawe na pove-}e zna~ajni barawa pod edno ime,moè da uspee samo ako pri sle-deweto na poedine~nite celi ioddelnite interesi gri`livo seodbegnuva sekoe preteruvawe. Sopreteruvaweto dobrite idei moèda se napravat aspurdni.

Poimot supsidijaritet ne smeeda se zloupotrebi za sproveduvawena oddelni interesi na tovar naevropskiot poredok, koj treba da jaobezbedi idninata. Federativniotporedok vo Evropa mora da e koope-rativen i konstruktiven, a ne smeeda e destruktiven i neintegri-ra~ki.

Baraweto za sposobnost za odlu-~uvawe i dejstvuvawe na Evrop-skata zaednica e od egzistencijal-no zna~ewe za idninata na Evropa.Samo silna i sposobna za dejstvu-vawe, Evropskata zaednica moè dagi dade svoite neprikosnoveni pri-donesi za mir, sloboda, stabilnosti dostoinstven za ~ovekot poredok,vo povtorno soedineta Evropa.

Maksimumot na zada~i za Evrop-skata unija zna~i minimum na efi-kasnost vo ispolnuvaweto na zada-~ite. Toa zna~i deka Unijata morada se skoncentrira na zada~ite {tomoè da se re{at samo so zaedni~kaevropska politika. Prakti~natasmisla na supsidijaritetot se sos-toi vo toa {to e mo`no pove}e za-da~i od ìvotot vo zaednicata dase izvr{at od gra|anite, za da seza{tedat ograni~enite rezervi ida se zasili sposobnosta za dejstvu-vawe na pogolemite politi~kinivoa {to nosat odluki. Taka tie}e bidat rastovareni od zada~ite{to ne pripa|aat nu`no na nivnitestru~ni ponudeni kompetencii. Ovaposebno vaì za lokalnata poli-tika {to treba da ja obezbedi idni-nata i {to mora da se sprotivstavina isku{enieto da bide aktivna napazarot zaradi kratkoro~niteprednosti i so toa da bide rui-nira~ka konkurencija na srednitepretprijatija.

Evropska doverba

Lokalnata politika so orien-tacija kon Evropa moè su{tinskida pridonese da se sozdade svestza sega{nata sostojba na problemoti skepsata kon Evropa {to proiz-leguva ottuka da se iskoristi za


Ginter Rin{e

nova energija za Evropa. Na ovojna~in lokalnite partnerstva voEvropa gi pottiknuvaat i evrop-skiot integritet i evropskata do-verba. Toa e mnogu va`no, bidej}inema dobra idnina za Evropejcitebez evropska doverba.

Vo odnos na problemot na evrop-sko-politi~kata sposobnost zaprobivawe, ne smee da se previdideka mnogu programi na EU mora dase probijat na nivo na lokalnatapolitika, t.e. deka evropskatadelotvornost ne po~iva samo nasilata na dejstvuvawe na na{itegradovi i okruzi.

Kompetencijata za re{avawe naproblemite na politi~kata unija,kako i na ekonomskata i valutnataunija }e moè da ja razvie svojatacelosna delotvornost duri kogalokalnite politi~ari }e ja sfatatsostojbata na Evropa kako svojasostojba. Ova, isto taka, vaì i zasozdavaweto na evropskata infra-struktura na 21. vek ("transevrop-ski mreì#), kako i na nadminu-vaweto na strukturnata nevrabo-tenost so voveduvawe na evrop-skata sposobnost za natprevar nasvetskite pazari.

Lokalni inicijativi

Za nadminuvawe na strukturnatanevrabotenost i srednoro~notopodobruvawe na lokalnite prihodipotrebni se lokalni inicijativi.êsto pati se previduva deka su{-tinskite osnovi na sposobnosta zanatprevar se sozdavaat i obli-kuvaat na lokalno nivo.

Globalniot natprevar denespretstavuva:1. natprevar na tro{oci i na ceni;

2. natprevar na inovacii i nakvalitet;

3. natprevar vo vreme.Pra{awata povrzani so nego

glasat:1. Koj raboti poefikasno?2. Koj ima prednosti vo odnos na

kreativnosta, na tehnologijata ina kvalitetot?

3. Koj e najbrz na pazarot i ja imanajdobrata marketin{ka stra-tegija?Lokalnata politika so orienta-

cija kon uspeh mora samokriti~ki dase zapra{a dali i do koj stepen impomaga ili im {teti na doma{nitepretprijatija vo preduslovite zauspeh. Od ovie aspekti, metodata{to ja praktikuvaat odredeni silii politi~ki grupi "odloùvawe,razvlekuvawe, spre~uvawe# ne samo{to e kontraproduktivna, tuku e isamouni{tuva~ka.

Aktuelnata diskusija za re-forma na evropskite dràvi nablagosostojba i pri~inite za ovaaproblematika vlijaat vo golemamera vrz ulogata na op{tinite voidnata Evropa. Denes se zboruvasarkasti~no: devizata "podeli, pavladej# ne funkcionira pove}e, akonema {to da se deli. Pova`no odovie neprisilni izreki e realnaanaliza na pri~inite.

Dràvnite prihodi vo opa|awe,deficitarnite socijalni buxeti isposobnosta za natprevar na evrop-skite dràvi na blagosostojba sotendencija za namaluvawe se pri-~inski povrzani so faktot na svet-skoto isprepletuvawe. Globalnatatransparentnost so pove}e od mili-jarda televiziski aparati i inter-net, komunikacijata so sateliti zaizvestuvawe, faks itn., prostor-



nata revolucija so mlaznite avionii brzite vozovi i so niv povrzanatame|unarodna mobilnost ovozmoù-vaat natprevar za pazarite {irumsvetot i za pridobivawe na resur-site {to go unapreduvaat napredo-kot, na primer na kreativnite ipretpriema~ki li~nosti, know-how,kapitalot i taka natamu...

Va`na mobilnost

Poednostaveno re~eno: mobil-nite lu|e }e odat tamu, i kapitaloti za{tedenite pari }e se slevaattamu, i investiciite }e bidat tamuvloèni i rabotni mesta sposobniza konkurentnost }e bidat sozda-deni tamu kade {to politi~kite,ekonomskite i ekolo{kite uslovi}e bidat optimalni. So drugi zbo-rovi, ne postoi samo svetski nat-prevar vo ekonomijata, tuku se soz-dava i svetski natprevar vo poli-tikata. Politi~koto potfrlawe voovoj natprevar vodi kon socijalno-ekonomski reakcii na izbegnuvawe,premestuvawe na mestoto na prestojili pak begstva kako:1. odlevawe na talenti i lu|e so

darba (brain drain);2. transfer na kapital i begstvo na

kapitalot (capital drain );3. vnatre{na migracija, t.e. soci-

jalno-ekonomska pasivnost ("rent-seeking-society#, t.e. begstvo voekonomija vo senka, rabota nacrno, underground-economy).Obidite da se izleze od ovoj

ekonomski i politi~ki natprevar,na primer preku osamostojuvawe odtehni~kiot napredok i izoliraweod svetskata trgovija bi dovele domasovna siroma{tija. Vo pogled natehni~kiot napredok vaì zborot

"one cannot unlearn# t.e. ne moè dase u~i nanazad. Otkritijata i izu-mite ne moè da se povle~at. Vopo~etokot na 30. godini ima{e obidza izolirawe od svetskata trgovijapreku "beggar-my-neighbour-politik" ipreku protekcionizam. Rezultatotbe{e masovna siroma{tija i totali-tarni vojni. Dolgotrajnata soci-jalna bezbednost vo vekot na globa-lizacijata ne moè da se obezbediso stari metodi.

Vnatre{ni pri~ini zaproblemite

Pokraj nadvore{nite pri~ini zaproblemite na zapadnite dràvi nablagosostojba, treba, pred s¢, da sezemat predvid vnatre{nite pri-~ini.

Kako primer moè da se navedat:1. Iluzijata za zemjata dembelija,

t.e. nesoznanieto za "pri~initeza blagosostojba na naciite#(Adam Smit, 1723-1790).

2. Nedorazbiraweto za su{tinatai za mo`nostite na dràvite nablagosostojba: "Dràvata e gole-ma fikcija, spored koja sekojveruva deka moè da ìvee natro{ok na drugite#. (FrederikBastiat, 1801-1850).

3. "Zakonot za zatvorawe na soci-jalnata politika#: sekoga{ moèpove}e, a pomalku nikoga{!

4. "Principot na kasko osiguru-vawe# vo socijalniot sistem, kojne moè pove}e da bide finan-siran od dràvata. Bez u~estvovo izdatocite, nema motivacijaza {tedewe. Bez pla}awe na ce-nata za ograni~enite resursi,nastanuva is~eznuvawe na resur-site. Bez u~estvo vo dobivkata,


Ginter Rin{e

se namaluva pottikot za prido-nes.

5. Namalenata motivacija za rabo-ta so izramnuvaweto na neto do-bivkata od rabotata i od soci-jalniot transfer: mora {to po-skoro da se stavi kraj na poras-tot na socijalnite osiguruvawa,{to nekoi prima~i na socijalnapomo{ ili na dodatok za nevra-boteni, so u{te nekolku ~asa ra-bota na crno, gi stava vo podobrapolo`ba od onie koi normalnorabotat (Helmut [mit, porane-{en kancelar).

6. Nepo~ituvaweto na principot nasupsidijaritet vo prakti~natapolitika, posebno vo socijal-nata politika i vo evropskatapolitika.

7. Namalenata samoodgovornost,koja{to kancelarot Ludvig Er-hart ja predvide pred pove}e od~etirieset godini kako opasnostod raste~ka blagosostojba.

8. Blokadata vo "popre~uva~katademokratija#: vo me|uvreme ma-sovno se razmnoìja epigonite ikoristat ~eli~na sila i moral-no pravo na poimot "gra|anskainicijativa# za s¢ {to }e bideodbieno i za site {to se "protivtoa#. (Rolf Beme, SPD)

9. Nepo~ituvawe na institucio-nalnata simetrija, t.e. na iden-titetot, poto~no na soglasnostame|u nositelite na odlukite,dano~nite pla}a~i i koris-nicite na dràvni pridonesi.Pri grubo nepo~ituvawe na prin-cipot na institucionalna simet-rija postoi opasnost od para-zitsko iskoristuvawe na ednagrupa od strana na druga.

10.Nadminuvaweto na subvencio-nalnata politika: subvenciitego spre~uvaat po pravilo ekonom-skoto prisposobuvawe na tehni~-kite novini, pridonesuvaat zanataloùvawe na nadminatitestrukturi, go spre~uvaat teh-nolo{kiot napredok i vodat donevrabotenost i unazaduvawe narealniot prihod na narodot. (H.C. Rektenvald)

11.Izdlabuvawe i erozija na pazar-noto stopanstvo. U{te vo 1986godina ekonomistite od Kil uka-àa na faktot deka polovina odsvetskoto proizvodstvo se soz-dava nadvor od uslovite zakonkurentnost.

12.Izloùvaweto na opasnost nasrednata pretpriema~ka klasa ina samoodgovornite grupi sofiskalno optovaruvawe i biro-kratsko nametnuvawe. Dodekamultinacionalnite koncerni gioptimiziraat svoite pla}awa nadanok so toa {to pravat dobivkavo zemji so niski dano~ni stap-ki, a imaat zagubi vo zemjite soviskoi dano~ni stapki, dano~-nite pla}a~i od srednite pret-prijatija ja nosat celata teìnana fiskalnoto optovaruvawe.Samostojnite pretpriema~i sestaveni vo situacija da go napu{-tat pretprijatieto, da go raspro-dadat, ili da bankrotiraat.

Inicijativi i motivacija

Vo pogled na socijalno-ekonom-skata efikasnost neophodna zaegzistencija na noviot poredok voEvropa zasluùva vnimanie opo-menata na germanskiot ekspert za



nacionalna ekonomija Artur Vol:"Ne{tata zavisat od soznanietodeka ne moè da se naglasuvaatprivatnite inicijativi i odgovor-nosti vo ekonomskata politika, a dase spre~uvaat vo dano~nata poli-tika. Ne moè nitu pravata na slo-boda i posledicite od slobodata zaedno funkcionira~ko stopanstvoda se ocenat kako potrebni, a vosocijalnata politika da se zabo-ravat#.

Izloùvaweto na opasnost nana{ata socijalna bezbednost epri~inski povrzano so erozijata nasocijalnoto pazarno stopanstvo, soeksplozijata na javnite izdatoci iimlozijata na dràvnata nose~kasila na danocite. Socijalna sigur-nost ne se dobiva so {trajkovi idemonstracii. Ideologiite i ilu-ziite ne se nikakvi garanti za dos-toinstven ~ovekov ̀ ivot vo 21. vek.Zadolìtelno za dolgotrajna soci-jalna bezbednost e da se motiviraatlu|eto da dadat svoj pridones, da seaktivira svojstveniot sopstven in-teres, da se stimulira natprevarot{to ja pottiknuva blagosostojbata ikone~no da se integrira Evropa.

"Evropskata povelba na lokal-nata samouprava# ne gi naglasuvasamo pravata, tuku i lokalnataodgovornost za funkcionirawe naslobodnata demokratija vo Evropa.Pretsedatelot na germanskata sek-cija na "Sovetot na op{tinite i naregionite na Evropa#, d-r HajnrihHof{ulte so pravo go citira Alek-sander Sol{enicin, koj vo 1994godina napi{a: "Vo Rusija nemamedemokratija zatoa {to ne se soz-dade mesna samouprava {to funkci-onira#.

So optimizam i samodoverba

Evropskata i svetskata odgo-vornost na lokalnite politi~ari edoka`liva i bara posledici. Opti-mizmot i samodoverbata spa|aat voprakti~nata odgovornost. Zdravatasamodoverba ne e sterilna samo-zadovolnost. Samodoverbata pret-stavuva svest deka so mislewe idejstvuvawe moè da se re{at pro-blemite. Da se misli, zna~i da seprocenat mo`nostite. Da se dej-stvuva, zna~i da se iskoristatmo`nostite.

Sekoja politi~ka zaednica, kakoi sekoj ~ovek koj razmisluva, moraodvreme navreme samokriti~ki dasi gi postavi osnovnite pra{awa zaefektivnosta i delotvornosta i dasi odgovori: dali sme efektivni,t.e. dali gi pravime vistinskitene{ta? Dali sme delotvorni, t.e.dali gi pravime ne{tata pravilno?

Ili so drugi zborovi: dali lo-kalno-politi~koto dejstvuvawe evo soglasnost so na{ite osnovni na-~ela i so barawata od denes i utre?Gi upotrebuvame li pravilno, celnoi delotvorno na{ite sredstva imo`nosti?

Politikata so orientacija konidninata }e moè pravilno daodgovori na ovie pra{awa samo akogi vklu~i vo svoite razmisluvawalokalnite i evropskite perspek-tivi, iskustva i interesi. Vo ovojkontekst vaì re~enicata na grado-na~alnikot i kancelar KonradAdenauer: "Evropa - toa e nu`nostaza site nas#!


Ginter Rin{e

Abstract

Following years will be an indicator for the coming century of the Europeanhistory.

The destiny of all cities and municipalities in Europe and all of their citizensis directly related with the successes or failures in the process of building anew and long lasting peaceful order in Europe. The local self-government is anart of common life in the municipalities and in the cities. Therefore a lot ofefforts are invested in providing a better life within.


Decentralizacijata i reformite volokalnata samouprava vo RepublikaMakedonija:Sega{na sostojba - idna sostojba

Renata Treneska-Deskoska

Po osamostojuvaweto i vlegu-vaweto na Republika Makedonija voprocesot na tranzicija, de jurereformite vo lokalnata samoupra-va zapo~naa so donesuvaweto naUstavot od 1991 godina. Reformitevo lokalnata samouprava vo izmi-natava decenija se odvivaa bavno,parcijalno i neodlu~no.

Trendot na promeni vo zakono-davstvoto za lokalnata samoupravakoj postoe{e vo vremeto na socija-lizmot prodol‘i i po 1991. Taka od1991 godina do denes doneseni sedva Zakoni za lokalna samouprava,eden vo 1995 i eden vo 2002, sme-neta e teritorijalnata karta na op-{tinite vo 1996, a vo tek e nova re-forma vo teritorijalnata organi-zacija. Se podgotvuvaat i pogolembroj zakoni so koi treba da se spro-vede procesot na decentralizacijavo Republika Makedonija.

Vo Ramkovniot dogovor, so kojzavr{i voeniot konflikt vo zemja-ta od 2001 godina, razvojot na de-centraliziranata vlast be{e edenod prioritetite za reforma na po-liti~kiot sistem. Poradi toa, delod ustavnite odredbi koi se odnesu-vaat na lokalnata samouprava beapromeneti so ustavnite amandmanidoneseni vo 2001 godina.

Lokalnata samouprava voUstavot i vo zakonskite normi

Lokalnata samouprava vo Repub-lika Makedonija e ustavna kate-gorija. Ustavot ja vbrojuva lokal-nata samouprava vo temelnitevrednosti na ustavniot poredok nazemjata i go garantira pravoto nalokalna samouprava. Lokalnatasamouprava e ednostepena, a nejziniedinici se op{tinite. Gradot Skop-je e opredelen kako posebna edini-ca na lokalnata samouprava. Voop{tinite mo‘at da se osnovaat ioblici na mesna samouprava, kakopotesni oblici na samoorganizira-we na ‘itelite.

Na op{tinata £ se garantirasamostojnost vo vr{eweto na nad-le‘nostite utvrdeni so Ustavot iso zakon, a dr‘avata vr{i samonadzor nad zakonitosta na nejzi-nata rabota. Se garantira i finan-siska samostojnost na lokalnatasamouprava, bidej}i op{tinite sefinansiraat od sopstveni prihodiopredeleni so zakon i finansiskisredstva od Republikata.

Sporedeno so prethodniot (soci-jalisti~ki) ustav, Ustavot od 1991gi namali nadle‘nostite na op{ti-nite. No, vo 2001 so ustavnite amand-

Lo

ka

ln

as

am

oup

ra

va



mani vo s¢ izvr{i zgolemuvawe nanadle‘nostite na op{tinite.

Ustavot na RM predvide osnovaza donesuvawe na Zakon za lokalnasamouprava, no toj be{e usvoen durivo noemvri 19951.

Funkciite na op{tinite sporedovoj zakon bea podeleni vo trigrupi: samostojni, zaedni~ki ipreneseni funkcii.

Listata na samostoni funkcii giopfa}a{e funkciite nabroeni voustavot, no i nekoi drugi konkretnifunkcii (vkupno 31). Listata nasamostojni funkcii na op{tinite enavidum dolga, no treba da se imapredvid deka duri 17 od oviefunkcii se ograni~eni so toa {toniv edinicite na lokalnata samo-uprava }e gi vr{at "vo soglasnostso zakon#. Toa zna~i deka op{tiniteovie funkcii gi vr{at ne celosno,tuku vo merka koja e opredelena sozakon.

Funkcii koi edinicite na lo-kalnata samouprava gi vr{ea vosoglasnost so nadle‘nite organi nadr‘avnata uprava (zaedni~ki funk-cii) se vo oblasta na urbanizmot,osnovawe na ustanovi od oblasta napredu~ili{noto vospitanie, kultu-rata, sportot, socijalnata i det-skata za{tita, osnovnata zdrav-stvena za{tita, za{titata na ‘i-votnata sredina.

Republikata mo‘e{e na edini-cite na lokalnata samouprava da imdoveri vr{ewe na opredeleniraboti od nadle‘nost na organitena dr‘avnata uprava (prenesenifunkicii), zaradi poefikasno iporacionalno ostvaruvawe na pra-vata i dol‘nostite na gra|anite i

zaradi zadovoluvawe na odredenipotrebi od neposreden interes zagra|anite. No, prenesenata nadle‘-nost vo praksata ne be{e realizi-rana, taa ostana samo pravna mo‘-nost.

So Zakonot za lokalna samoupra-va be{e izvr{ena i promena voorganizacionata struktura na op-{tinite, pri {to be{e primenetona~eloto na podelba na funkciiteme|u sovetot na op{tinata i gra-dona~alnikot. I dvata ograna seizbiraa na neposredni izbori i toadovede do jaknewe na pozicija i naodgovornosta na gradona~alnikot.Mandatot na gradona~alnikot be{eimperativen i najmalku 1/5 odvkupniot broj izbira~i mo‘ea dapokrenat pra{awe za doverba, aodlukata za nedoverba se done-suva{e so 51% od vkupniot brojglasa~i vo op{tinata. Ovaa zakon-ska mo‘nost za kontrola nad rabo-tata na gradona~alnikot ne be{eiskoristena vo nitu eden slu~aj vopraktikata.

Imaj}i go predvid neosmisleni-ot razvoj na golem broj naselenimesta zna~ajna novina vo Zakonotbe{e i voveduvaweto na Glavengradski arhitekt, koj vo odredeniop{tini dade zna~aen pridones zamenuvawe na izgledot na op{ti-nite. Isto taka, zna~ajno e {to, spo-red ovoj Zakon, op{tinite imaatsvojstvo na pravno lice, {to so sebenosi sposobnost da bidat nositelina prava i obvrski vo imotno-prav-ni odnosi.

Zakonot za lokalna samoupravaza prv pat go opredeli i imotot naop{tinata koj go so~inuvaat zemji{-te, objekti i sredstva vo obem {togi finansirale i finansiraat

1 Zakon za lokalna samouprava,ÑSlu‘ben vesnik naRM",52/95


Decentralizacijata i reformite vo lokalnata samoupravavo Republika Makedonija: Sega{na sostojba - idna sostojba

gra|anite po pat na samopridonesili na drug na~in u~estvuvale voizgradbata i drugi nedvi‘ni ipodvi‘ni stvari, pari~ni sredstvai prava. Zakonot predviduva i osumsopstveni izvori na prihodi naop{tinata. No, mnogu nadle‘nosti{to se klasi~ni op{tinski nadle‘-nosti, kako {to se urbanizmot,komunalnite dejnosti, predu~i-li{noto vospituvawe, osnovnotoobrazovanie, osnovnata zdrav-stvena za{tita, socijalna i detskaza{tita, kulturata i sportot, givr{e{e centralnata vlast. Op{ti-nite nemaa finansiska samos-tojnost. A postoewe na vistinskalokalna samouprava bez fiskalnadecentralizacija e iluzija.

Takvata realna situacija janametna potrebata od novi reformivo lokalnata samouprava. Tie pov-torno zapo~naa so promena na nor-mite.

Zakonot za lokalnasamouprava od 2002 godina

Po usvojuvaweto na ustavniteamandmani vo 2001 godina se namet-na potrebata od donesuvawe na novZakon za lokalna samouprava,2 koj}e gi operacionalizira ustavnitenormi i }e sozdade osnova za otpo~-nuvawe na procesot na decentra-lizacija. Noviot Zakon, donesen vo2002 godina, pretstavuva kvali-tetna promena vo odnos na pret-hodniot glavno vo pro{iruvawetona nadle‘nostite na op{tinite.Golem broj funkcii koi dotoga{ beazaedni~ki, so noviot Zakon segarantiraat kako izvorni funkcii

na op{tinite. So novite nadle‘-nosti na op{tinite treba da seograni~i mo}ta na centralnatavlast i lokalnata samouprava da seosposobi da bide nejzina protiv-te‘a. Od druga strana, so otpo~nu-vaweto na procesot na decentra-lizacija, centralnata vlast }e serastovari od mnogu sekojdnevni,tipi~no op{tinski nadle‘nosti.Toa treba da pridonese kon pogo-lema efikasnost i efektivnost,pobrzi, pokvalitetni i poevtiniuslugi na gra|anite.

Spored Zakonot za lokalnasamouprava od 2002, op{tinite sesamostojni, vo ramkite na zakonot,da gi ureduvaat i vr{at rabotiteod javen interes od lokalno zna-~ewe. Tie nadle‘nosti se celosnii isklu~ivi i ne smeat da bidatodzemeni ili ograni~eni, osven voslu~aite utvrdeni so zakon. Zako-not go promovira i na~eloto nasupsidijarnost, odnosno pravoto naop{tinite na svoeto podra~je da givr{at rabotite od javen interes odlokalno zna~ewe, {to ne se isklu-~eni od nivnata nadle‘nost ili nese vo nadle‘nost na organite nadr‘avnata vlast.

Op{tinite gi izvr{uvaat svoitenadle‘nosti preku organi izbranineposredno od gra|anite, a toa sesovet na op{tinata i gradona~al-nik. Sovetot na op{tinata e pret-stavni~ki organ na gra|anite kojodlu~uva vo ramkite na nadle‘-nostite na op{tinata. Brojot na~lenovi na sovetot se utvrduva vozavisnost od brojot na ‘itelite voop{tinata i ne mo‘e da bide pomalod 9, nitu pogolem od 33 ~lena. Voodnos na polo‘bata na gradona-~alnikot, noviot zakon izvr{i

2 Zakon za lokalna samouprava, "Slu‘benvesnik na RM", 5/2002



promeni vo nasoka na nejzino zajak-nuvawe: voveduva sloboden pret-stavni~ki mandat (ne postoi mo‘-nost za predvremeno otpovikuvawena mandatot na gradona~alnikot) ija profesionalizira negovatafunkcija.

Zaradi izvr{uvawe na odredeninadle‘nosti, Zakonot ostava mo‘-nost op{tinite da formiraat zaed-ni~ki administrativni tela vo od-redeni oblasti. Zaradi ostva-ruvawe na zaedni~ki interesi ivr{ewe na zaedni~kite raboti odnadle‘nost na op{tinite, tiemo‘at da zdru‘uvaat sredstva i daformiraat zaedni~ki javni slu‘bi,vo soglasnost so zakon. Zaradiza{tita i unapreduvawe na zaed-ni~kite interesi, op{tinite mo‘atda se zdru‘uvaat vo zdru‘enija. VoRepublika Makedonija postoi Zaed-nica na edinicite na lokalnatasamouprava (ZELS), no taa ne stanafaktor na za{tita na interesite naop{tinite i vistinska protivte‘ana centralnata vlast.

Zakonot za lokalna samoupravae zakon koj barem normativno japribli‘uva Makedonija kon evrop-skite standardi.

Evropskata povelba zalokalna samouprava ilokalnata samouprava voRepublika Makedonija

Republika Makedonija ja potpi-{a Povelbata na 14.06.1996 godina,a Sobranieto ja ratifikuva{e ednagodina podocna na 06.06.1997 godi-na, so {to soglasno Ustavot na RMstana del od vnatre{niot pravenporedok i nejzinite odredbi nemo‘at da se menuvaat so zakon.

Najgolem del od odredbite odzakonite od oblasta na lokalnatasamouprava se soodvetni so onie odPovelbata za lokalna samouprava.Nekoi odredbi od Povelbata secelosno prezemeni i vgradeni voZakonot za lokalna samouprava. No,i onie odredbi koi ne se vgradenivo Zakonot, va‘at i se primenuvaatdirektno vo pravniot sistem na RM.

Stepen na soglasnost na makedonskata lokalna samouprava soodredbite od Evropskata povelba za lokalna samouprava

2Ustavno priznavawe naprincipot na lokalna samo-uprava

2 Ustavot ja opredeluva lokal-nata samouprava kako temelnavrednost (~l.8, st. 1, al.9),sodr‘i posebna glava posve-tena na lokalnata samouprava(Glava V, ~l. 114-117)

Stepenna

soglas-nost

KomentarOsnovnite odredbi naEvropskata povelba

^l. Opis



3.1.

3.2.

4.1.

4.2.

4.4.

4.5.

Definirawe na lokalnatasamouprava kako pravo imo‘nost na lokalnitevlasti da odlu~uvaat zasu{tinski pra{awa odjaven interes

Vr{ewe na funkciite nalokalnata samouprava odstrana na soveti ~ii orga-ni se izbiraat na op{ti,neposredni, slobodni, taj-ni izbori

Nadle‘nosta na lokalni-te vlasti da bidat odrede-ni so ustav ili zakon, pri{to da ne bide spre~eno idelegiraweto na nadle‘-nost za odredeni celi

Lokalnite vlasti treba daimaat sloboda vo rabotitekoi ne se isklu~eni odnivna nadle‘nost, nitu sedadeni na nekoja drugavlast

Ovlastuvawata dadeni nalokalnite vlasti treba dabidat celosni i isklu~ivii ne smeat da bidat odze-meni ili ograni~eni, os-ven vo slu~aite utvrdeniso zakon

Pri delegirana nadle‘-nost, na~inot na izvr{u-vawe mo‘e da se prispo-sobi na lokalnite usloviso po~ituvawe na standar-dite utvrdeni so zakon

1

2

2

2

2

2

Ustavot (Amandman XVII) i Za-konot od 2002 godina (~l. 22)garantiraat izvorni nadle‘-nosti na lokalnata samoupra-va, no vo praksata odredbitene se sproveduvaat

I sovetot i gradona~alnikotse izbiraat na op{ti, nepo-sredni, slobodni, tajni izbo-ri (~l.3, 33 i 49 od Zakonot)

Ustavot (Amandman XVII) i Za-konot od 2002 godina (GlavaIII, ~l. 22, 23)

~l. 21 st. 1 od Zakonot





4.6.

5

6.1.

7.2.

7.3.

Lokalnite vlasti treba dabidat blagovremeno i sood-vetno konsultirani, kolku{to e toa mo‘no, pri pla-niraweto i odlu~uvawetoza site raboti koi direkt-no gi zasegaat

Menuvaweto na adminis-trativnite granici na lo-kalnata vlast ne smee dabide napraveno bez pret-hodna konsultacija na lo-kalnite zaednici, ako emo‘no preku referendum

Lokalnite vlasti sami giodreduvaat vnatre{niteupravni strukturi

Pravo na finansiski nado-mest na vr{ewe na funkci-ite na lokalnata vlast

Inkopatibilnosta na lo-kalnite izborni funkciiso drugi funkcii i aktiv-nosti treba da e oprede-lena so zakon

1

0

2

2

2

~l. 78 od Zakonot

Vo stariot Zakon za lokalnasamouprava od 1995 postoe{eodredba vo duhot na ~l. 5 odPovelbata (~l. 15), no noviotZakon za lokalna samoupravaod 2002 godina ne ja sodr‘iobvrskata za konsultirawe nalokalnite zaednici, tuku samoodreduva deka promenata nagranicite na op{tinite sevr{i so zakon (~l. 19)!!!

Organizacijata, delokrugot ina~inot na utvrduvawe nazada~ite na op{tinskata ad-ministracija gi utvrduva so-vetot, vrz osnova na predlogna gradona~alnikot (~l. 57 odZakonot)

^lenovite na sovetot imaatpravo na nadomestok za pri-sustvo na sednica i nado-mestok na patnite i dnevnitetro{oci, vo ramkite utvrdeniso zakon (~l. 45 od Zakonot).Gradona~alni~kata funkcijae profesionalna, negovataplata se ureduva so zakon (~l.52 od Zakonot)

Zakonot za lokalna samo-uprava sodr‘i odredbi zakonflikt na interesi nafuncijata ~len na sovet (~l.44) i na gradona~alnikot (~l.



Upravniot nadzor mora dabide ograni~en na obez-beduvawe soglasnost soustavnite i zakonskitenormi

Lokalnite vlasti imaatpravo na soodvetni sop-stveni prihodi, koi mo-‘at da gi koristat slo-bodno vo ramkite na niv-nite ovlastuvawa

Fondovite na op{tinatase proporcionalni naobvrskite koi im se dade-ni so ustavot i zakonot

8.2.

9.1.

9.2.

2

1

1

53). Odredba za inkopatibil-nost na funkcijata ~len na so-vet i gradona~alnik sodr‘i i~l. 6 st.2 od Zakonot za izborna pratenici vo Sobranieto naRM ("Slu‘ben vesnik na RM#,42/2002)

Nadzorot nad rabotata na or-ganite na op{tinata vo vr{e-weto na nejzinite nadle‘nos-ti go opfa}a nadzorot nad za-konitosta, i kontrola i revi-zija vrz materijalnoto i fi-nansiskoto rabotewe. Nadzo-rot nad rabotata na organitena op{tinata nad vr{ewetona delegirani raboti od nad-le‘nost na organite na dr‘av-nata uprava go opfa}a nadzo-rot nad zakonitosta i nadzo-rot nad efikasnosta (~l. 69-73 od Zakonot).

Op{tinata se finansira odsopstveni izvori na prihodi idrugi izvori na finansirawei vo ramkite na svoite nad-le‘nosti, samostojno raspo-laga so sopstvenite izvori naprihodi (~l. 11 st. 1 i 6 od Za-konot).

Izvorite na prihodite naop{tinata treba da obezbedatsoodvetno izvr{uvawe na nej-zinite nadle‘nosti utvrdeniso zakon (~l. 11, st. 7 od Zako-not). Osven generalnata od-redba vo Zakonot za lokalnasamouprava, ne postoi pode-talna odredba za ova pra{awebidej}i s¢ u{te ne e donesenZakonot za finansirawe naop{tinite



9.3.

10.1.

10.2.

10.3.

11

Barem del od finansis-kite izvori na lokalnitevlasti treba da poteknu-vaat od lokalnite danocii taksi, ~ija visina voramkite odredeni so za-kon, op{tinite sami giodreduvaat

Lokalnite vlasti mo‘at,vo vr{eweto na svoiteovlastuvawa, da sorabo-tuvaat i vo ramkite utvr-deni so zakon, da se zdru-‘uvaat so drugi lokalnivlasti zaradi ostvaru-vawe na zada~i od zaed-ni~ki interes

Pravo na lokalnite vlas-ti da formiraat zdru‘e-nija i da ~lenuvaat vome|unarodni zdru‘enija

Lokalnite vlasti mo‘atda sorabotuvaat so lokal-ni vlasti od drugi zemji

Lokalnite vlasti imaatpravo na sudska za{tita

1

1

2

2

2

~l. 11, st. 2 i 3 od Zakonot

~l. 14, st. 1i 2 od Zakonot

~l.14 st.4 i ~l. 15 od Zakonot.Vo ~l. 81 se garantirani ipravata na Zdru‘enieto naop{tini na Republika Make-donija vo koe se zdru‘ilepove}e od 2/3 od op{tinite


Glava XIII (~l. 87 i 88) od Zako-not garantiraat za{tita naop{tinite pred Ustavniot sudi pred redovnite sudovi voRM

2=soglasnost na pravnite normi i na praksata so odredbite od Povelbata1=soglasnost samo na pravnite normi so odredbite na Povelbata0=nepostoewe na eksplicitna pravna norma vo soglasno na odredbite na Povelbata

No, i pokraj toa {to Povelbataza lokalna samouprava e vgradenavo pravniot sistem na RM, praksatasepak se razlikuva od normite.

Zaradi toa vo Republika Makedo-nija edna od klu~nite reformi koise vo tek e reformata vo lokalnatasamouprava i decentralizacijata.



Zaklu~ok

U{te vo 1999 godina decentra-lizacijata vleze vo agendata naVladata kako prioritet za refor-ma. U{te pogolem akcent na ovapra{awe be{e staven so usvoju-vaweto na Ramkovniot dogovor voOhrid vo 2001 godina. Za imple-mentacija na ovoj dogovor izrabotene trigodi{en akcionen plan. Vonego decentralizacijata zazemaposebno zna~ajno mesto.

Decentralizacijata treba dapridonese kon pribli‘uvawe navlasta do gra|anite, kon poefi-kasno re{avawe na lokalniteproblemi, kon pogolemo u~estvo nagra|anite vo upravuvaweto so lokal-nite raboti, kon pogolema trans-parentnost i namaluvawe na korup-cijata vo upravuvaweto. Decentra-lizacijata e strate{ka cel naMakedonija, ~ie ostvaruvawe baraposvetenost i na centralnata i nalokalnata vlast. Procesot e prifa-ten i od gra|anite na RepublikaMakedonija, a poddr{ka i pomo{ vonegovoto sproveduvawe davaat ime|unarodnata zaednica, me|una-rodni programi, organizacii i ins-titucii.

Pokraj podgotovkata na pravniteakti, vrz ~ija osnova }e se izvr{itransferot na nadle‘nostite, odosobeno zna~ewe e i edukacijata nalokalnata administracija i lo-kalnite funckioneri zaradi po-dobro izvr{uvawe na golemiot brojovlastuvawa i dol‘nosti koi }e imbidat preneseni. Osobeno potrebnae obuka za na~inite na planirawena razvojot, finansiski menaxment,rakovodewe so programi i sl. Naop{tinite im e potrebna i pomo{za organizaciono prestrukturirawena lokalnata administracija, socel da mo‘e da odgovori na zgole-meniot obem na zada~i.

Imaj}i ja predvid strate{kataopredelba na Republika Make-donija za ~lenstvo vo "evropskotosemejstvo#, nea £ pretstoi mako-trpen period na slo`eni reformivo site oblasti na politi~kiot iekonomskiot sistem. Reformata volokalnata samouprava, kako ednaod tie reformi, e kontinuiranproces koj }e se odviva vo nata-mo{niot period vo funkcija nasevkupniot ekonomski razvoj iprisposobuvawe na pravniot sistemna Republika Makedonija na zakono-davstvoto na Evropskata unija.

From formal perspective, the post-transitional reforms of the local selfgovernment in Macedonia commenced with the adoption of the 1991Constitution. The basic feature of municipalities ñ decentralization ñ wasabandoned during the period of transition. This article is devoted to theconstitutional and legal basis of the local self-government in the Republic ofMacedonia from 1991 till today. As early as in 1999, the Government includedthe decentralization into its agenda as a reform priority. This issue receivedeven greater emphasis by the adoption of the Ohrid Framework Agreementin 2001. Therefore, some of the constitutional provisions regarding local self-

Abstract



government were modified with the constitutional amendments passed in 2001giving back more power to the municipalities. The new law enacted in 2002represents a qualitative change compared to the previous law, mainly in termsof broad municipal powers. With the beginning of the decentralization process,the burden of everyday, municipal competencies is taken off the centralgovernment. It is meant to lead to enhanced efficiency, faster, higher qualityand cheaper services delivered to the citizens. Becides drafting legal basis,for successful decentralization, especially important is the training of the localadministration and local officials for better performing the numerouscompetences and duties which will be transferred upon them. Municipalitiesalso need help for organizational restructuring of the local administration, inorder to be able to respond to the increased load of duties.

Considering the strategic determination of the Republic of Macedonia tobecome a member of the "European family#, it is going to face a strenuousperiod of complex reforms in all areas of the political and economic systems.The local self-government reform, as one of these reforms, is a continuousprocess which will take place in the coming period as part and one of the toolsof the overall economic development and adapting the legal system of theRepublic of Macedonia to the legislation of the European Union.


Izvori na finansirawe na op{tinite

Vo pogled na raspredelbata nafunkciite {to gi izvr{uvaat odde-lnite nivoa na vlast i na~inot nanivnoto finansirawe, mo‘ni sedva osnovni pristapa: Spored pr-viot, centraliziran pristap, fis-kalnite prihodi treba da se sobi-raat i koncentriraat na edno mesto- centralniot buxet. Istovremeno,centralnata vlast se gri‘i i zafinansiraweto na potro{uva~katana poniskite nivoa na vlast prekutransfer na sredstva vo forma nasubvencii i dotacii. Vtoriot, de-centraliziran pristap, se zasnovavrz finansiska avtonomija na po-niskite organi na vlast vo sobi-raweto na fiskalnite prihodi ifinansiraweto na nivnata potro-{uva~ka.

Fiskalnata decentralizacija japretstavuva finansiskata dimen-zija na decentralizacijata na vlas-ta. Ovoj poim vklu~uva dve povrzanipra{awa: prvo, raspredelbata naprihodite i rashodite pome|uoddelnite nivoa na vlast i vtoro,obemot na diskrecija na lokalnitevlasti vo opredeluvaweto na svo-ite prihodi i rashodi (Davey, 2001).Vo sekoj slu~aj, fiskalnata decen-tralizacija ne smee da se nabqu-duva preku decentralizacija samona prihodite ili samo na potro{u-va~kata, tuku treba da gi opfatidvete zaedno.

Fiskalnata decentralizacijavo Makedonija

Nabquduvano vo me|unarodnirazmeri, iskustvoto na zemjite vopogled na stepenot na decentrali-zacija na sobiraweto i tro{ewetona javnite prihodi e razli~no i voosnova zavisi od istoriskoto na-sledstvo, nivoto na demokratiza-cija vo zemjata i dostignatiotstepen na ekonomski razvoj. Sepak,vo ponovo vreme, se zabele‘uvanaglasen trend kon decentraliza-cija kako vo industriski razvie-nite zemji, taka i vo zemjite vo raz-voj i vo porane{nite socijalis-ti~ki zemji.

Interesno, Makedonija ima bo-gato iskustvo so fiskalnata decen-tralizacija, za{to kako del odSFRJ, Makedonija vo periodotposle Vtorata svetska vojna gopomina patot od celosno centra-liziran sistem do isklu~itelnovisok stepen na fiskalna decen-tralizacija. Po raspa|aweto najugoslovenskata federacija, Make-donija zapo~na da izgraduva svojfiskalen sistem pri {to vistin-skata reforma vo javnite finansiizapo~na so voveduvaweto na noviotdano~en sistem na po~etokot na1994 godina so koj Makedonijazna~itelno se pribli‘i kon re{e-nijata zastapeni vo razvienite

Goran Petrevski

Lo

ka

ln

as

am

oup

ra

va


Goran Petrevski

pazarni ekonomii.1 Istovremeno,bea izvr{eni promeni i vo pogledna odnosite pome|u centralnatavlast i lokalnite vlasti taka {tonajgolemiot del od fiskalniteovlastuvawa na op{tinite beaukinati. Na toj na~in, od ednakrajnost se premina na druga kraj-nost, za{to Makedonija se pretvorivo dr‘ava so isklu~itelno visokstepen na centralizacija. Denes,Makedonija se nao|a na samiotpo~etok na eden obemen proces nafiskalna decentralizacija kojbe{e iniciran so Ramkovnata spo-godba i ustavnite promeni od 2001godina.

Izvori na finansirawe naop{tinite

Vo osnova, postojat tri osnovnividovi lokalni prihodi: sopstveniprihodi, transferi od centralnatavlast i zadol‘uvawe. Sepak, trebada se zabele‘i deka klasifi-kacijata na prihodite ne e bezte{kotii i toa posebno se odnesuvana sopstvenite prihodi na op{ti-nite. Taka, definicijata na sop-stvenite prihodi vklu~uva trielementi: ovie prihodi celosno impripa|aat na lokalnite vlasti koiimaat potpolna kontrola vrz niv ine se usloveni vo nivnata upotreba;sopstvenite prihodi se povrzani solokalnata ekonomska baza, t.e.raste‘ot na lokalnata ekonomijavodi kon niven porast; lokalnatavlast ima nekoja diskrecija voodlu~uvaweto za ovie prihodi(Swianiewicz, 2003). Imaj}i gi pred-

vid gornite karakteristiki, nekoiod lokalnite prihodi vsu{nost nese sopstveni prihodi na op{tinitevo vistinska smisla na zborot. Naprimer, dokolku op{tinite nemaatovlastuvawe da gi odreduvaat da-no~nite stapki ili dano~nata osno-va, tuku tie se opredeleni od stra-na na centralnata vlast, toga{ te{-ko mo‘e da se zboruva za sopstveniprihodi. Takov e slu~ajot i so u{teedna kategorija lokalni prihodi -podelbata na centralnite danoci.Vo princip, ovie prihodi ne se sop-stveni prihodi na op{tinite iakoimaat nekoi nivni odliki, no oddruga strana, tie ne se nitu ~istitransferi.

Sopstveni prihodi naop{tinite

Od osamostojuvaweto na Makedo-nija, finansiraweto na op{tinitene be{e regulirano so posebenzakon, tuku izvorite na finan-sirawe bea opredeleni so Zakonotza buxetite. Vo taa smisla, donesu-vaweto na Zakonot za finansirawena edinicite na lokalna samou-prava2 vo po~etokot na septemvri2004 godina pretstavuva golem~ekor napred vo reguliraweto naovaa oblast.

Pritoa, vo soglasnost so ovojzakon, kako sopstveni izvori naprihodi na op{tinite se navedenislednive:

1. Lokalni danoci:danok na imot;danok na nasledstvo i poda-rok;

1 Pove}e za reformata na dano~niot sistem naMakedonija vidi kaj Bogoev i Atanasovski (1994).

2 "Slu‘ben vesnik na Republika Makedonija# br. 61/2004.



danok na promet na nedvi‘-nosti;drugi lokalni danoci;

2. Lokalni taksi:komunalni taksi;administrativni taksi;drugi lokalni taksi;

3. Lokalni nadomestoci:nadomest za ureduvawe nagrade‘no zemji{te;nadomestoci od komunalnadejnost;nadomestoci za prostorni iurbanisti~ki planovi;drugi lokalni nadomestoci;

4. Prihodi od sopstvenost: prihodi od zakupnina; prihodi od kamati; prihodi od proda‘ba na imot;

5. Donacii;6. Prihodi od pari~ni kazni;7. Prihodi od samopridones;8. Drugi prihodi.

Vo prodol‘enie, nakuso }e bi-dat navedeni osnovnite karakte-ristiki na danocite od koi sefinansiraat op{tinite:3

Obvrznici na danokot na imot segra|anite i pravnite lica koiposeduvaat nedvi‘en imot kako:ku}i i zgradi za ‘iveewe, deloviprostorii, neagrarno zemji{te itn.Kako dano~na osnova se javuvapazarnata vrednost na imotot, adano~nite stapki se proporcio-nalni i iznesuvaat od 0.1% do 0.2%pri{to op{tinite imaat mo‘nostsamostojno da gi odreduvaat dano~-nite stapki vo ovie ramki. Od ob-vrskata za pla}awe na danokot seoslobodeni imotot na dr‘avata,

op{tinite i religioznite zaed-nici; delovnite zgradi; zemji{tetoi zgradite nameneti za zemjodel-stvo; ku}ite vo planinskite selaitn. Osven toa, pri pla}aweto nadanokot e propi{ano dano~no oles-nuvawe za dano~nite obvrznici koi‘iveat vo ku}ite pri{to se odbiva50% od presmetaniot danok.

Danokot na nasledstvo i poda-roci se pla}a na nedvi‘nostite,parite, hartiite od vrednost idrugiot podvi‘en imot ~ija vred-nost e pogolema od prose~nataednogodi{na plata vo Makedonija.Ovoj danok ne go pla}aat neposred-nite naslednici (decata i sopru‘-nicite), tuku samo naslednicite odvtor i ponatamo{en red pri{todano~nite stapki se diferen-cirani - od 2% do 3%% i od 4% do5%, respektivno. Kako {to mo‘e dase zabele‘i, i kaj ovoj danok, dano~-nite stapki se dadeni vo odredeniramki so {to na op{tinite im sedava odredena avtonomija. Istotaka, i kaj ovoj danok postojat brojnidano~ni osloboduvawa.

Gra|anite i pravnite lica seobvrznici i na danokot na prometna nedvi‘nosti koj se pla}a priproda‘bata ili razmenata na ne-dvi‘en imot i prava. I kaj ovojdanok, proda‘nata vrednost naimotot ja pretstavuva dano~nataosnova, a dano~nata stapka e pro-porcionalna i iznesuva od 2% do4%, so mo‘nost op{tinite samos-tojno da gi odreduvaat dano~nitestapki vo ovie ramki. I kaj ovojdanok, zakonot predviduva brojnidano~ni osloboduvawa.

Pokraj gornite danoci, koi tra-dicionalno pretstavuvaat lokalnidanoci, Zakonot za finansirawe na

3 "Slu‘ben vesnik na Republika Makedonija# br. 61/2004.


Goran Petrevski

op{tinite voveduva edna golemanovina koja se sostoi vo toa {to naop{tinite im se otstapuva del i odpersonalniot danok na dohod napla-ten na teritorijata na op{tinata itoa: 3% od personalniot dohod naprimawata od plati i 100% odpersonalniot danok na dohod odzanaet~iska dejnost.

Vo celiot period po monetar-noto osamostojuvawe, zna~ajnakarakteristika na lokalnite fi-nansii vo Makedonija e toa {tonedano~nite prihodi pretstavuvaatnajobemen izvor na sopstveni pri-hodi na op{tinite. Vsu{nost, sta-nuva zbor za mnogu heterogena grupaprihodi vo koja spa|aat golem brojkomunalni i administrativni tak-si, kako i drugi nadomestoci koi gipla}aat gra|anite i firmite kako{to se: taksata za istaknuvawefirma, za koristewe povr{ini zapodigawe {atori, za koristewetrotoari za vr{ewe na stopanskadejnost, za istaknuvawe reklami ioglasi, za koristewe muzika vojavnite lokali, za dr‘ewe vitriniza izlo‘uvawe stoki, za koristeweprostor za izlo‘uvawe proizvodiili drugi nameni (odr‘uvawe kon-certi i priredbi), za koristeweparking-prostor, za koristewe naulicite, za javno osvetluvawe, zaizdavawe potvrdi i re{enija, zapodnesuvawe ‘albi, za privremenprestoj itn. Isto taka, vo ovaa grupaspa|aat i nadomestocite za uredu-vawe na grade‘no zemji{te, zaprostorni i urbanisti~ki planovii nadomestocite od komunalna dej-nost. Visinata i naplatata na tak-site i nadomestocite e utvrdena sonekolku zakonski propisi.

Transferi od centralniotbuxet

Voobi~aeno, sopstvenite priho-di nitu oddaleku ne obezbeduvaatdovolno sredstva za finansirawena potro{uva~kata na op{tinite.Toa proizleguva ottamu {to na op-{tinite naj~esto im se otstapuvaatlokalnite danoci i taksi koi posvojata priroda ne pretstavuvaatobilen izvor na prihodi, dodekagolemite danoci kako {to se dano-kot na dodadena vrednost, perso-nalniot danok na dohod i danokotna dobivka po pravilo se rezer-virani za centralnata vlast. Ottu-ka, re~isi vo site zemji, transfe-rite od centralniot buxet imaatgolemo u~estvo vo vkupnite prihodina op{tinite.

Zakonot za finansirawe naop{tinite eksplicitno gi razra-botuva transferite od centralniotbuxet (ili dotaciite, kako {to senarekuvaat vo Zakonot) kako izvorna dopolnitelni prihodi na op{ti-nite. Sekako, toa e posledica nafaktot {to so procesot na fiskal-na decentralizacija, op{tinitedobivaat daleku pogolemi nadle‘-nosti, dodeka vo isto vreme, niv-nite sopstveni prihodi ne pretrpeanekoi drasti~ni promeni taka {tomo‘e da se pretpostavi deka vomnogu slu~ai }e se pojavi jaz pome|usopstvenite prihodi i rashodite naop{tinite. Pritoa, Zakonot ginaveduva slednive vidovi dotaciiod centralniot buxet i fondovite:namenski, kapitalni i blok-dota-cii, a kako dotacija se utvrdeni iprihodite od danokot na dodadenavrednost (3% od vkupno napla-teniot danok vo prethodnata godi-



na), koi se raspredeluvaat naop{tinite spored brojot na ‘itelii drugi kriteriumi.

Zadol‘uvawe na op{tinite

So Zakonot za finansirawe naop{tinite, za prv pat, eksplicitnose voveduva mo‘nosta za kusoro~noi dolgoro~no zadol‘uvawe na op{-tinite od doma{ni i stranskiizvori. Vo isto vreme, so cel da sespre~i preteranoto op{tinskozadol‘uvawe, Zakonot predviduvai nekoi ograni~uvawa vo pogled naobemot na op{tinskite dolgovi.Taka, vkupniot kusoro~en dolg naop{tinata ne smee da bide pogolemod 20% od nejzinite operativniprihodi, godi{nite otplati nadolgoro~nite zaemi ne smeat danadminat 15% od operativniteprihodi na op{tinata, dodekaoperativniot buxet na op{tinata japretstavuva gornata granica navkupniot dolgoro~en dolg. Mo‘-nosta za zadol‘uvawe na op{ti-nite otvora novi dimenzii vofinansiraweto na lokalnata samo-uprava, bidej}i op{tinite dobivaatpogolema finansiska avtonomija ifleksibilnost vo finansiraweto,no od druga strana, ovaa mo‘nost sosebe povlekuva i seriozni rizicine samo za op{tinite, tuku i zacentralnata vlast.

Alternativni izvori nafinansirawe

Vo op{tinite koi nemaat do-volno finansiski i tehni~ki sred-stva kako i ~ove~ki resursi za izvr-{uvawe na svoite funkcii, postoi{irok prostor za privatno obez-

beduvawe na javnite dobra. Pritoa,procesot na privatizacija na jav-nite uslugi ne mora da vklu~uvasamo proda‘ba na kapitalnite dob-ra vo sopstvenost na op{tinite,tuku postojat i brojni drugi oblicina anga‘irawe na privatniot sek-tor vo obezbeduvaweto na javnitedobra od kontraktingot do DBFO-proektite (design, biuld, finance andoperate).4 Inaku, {irok spektar nauslugi mo‘at da bidat otstapeni naprivatniot sektor: Na primer, voselskite ambulanti i u~ili{takako i vo prostoriite na lokalnatasamouprava, ~isteweto mo‘e dabide prepu{teno na privatni fir-mi ili poedinci; isto taka, ishra-nata na u~enicite mo‘e da bideizvr{uvana od privatni firmi;ponatamu, privatniot sektor mo‘eda go sobira |ubreto vo selskiteop{tini koi ne mora da osnovaatjavni pretprijatija za taa cel itn.

Vpro~em, iskustvoto ne samo odrazvienite zemji tuku i od zemjitevo razvoj poka‘uva deka mnogu ~estoprivatnoto obezbeduvawe na nekoijavni uslugi mo‘e da funkcionirasosema dobro. Isto taka, postojatprimeri koi poka‘uvaat deka, voodredeni slu~ai, duri i bez nikak-vo posreduvawe na lokalnite vlas-ti, gra|anite mo‘at da se samo-organiziraat i da sklu~at dogovorso privatni firmi za obezbedu-vawe na nekoi javni dobra (Pargal,Gilligan and Huq, 2000). Ova iskustvososema lesno bi mo‘elo da bideprimeneto vo podale~nite gradskinaselbi i/ili selata kade {to, vootsustvo na op{tinsko pretprijatie

4 Oddelnite tehniki na privatizacija se obrabotenivo Slaveski (1997). Za DBFO-proektite, vidi voFinancial Times (1996).


Goran Petrevski

za sobirawe |ubre, ‘itelite bimo‘ele da se dogovorat so nekojaprivatna firma za izvr{uvawe naovaa usluga. Ili vo selata kade {tonema u~ili{ta, lokalnoto nasele-nie mo‘e da anga‘ira privatniprevoznici koi decata }e gi vozat

Referenci

Bogoev, Ksenete i @ivko Atanasovski, Dano~niot sistem na Makedonija- teoriski i prakti~ni aspekti. Skopje: Misla, 1994.

Davey, Kenneth, "Fiscal Decentralization: Basic Policy Guidelines forPractitioners.# Transition, Fabruary-March 2001.

Financial Times, "Financial Times Survey - The Private Finance Initiative.#October 18, 1996

Pargal, Sheoli; Daniel Gilligan and Mainul Huq, "Private Provision of a PublicGood - Social Capital and Solid Waste Management in Dhaka, Bangladesh.#World Bank Policy Research Working Paper No. 2422, August 2000.

Slaveski, Trajko, Privatizacija, pazar, dr‘ava. Skopje: Ekopres-MagnaSken, 1997.

Swianiewicz, Pawel, "Foundations of Fiscal Decentralization, BenchmarkingGuide for Countries in Transition.# Discussion Papers No. 26, LGI/OSI,Budapest, 2003.

do najbliskoto u~ili{ta i nazad.Pritoa, kako {to poka‘uvaat Par-gal, Gilligan and Huq (2000), privat-noto obezbeduvawe na javnite dobravo golema mera e determinirano odsocijalniot kapital vo lokalnitezaednici.

Following the Framework Agreement of 2001, Macedonia has initiated acomprehensive process of fiscal decentralization. One of the basic issues inthis process refers to allocation of enough financial resources to themunicipalities in order to cover the functions they are expected to perform.There are three basic types of municipal revenues: own revenues, centraltransfers and borrowing. In addition, local governments acquire funds fromtax-sharing. Macedonian municipalities have access to revenue sources,which are traditionally allocated to sub-national governments elsewhere. Also,it can be anticipated that only the biggest urban municipalities would becapable to generate sufficient own revenues, while central transfers wouldappear as the most important revenue source for most of the municipalities.Given the importance of central transfers, it is necessary to design anobjective and transparent system, which would be based on some formula-type criteria. Further on, the central government should impose soundregulatory framework for municipal borrowing in order to preventmacroeconomic disturbances, caused by excessive municipal debts. Finally,faced with financial constraints, municipalities could utilize the privateprovision of public services as an alternative.

Abstract


Predizvikot na lokalnata samouprava -Pandorina kutija za zemjite odjugoisto~na Evropa

Vladimir Misev

Reformata na lokalnata samo-uprava e proces niz koj{to pomi-nale, ili pominuvaat, re~isi sitepostkomunisti~ki i postsocijalis-ti~ki zemji. Va‘nosta i zna~ewetona poimot na lokalnata samoupravaja sogleduvame od negovata najele-mentarna definicija: te‘neewe nalu|eto samostojno da upravuvaat sorabotite od zna~ewe za nivnatazaednica, neposredno ili prekusvoite pretstavnici.1 Vo re~isisite zemji so sli~na politi~katradicija i isti politi~ki celi, re-formata na lokalnata samoupravae makotrpen proces koj{to odzemamnogu energija, proces ispolnet sogolem broj pre~ki i dilemi, bezrazlika na politi~koto znaewe ikultura vo dr‘avata. Problemiteso teritorijalnata organizacija,priznavaweto na malcinskite ireligioznite prava, problemite soistaknuvaweto na nacionalnitesimboli, dilemite za odnositepome|u gradona~alnikot i Sovetotna op{tinata i nivnata pozicioni-ranost im stojat na patot na golembroj dr‘avi kako na Makedonija,Albanija i Srbija i Crna Gora, takai na Slovenija, Hrvatska i Ungarija.Najednostavno re~eno, procesot nadecentralizacija na vlasta ne eispolnet samo so usvojuvawe novizakonski odredbi i usoglasuvawe

na istite so me|unarodnite stan-dardi, tuku i implementacija voprakti~niot ‘ivot. Komparativ-nata analiza {to sledi jasno gipoka‘uva nadle‘nostite na lokal-nata samouprava, so site svoi pred-nosti i nedostatoci. Hrvatska iSlovenija se dr‘avi koi mnogu ~es-to se koristat kako primer koj trebada £ poslu‘i na Makedonija vogradeweto.

Lokalnata samouprava voHrvatska

Svojot legitimitet, institutotna lokalnata samouprava vo Hrvat-ska go crpi od Ustavot od 22 dekem-vri 1990 godina. So ova lokalnatasamouprava e izdignata na nivo naustavna kategorija. Pokraj so Usta-vot, lokalnata samouprava e reguli-rana i so Zakonot za lokalna i regi-onalna samouprava, Zakonot zateritoriite na op{tinite, grado-vite i okruzite vo Republika Hr-vatska, Zakonot za finansirawe naedinicite na lokalnata samoupra-va, Zakonot za izbor na pretstav-nici vo pretstavni~kite tela naedinicite na lokalnata i regional-nata samouprava, kako i mnogu drugizakoni koi ja reguliraat rabotatana poednie~nite tela vo lokalnatasamouprava. Spored Zakonot zalokalna i regionalna samoupravaod 2001 godina predvideni se dve

Lo

ka

ln

as

am

oup

ra

va

1 D-r Gordana Siljanovska- Davkova, “Op{tinata pome|unormata i stvarnosta” (doktorat)


Vladimir Misev

nivoa na lokalnata samouprava voHrvatska, regionalno i lokalno. Voosnovniot stepen na lokalna samo-uprava (lokalno nivo) vleguvaatop{tinite i gradovite, dodekaoblastite ili ‘upaniite se edi-nici na regionalnata samouprava.2

Najvisoko pretstavni~ko telo voedinicite na lokalnata samoupravae op{tinskiot i gradskiot sovet,dodeka na regionalno nivo taafunkcija ja vr{i okru‘noto sobra-nie. Sovetite gi donesuvaat op{-tite akti vo ramkite na svojot delo-krug na rabota kako edinica na lo-kalnata ili regionalnata samou-prava i isto taka vr{i i druginadle‘nosti vo soglasnost so zako-not i statutite na edinicata. Ob-vrskite i pravata na pretstavni~-kite tela, generalno mo‘at da seklasificirat vo slednive grupi:

Donesuvawe na propisi;Definirawe na politikata iprogramite;Administrativno organizirawena edinicata;Kontrola i nadzor nad rabotatana izvr{nata vlast;Dava mislewe i ocenka za efi-kasnosta na poedini programi.Pokraj pretstavni~koto telo, vo

edinicite na lokalnata samoupravapostojat i izvr{ni tela. Takov vidna tela se gradona~alnikot (op-{tinski ili gradski), rakovoditelna okrugot i izvr{niot odbor (op-{tinski, gradski ili okru‘en).Gradona~alnicite (od site vidovi)se izbiraat od strana na sovetitei istite se pretsedateli na kolek-tivnoto izvr{no telo - odborot.

Prednosti na hrvatskiot modelna lokalna samouprava:

Institucionalen mehanizam kojja onevozmo‘uva koncentra-cijata na mo} vo racete na op-{tinskiot gradona~alnik;Sposobnost za brza reakcija iprifa}awe na odluki;Operativen nadzor vrz rabotatana administrativnite tela;Kvalitetna pravna ramka kojaovozmo‘uva neposredno vklu~u-vawe na privatniot sektor izgolemena gra|anska participa-cija.

Nedostatoci na hrvatskiot mo-del na lokalna samouprava:

Razliki vo poimaweto na poli-ti~kite aktivnosti od strana napretstavni~kite tela;Jaka uloga na izvr{nite telakoi mnogu ~esto imaat odlu~u-va~ka uloga vo formiraweto nalokalnata politika.

Lokalnata samouprava voSlovenija

Za razlika od drugite dr‘avi,koi se formiraa po raspadot naSFRJ, Slovenija najrano go zapo~naprocesot na delegirawe na nadle‘-nostite na lokalno nivo. Procesotzapo~na vo 1993, so stapuvaweto vosila na noviot zakon za lokalnasamouprava. Me|utoa, iako refor-mata na lokalnata samouprava voSlovenija vo odnos na drugitedr‘avi od porane{nata SFRJ za-po~na tolku rano, istata ne be{epo{tedena od golemiot broj prediz-vici i pre~ki. Mnogu ~esto vona{eto sekojdnevie se koristiprimerot na Slovenija kako svetla

2 Vo Hrvatska postojat 424 op{tini, 122 gradovi i 20okruzi


Predizvikot na lokalnata samouprava -Pandorina kutija za zemjite od jugoisto~na Evropa

to~ka kon koja treba da se stremimeza ostvaruvawe na prioritetitekoi gi ima Republika Makedonija(EU i NATO) zacrtano. Ponatamo{-nata analiza poka‘uva deka slo-vene~kiot model na lokalna samou-prava mnogu malku se razlikuva odmakedonskiot model.

Baraj}i go najsoodvetniot modelna politi~ko upravuvawe za svoite1933 op{tini, Slovenija se odlu~iza naj{iroko prifateniot model naureduvawe sovet-gradona~alniksistem. I pokraj golemite dilemi zastepenosta na lokalnata samoupra-va vo Slovenija, denes postoi samoeden stepen na lokalna samouprava.

Generalno, op{tinite vo Slove-nija spored Zakonot za lokalnasamouprava se odgovorni za dvegrupi na zada~i:

Sopstveni lokalni javni raboti;Definirani lokalni javni nad-le‘nosti od strana na cen-tralnata vlast preku sektorskipolitiki.Sovetot na op{tinata e pret-

stavni~ko telo na gra|anite na edi-nicata na lokalnata samoupravakoe gi donesuva osnovnite akti koise vo nadle‘nost na op{tinata.Sovetot na op{tinata e nadle‘enza:

Donesuvawe na op{ti akti;Op{tinskiot buxet;Ja nadgleduva rabotata na gra-dona~alnikot i op{tinskataadministracija;Formirawe na komisii kakonegovi sovetodavni tela.Gradona~alnikot zakonski e

ovlasten da gi pretstavuva op{ti-

nite. Izbran za period od ~etirigodini so neposredno pravo na glaspo mnozinski model, gradona~al-nikot gi ima slednite zadol‘enija:

Ja odreduva gradskata adminis-tracija i se gri‘i za kvalitetotna nejzinata rabotata;Go predlaga op{tinskiot buxet;Podgotvuva drugi akti vo ram-kite na nadle‘nosta na sovetot.

Prednosti na lokalnata samo-uprava vo Slovenija:

Vnatre{na strukturiranost idecentralizacija vo domen nasovetot, {to zna~i deka se osta-va otvorena mo‘nosta za podel-ba na op{tinata na pomali edi-nici;Zgolemeno javno u~estvo na jav-nosta vo noseweto na odlukite4;Sovetite mo‘at da formiraatkomisii, spored potrebite iistite mo‘at da se sostanuvaatkolku pati {to smetaat deka epotrebno.

Nedostatoci na lokalnata samo-uprava vo Slovenija:

Odgovornost za odlukite. ~estone mo`e da se vostanovi koj eodgovoren za odlukata;Vo mnogu slu~ai pove}e energijase tro{i na odobruvawe naodlukite od strana na partiiteili koaliciite namesto od celi-ot sovet;Nosewe odluki vo otsutnost najavnosta;Jakneweto na ulogata na grado-na~alnikot.

3 Spored Zakonot za lokalnata samouprava od 1993godina bea predvideni i se formiraa 192 op{tini,dodeka vo 2003 se formira u{te edna nova op{tina so{to vkupniot broj na op{tinite sega iznesuva 193

4 Iako ova go predviduva pozitivnata zakonska ramka,vo praksa se poka‘uva deka golem broj od odlukite senosat zad zatvorena vrata


Vladimir Misev

Lokalnata samouprava voMakedonija

Vo Republika Makedonija lokal-nata samouprava e izdignata nanivo na ustavna kategorija.5 Pokrajustavnoto pravo na gra|anite naRepublika Makedonija na lokalnasamouprava, istoto poblisku edefinirano i so zakon. Momentalnona sila e Zakonot za lokalna samou-prava od 29 januari 2002 godina6.Spored ovoj zakon vo RepublikaMakedonija e vospostaven sistem naednostepena lokalna samouprava vokoj kako posebna edinica na lokal-nata samouprava se javuva samoGradot Skopje.

Spored Zakonot za lokalnasamouprava, op{tinite raspolagaatso {irok delokrug na nadle‘nosti:urbanisti~ko planirawe, obrazo-vanieto, za{tita na ‘ivotnatasredina i prirodata, lokalniotekonomski razvoj, komunalnitedejnosti, kulturata, sportot irekreacijata, socijalnata i zdrav-stvenata za{tita.

Organi na op{tinata se sovetoti gradona~alnikot. Sovetot naop{tinata go pretstavuva legisla-tivnoto telo, dodeka organ naizvr{nata vlast vo op{tinata egradona~alnikot. Vo domenot narabotata na sovetot se slednitenadle‘nosti: go donesuva op{tin-skiot statut i drugi propisi, done-suva buxet na op{tinata, ja utvrdu-va visinata na sopstvenite izvorina finansirawe, imenuva ~lenovina upravnite odbori na javnite

slu‘bi, odlu~uva za na~inot na ras-polagawe so sopstvenosta na op{ti-nata, dava dozvoli za vr{ewe dej-nost od javen interes i drugi rabotiopredeleni so zakonot. Gradona-~alnikot na op{tinata, izbran naop{ti i neposredni izbori zamandat od 4 godini, gi ima slednitenadle‘nosti: ja pretstavuva izastapuva op{tinata, gi objavuvapropisite na sovetot, go obezbeduvaizvr{uvaweto na odlukite na sove-tot, go predlaga godi{niot buxet,izbira direktori na javnite slu‘bivo nadle‘nost na op{tinata, rako-vodi so op{tinskata administra-cija i vr{i drugi raboti oprede-leni so zakon.

Prednosti i nedostatoci nalokalnata samouprava voMakedonija

Za pozitivnite i negativnitestrani na lokalnata samouprava voRepublika Makedonija e premnogurano da se diskutira. Pozitivno etoa {to zakonskata ramka predvi-duva golemi nadle‘nosti za sove-tot i gradona~alnikot, no sepakfakti~kata implementacija na ovienadle‘nosti doprva treba da serealizira. Gradona~alnikot naop{tinata, kako {ef na adminis-tracijata, ima ovlastuvawe da govrabotuva administrativniot per-sonal i direktori vo javnite insti-tucii formirani od op{tinata. Sejavuva opasnost od politi~ki nazna-~uvawa, koi mo‘at da go potkopaatosnovaweto na profesionalna inepristrasna lokalna adminis-tracija. Od druga strana vakviotna~in na odlu~uvawe (odlu~uvawesamo od strana na eden ~ovek-

5 ^len 8 (temelni vrednosti) od Ustavot na RepublikaMakedonija6 Zakon za lokalna samouprava, “Slu`ben vesnik” na RMbr. 5/2002


Predizvikot na lokalnata samouprava -Pandorina kutija za zemjite od jugoisto~na Evropa

gradona~alnikot), ostava mo‘nostza brza reakcija na nosewe na od-luki i prifa}awe na odgovornost.Mo‘nosta na Sovetot na op{tinatada formira komisii za odredenaoblast pretstavuva zna~aen elementna zakonot, koj kone~no treba daprofunkcionira za konstruktivnore{avawe na odreden predlog.

Zaklu~ok

Za va‘nosta i zna~eweto nalokalnata samouprava vo Repub-lika Makedonija ne e potrebno dase govori premnogu. Decentraliza-cijata po konfliktot od 2001 voRepublika Makedonija po~na dapretstavuva svoevidno dvi‘ewe vokoe u~estvo, pomalku ili pove}e,zede celoto op{testvo. Niz priz-mata za decentralizacija gra|anitena Republika Makedonija gledaatre{enie za nadminuvawe na nivni-te etni~ki, religiozni, kulturni,lingvisti~ki i socijalni razliki.Usoglasuvaweto na makedonskoto so

evropskoto zakonodavstvo e samoeden od preduslovite koi treba dase napravat za da se postigne napre-dok vo sferata na lokalnata samou-prava. Vnesuvaweto na informa-ti~kata tehnologija, kako neodvoivdel od poimot na sovremenata lo-kalna samouprava, e novo isku{e-nie za lokalnata samouprava vo Ma-kedonija. Nepostoeweto na mate-rijalni i tehni~ki kapacitet, kakoi ~ove~ki resursi za ispolnuvawe-to na vakvata potreba pretstavuvaseriozen problem.

Dokolku lokalnata samoupravaza gra|anite pretstavuva najele-mentaren oblik na ostvaruvawe nademokratskite prava, politikata ijavnata administracija mora daobezbedat nadmo} na participativ-nata demokratija nad birokrat-skata vlast pri odreduvaweto naovaa cel. Demokratijata defini-rana preku gra|anite, ne samo kakoforma na vladeewe tuku i kakoforma na ‘ivot, mora da go reali-zira svojot poim vo lokusot.

Abstract

The reform in the local government is a process through which almostevery post communist and post socialist country has been or is going through.The problems with the territorial organization, the acknowledging of the minorityand the religious rights, the problems with the exposing of the national symbols,the dilemmas about the relations between the major and the municipalitycouncil and their position are standing on the way of many countries likeMacedonia, Albania, Serbia and Montenegro, and also Slovenia, Croatia andHungary. There is no need to talk a lot about the importance and the meaningof the local government in the Republic of Macedonia. The decentralization inMacedonia after the conflict in 2001, has become a so-called movement inwhich a participant is, more or less, the whole society. Seen through the prismof decentralization, the citizens of the Republic of Macedonia see the solutionfor the overcoming of their ethnical, religious, linguistic and social differences.The reconciliation of the Macedonian with the European legislative is onlyone of the preconditions which have to be achieved in order to have progressin the sphere of the local government.


Gra|anskiot anga‘man kako osnova naslobodno i solidarno op{testvo

Horst Kanitc

Na edno slobodno i solidarnoorientirano op{testvo ne mu sepotrebni samo funkcionalni meha-nizmi za politi~ko sozdavawe navolja i doverliva i po mo‘nostdecentralizirana uprava. Nemu mue potrebna i podgotvenost na gra|a-ninot da ja nadmine ulogata napla}a~ na danoci i glasa~, i dobro-volno da se anga‘ira za op{tes-tvoto. Sprotivno od toa stojatpolitikata, koja se ~uvstvuva odgo-vorna za s¢, i gra|aninot, koj imauloga na konzument na svoeto op-{testvo.

Edno slobodno i solidarnoop{testvo uspe{no fukcioniranaj~esto toga{ koga ima dovolnoprostor za sopstvena odgovornostna gra|aninot. Negovata podgotve-nost za odgovornost se razviva za-edno so ~ovekovata sloboda vo malii pregledni edinici. Ova e vo so-glasnost so subsidijaritetot, cen-tralen princip na sozdavawe nana{eto op{testvo i politi~kiotsistem. Zatoa integracijata pome|upravata za sloboda i obvrskite zaodgovornost }e se ozna~i kako eti~-ka osnova na modernoto op{testvo.Trendot za individualizacija isamoostvaruvawe koj zema zamav nee pre~ka za nego. Toj "...mo`e daoslobodi novi sili za socijalnomislewe i orientacija kon op{totodobro, zatoa {to na mestoto polnoso `rtvuvawa i dol`nosti postig-

nati so vnatre{ni i nadvore{niprisilbi, mo`e da nastapi dobro-volna i sre}na aktivnost za iz-vr{itelite#.

Gra|anskiot anga‘man kako iz-raz na demokratskiot etos vo mo-dernata kulturno-socijalna dr‘avae vo soglasnost so pretstavata za~ovekot vo ustavot. Taa poa|a od av-tonomen gra|anin, sposoben za ak-cija, "koj pravata za sloboda ne girazbira samo kako prava za odbranaod dr‘avata, tuku i kako prava zau~estvo vo kreiraweto na javniot‘ivot#. Na demokratskata i socijal-na dr‘ava potreben £ e anga‘ira-niot gra|anin i negovoto solidarnoodnesuvawe kon sogra|aninot.

Formi na gra|anskiotanga‘man

Brojot na gra|anite, koi so zado-volstvo u~estvuvaat vo re{ava-weto na konkretnite problemi nasamoto mesto e pogolem, otkolku{to se misli. Vo odnos na prome-nata na vrednostite vo sekoj slu~ajtreba da se analiziraat struk-turnite promeni vo gra|anskiotanga‘man. Religiozno ili moralnoobvrzuva~ki, vo organizaciskiodredena ramka i dolgoro~no za-cvrsteniot prijatelski anga‘manse namaluva na smetka na kratko-ro~nite, samoodredeni i forminaso~eni kon proekti; osven toa se

Lo

ka

ln

as

am

oup

ra

va


Horst Kanitc

sozdavaa i se sozdavaat novi oblas-ti na aktivnosti kako na pr. samo-pomo{ ili gra|anskite fondacii.

Podgotvenosta za deluvawe po-sebno kaj mladite lu|e zavisi odtoa kako tie mo‘e da gi usoglasatsvoite individualni ‘elbi i re-sursi so ponudata i potrebata naponuduva~ot na dobrovolna rabota.1

"Noviot# dobrovolec se ~uvstvuvapomalku dol‘en da poka‘e altru-isti~ka motivacija, toj e vo potragapo li~noto ostvaruvawe i zboga-tuvawe preku svojot anga‘man. Sakada sobere novi iskustva, da gipro{iri svoite znaewa, da gi po-dobri svoite kvaliteti, da goneguva svoeto hobi i razumno da goorganizira slobodnoto vreme dru-‘ej}i se so drugite lu|e. Ova poka-‘uva, deka mnogu lu|e smislata nasvojot ‘ivot i ~uvstvoto za sopstve-nata vrednost ne gi definiraatpreku zarabotkata i konzumirawetokoi se s¢ pomali. Tie ~uvstvuvaatpotreba za dopolnitelni razumniponudi. "@ivotnoto dostignuvawese odrazuva, isto taka, i preku sops-tvenoto dostignuvawe i slu‘be-noto, za idnite pokolenija kako ivo profesionalnoto dostignuvawe#.Vo razgovorniot jazik voobi~aenone se pravi razlika pome|u poimite"volonterstvo#, "dobrovolna aktiv-nost/rabota#, "gra|anski anga‘man#i vo ponovo vreme "gra|anska rabo-ta#. Ovaa difuzna jazi~na upotrebaja sokriva va‘nata razlika pome|upo~esnata dol‘nost kako oficijal-no prezemawe na javniot mandat do-bien preku izbori, ili, pak, ponuda

(kako na pr. ~lenstvo vo sovetot,porotni~ka slu‘ba) i otvoreniteformi na volonterstvo vo organi-zaciite, zdru‘enijata i inicijati-vite.

Site formi na gra|anska rabotagi imaat slednite pet obele‘ja sorazli~en intenzitet:

Dobrovolnost;altruisti~ka motivacija;nikakov nadomest (pri vra}awena tro{ocite);anga‘man nadvor od profesijata(dolgoro~en, povtorno navra}aj-}i se na nego, vrzan so proekti)nadvor od sopstvenoto socijalnoili prirodno opkru‘uvawe;se odnesuvaat na op{toto dobro.

So ovoj idealen tip na krite-riumi vo nikoj slu~aj ne treba da seisklu~at odredeni karakteristikina gra|anskiot anga‘man, koi voponovo vreme se zna~ajni za poedi-necot, no isto taka i za op{testvo-to. Ova va‘i na primer za krugoviteza razmena, ~ii{to ~lenovi senagraduvaat so virtuelni pari zaslu‘benite dostignuvawa, ili, pak,za grupite za samopomo{. Kaj pos-lednive se raboti za sobir nali~nosti, koi ja delat istata sud-bina i sakaat vzaemno da si pomog-nat pri nejzinoto sovladuvawe.Ovde se vkrstuva idejata za soli-darnost so onaa za supsidijaritet.^lenovite na grupata za samopomo{se solidarni eden so drug. So ovojsobir pak, sakaat da gi zgolematmo‘nostite za odr‘uvawe na soli-darnite dostignuvawa vo pogole-mata zaednica. Vakvite grupi imaatpomo{en karakter, zatoa {to gra|a-nite ovde sami nao|aat re{enie zasvoite problemi.

1 Za raznovrsnosta na aktivnostite na gra|anite koi sepodgotveni da volontiraat i za preduslovite naanga‘manot informiraat me|u drugite Fondacijata"Gra|anite za gra|anite# vo Berlin (internetwww.buerger-fuer-buerger.de) i Fondacijata "Sora-botka# vo Bon (internet www.mitarbeit.de)


Gra|anskiot anga‘man kako osnova na slobodno i solidarno op{testvo

Gra|anski fondacii-novaforma na gra|anskiotanga‘man

Kako sledna forma za unapre-duvawe na op{tokorisniot anga‘-man i ovozmo‘uvawe na slu‘benidostignuvawa za gra|anite, i voGermanija s¢ pove}e se otkrivaatgra|anskite fondacii. Vo me|u-vreme kaj nas ima preku 40 fon-dacii, koi {totuku po~nale da ra-botat, ili, pak, se vo faza na for-mirawe. Prvata be{e Fondacijatagrad Giterslo.

Gra|anskite inicijativi pret-stavuvaat sovremena forma zaaktivirawe na gra|anskiot anga-‘man i mo‘at da gradat mostovipome|u poedinecot i op{testvoto.Tokmu vo vremeto koga tradicio-nalnite institucii kako semej-stvoto, crkvata, u~ili{teto, zdru-‘enijata, partiite, gubat na zna-~ewe i vlijanie, vredi da se baraatnovi formi na posredstvo me|uindividuata i op{testvoto. Kon-ceptot i idejata za gra|anskatafondacija doa|a od SAD. Tamu vome|uvreme ima nad 500 takana-re~eni Op{tinski fondacii soimot vreden nad 21 milijardadolari. Ovie avtonomni fondaciipoddr‘uvaat lokalni ili regio-nalni organizacii, dobrotvorniorganizacii i proekti so pove}e odsto milioni dolari godi{no. Sepaki kaj nas ima isto taka istoriskiprimeri, koi do den-denes deluva-at, kako na pr. devette Fuger-Fon-dacii vo Augzburg.

Cel i namera na gra|anskatafondacija e da ja prezeme odgo-vornosta za op{tinata na lokalno

nivo i da ja razbudi, poto~no da jazajakne motivacijata za soodvet-nite solidarni dostignuvawa voop{testvo vo koe vladee indivi-dualizacija, vo koe raste i opas-nosta od nesolidarnost. Pritoagra|anskata fondacija e aktivnakako organizacija, koja im ovoz-mo‘uva slu‘beno dostignuvawe nagra|anite i pretprijatijata, koi sopari ili pak so dobrovolna rabotasakaat socijalno da se anga‘iraat.So unapreduvawe na gra|anskiotanga‘man tie go sozdavaat, poto~nogo razvivaat civilnoto op{testvovo svojata zaednica.

Iako gra|anskite fondacii sesamo mal del od site op{tokorisniorganizacii vo tretiot sektor,nivnoto kvalitativno zna~ewekako katalizator za ponatamo{niotrazvoj na ovaa oblast se ceni visokona lokalno nivo. Vrz osnova nanivnata finansiska i politi~kanezavisnost gra|anskite fondaciise vo mo‘nost kako nikoja drugainstitucija da go unapreduvaatmno{tvoto na op{tokorisni aktiv-nosti vo edna op{tina. Nivnatafleksibilnost e verojatno najgo-lemata sila na ovoj koncept. Ednagra|anska fondacija ne pretstavuvaskameneta institucija vo svojatastruktura, tuku organizacija kojapostojano odnovo se otkriva, za dazgrabi novi {ansi i da si postavinovi predizvici. Sponzoriraweto- seedno dali vo vreme, idei, anga‘-man ili imot - s¢ pove}e se priznavakako mnogupati obmisleno re{enieza problemite na upravata so javnisredstva. Postoi potreba od podob-reni uslovi i promeneta svest, zada se zgolemi prifa}aweto na gra-


Horst Kanitc

|anskite fondacii i da se bide dos-tapen na zemjite kako SAD ili [vaj-carija.

Vo sekoj slu~aj gra|anskite fon-dacii ne treba da bidat zamena zadr‘avnata i op{testvena aktiv-nost. Tie mnogu pove}e pretstavu-vaat nivno gra|ansko i op{testvenonadopolnuvawe. Vo toj soodnos e iimpulsot za formirawe na vakviorganizacii od lu|eto, "koi se ~uv-stvuvaat odgovorni za dobroto naop{tinata i ottamu e i zaintere-siranosta da gi zabrzaat socijalni-te inovacii za odr‘uvawe na uslo-vite zna~ajni za ‘ivotot i da ne jadelegiraat odgovornosta za zaed-ni~ki ‘ivot (samo) na dr‘avata inejzinite potstrukturi#. 2

Pri eventualno formirawe nagra|anska fondacija na po~etokottreba da se razmisluva za slednivecentralni pra{awa:

[to sakame da postigneme?Zo{to sakame toa da go postig-neme?Dali gra|anskata fondacija esoodvetnata organizaciska for-ma za toa i koi se nejzinite nega-tivnosti?Dali celta mo‘e podobro da sepostigne preku drugite organi-zaciski formi kako na pr. prekunekoe zdru‘enie ili zadruga?

Ramkata za aktivnost na ednagra|anska fondacija e vrzana soedna geografska oblast, na pr. gradili naselba i mo‘e dopolnitelnoda se naso~i kon nekoja tema ilicelna grupa. Pri planiraweto i ost-varuvaweto na proektite visoko se

vrednuva volonterskata sorabotkana gra|anite.

Gra|anskite fondacii imaatspecijalna celna grupa na mo‘nisponzorki i sponzori. Toa se lu|e,koi materijalno i idejno se anga‘i-raat za zaedni~ka cel i na toj na~insakaat da u~estvuvaat vo kre-iraweto na svojata mesna zaednica.Gra|anskite fondacii nudat plat-forma, za da gi tematiziraat pro-blemite, samite da se aktiviraat,idejno i finansiski da poddr‘atnekoja ‘elba, da sozdadat mre‘i itaka da go za‘iveat gra|anskotoop{testvo. Za da se aktivira ‘el-bata za oblikuvawe i svesta za od-govornost za op{to dobro na gra|a-nite, gra|anskite fondacii dejstvu-vaat sprotivno od politi~koto ne-zadovolstvo. Vo sekoj slu~aj tie ba-raat od politikata i upravata daim ja predadat mo}ta i da imaat do-verba vo silata za sozdavawe isvesta za odgovornost na lu|eto.

So toa gra|anskite fondaciimo‘e da imaat vode~ka uloga voizgradbata i odr‘uvaweto na soci-jalniot kapital. Poimot socijalenkapital se odnesuva na normite,verbata vo nivnoto zadr‘uvawe iformite na sorabotka i dru‘ewe,koi go karakteriziraat op{tes-tvoto. Op{testvo so soliden socija-len kapital:

raspolaga so sposobnosta, novonastanatite problemi blago-vremeno da gi sovlada;nosi dovolno novi vode~ki li~-nosti i novi idei;brzo sproveduva informaciivnatre vo op{testvoto.

Na ovoj na~in solidniot imot nasocijalen kapital obezbeduva po-

2 [tefan Kape, gra|anskite fondacii na samiotpo~ekot, www.buergerstiftung-hannover.de, str.5



brzi i podobri politi~ki procesina odlu~uvawe, gi zabrzuva op{tes-tvenite procesi na inovacija, ikone~no, ja zgolemuva blagosostoj-bata.

Sprotivno od klasi~nite pret-priema~ki ili semejni fondacii,koi se osnovani od sopstven imot,gra|anskata fondacija kako fon-dacija na zaednicata go integriraanga‘manot na mnogu poedine~nisponzori preku terminot za formi-rawe. Na ovoj na~in mo‘e i poma-lite prilozi i nasledstva, koi izo-lirano edvaj i da imaat nekoe vlija-nie, da razvijat multiplikatorskiefekt i dolgoro~no da dejstvuvaat.Ova e zatoa {to parite koi se sta-veni na raspolagawe nemaat za celmomentalno re{avawe na aktuel-nite te{ki situacii, tuku se del odkapitalot na fondacijata, za od nej-zinite prihodi da postoi mo‘nostza unapreduvawe na proekti.

Bidej}i gra|anskata fondacijaraboti otvoreno i transparentno,taa redovno gi informira svoitesponzori i javnosta za svoite celi,aktivnosti i finansiski odnosi.Rezimiraj}i, gra|anskata fondacijase razlikuva od drugite formi nafondacii i op{tokorisni organi-zacii so toa {to taa:

e nezavisna;ima geografsko odredi{te;e dolgoro~no osnovana;e inovativna i fleksibilna;gi integrira gra|anite i lokal-nite institucii vo svojata ra-bota;javno polaga odgovornost za nej-zinata aktivnost i finansii.

Za da se oformi i dobro razra-boti edna op{tinska fondacija po-

treben e period od najmalku 5 godi-ni.

Osum ~ekori za vitalizacijana gra|anskata uloga

Vo osnova na na{eto slobodno,demokratsko op{testvo e pretsta-vata za li~nosta na ~ovekot, kojame|u drugoto se karakterizira sosopstvena odgovornost, ‘elba zasozdavawe, kreativnost, podgo-tvenost za obidi i doverba konsogra|anite. Politikata koja{to sebazira na ovaa slika za ~ovekot etesno povrzana so sposobnosta nagra|aninot za sopstvena odgovor-nost, taa reducira i delegira zada-~i, gi unapreduva decentralisti~-kite zada~i i so toa ja jakne op{tin-skata samouprava i voop{to, ja na-maluva aktivnosta na dr‘avata. Po-trebna e mala merka na sekundarnapodelba i javni premestuvawa. Sa-mo so dolgotrajno namaluvawe nadr‘avnata kvota i posilna sopstve-na odgovornost na individuata mo-‘e da se namali rasprostranetotoo~ekuvawe na op{testvoto od dr‘a-vata.

Apelot za sopstvena odgovornostna gra|aninot ne smee da se razberepogre{no kako povik za nesoli-darnost. Pogolema zaedni~ka odgo-vornost na individuata za posle-dicite od organiziraweto na svojot‘ivot ne gi osloboduva od obvrskinitu politikata, nitu op{testvotood gri‘ata za solidarnosta orien-tirana kon hristijanskata slika za~ovekot. Zajaknatata sopstvenaodgovornost na individuata ne tre-ba da dovede do beznade‘no forsi-rawe na individuata.


Horst Kanitc

Koi se soodvetnite merki za dase aktivira gra|anskoto u~estvo isopstvena odgovornost na gra|a-ninot kako osnova na na{eto demo-kratsko op{testvo? Koi dopolni-telni infrastrukturni elementi inematerijalni potstreci ili ovlas-tuvawa mo‘e da pridonesat, gra-|anskata rabota da bide poatrak-tivna i od op{testveno poceneta i{to mo‘e za toa op{tinata da pri-donese?

Streme‘ot za zarabotka i nagla-suvawe na materijalnoto vo na{etoop{testvo dovedoa vrednosta narabotata da se odreduva sporednejzinata cena. Spored mototo: " toa{to voop{to ne ~ini, ne vredi ni{-to# ne se priznava deka volonter-skata rabota e neophodna za funk-cionirawe na na{iot socijalen sis-tem i e baza na na{iot op{testveni politi~ki ‘ivot. Aktivniot gra-|anin od svojot anga‘man da pri-donesuva za bliskite i za op{toto,dobiva ‘ivotna radost, smisla na‘ivotot i samopotvrduvawe.

Podobruvaweto na vrednosta nagra|anskata rabota mo‘e da uspeeako taa e sostaven del od revitali-zacijata na gra|anskata uloga. Kakonejzini granici treba da se zematpredvid:

sopstvenata odgovornost names-to mentalitet da se bide snab-den;samoodreduvawe namesto odre-duvawe od strana;civilna hrabrost namesto ram-nodu{nost;u~estvo vo sozdavaweto namestokonzumirawe;orientacija kon zaedeni~ka celnamesto ~ist egoizam.

So koi ~ekori mo‘e da se akti-vira potencijalot za samoupra-vuvawe na na{eto op{testvo i {tomo‘e da pridonese za pogolemovrednuvawe na dobrovolniot an-ga‘man na negovite gra|ani?

1. Da se etablira moralot za op{-tata cel.Bidej}i strukturite za blagosos-

tojba naj~esto ne rabotat nitu eko-nomi~no nitu gi postignuvaat dover-livo svoite celi, moralot za op{-tata smisla treba da se etablirakako pottiknuva~ na impulsi za po-traga po socijalnite dobra.

2. Da se propagira kultura na po-magawe.Dr‘avata ne treba i ne mo‘e s¢

da regulira. Propi{anata i anonim-na solidarnost ne mo‘e da ja zame-ni me|u~ove~kata pomo{ i socijal-nata toplina. Silno rasprostra-netoto dvi‘ewe za samopomo{ imno{tvoto novi inicijativi vo po-slednite godini doka‘uvaat dekalu|eto so zadovolstvo gi stavaat naraspolagawe svoite iskustva. Sejavuva pozitivno ~uvstvo da se bideod korist i da se osoznae blago-darnosta.

3. Da se preferira op{tata cel imecenstvo.Politi~arite bi trebalo po-

~esto da proveruvaat, dali pri ve}epostignatoto preopteretuvawe sodanok i dava~ki ne e popopularnoda se otfrlat barawata za pove}edava~ki i podobreni javni dostignu-vawa i namesto toa da se unapre-duvaat op{tokorisnoto odnesuvawei mecenstvoto i javno da se cenat.



4. Da se reaktiviraat gra|anskitedoblesti.Zgolemuvaweto na gra|anskata

odgovornost mora da odi zaedno soreaktiviraweto na gra|anskatauloga. Ova bara soodvetni slobodniprostorii za rabota kako i zgole-meni mo‘nosti za u~estvo i sou~es-tvo na samoto mesto. Poedine~niinteresi vodeni od zdru‘enijata sonekoj interes ili gra|anski inicija-tivi izlo‘eni se na javnoto mis-lewe i potrebata od objasnuvawe,dali toa {to se bara od op{tinatae korisno za nea ili £ {teti.

5. Da se razvijat novi strategii zapridobivka na volonteri.Tipi~nite volonterski sora-

botnici gi nema pove}e! Strate-giite za pridobivka na volonterimora da se naso~at kon raznovid-nite motivi, ‘elbi, interesi, miljei ‘ivotni situacii na potenci-jalnite volonteri. Na volonterski-te sorabotnici treba da im se pris-tapi kako celna grupa, taka da sepridobijat i da se tretiraat.

6. Da se pronajdat drugi formi namotivacija i anga‘man za "no-vite# volonteriNovata generacija na volonteri

ne mo‘e ni{to da zapo~ne so tra-dicionalnite formi na volonter-skata aktivnost. Nea £ se potrebninovi formi na obra}awe i argumen-ti za "kvaliteten# socijalen anga`-man, koj se orientira spored niv-nite potrebi. Nivniot interes zasamoodreduvawe i ponatamo{noobrazovanie, nivnata `elba zasamoostvaruvawe i mo`nosti zasou~estvo im dozvoluva da o~e-kuvaat smisla i "socijalen profit#

od nivniot anga`man, {to etabli-ranite slobodni nositeli ~esto nemo`e da im go ponudat.

7. Da se zavr{i "odzemaweto namo}ta# na volonterstvoto i da sepro{iri negoviot prostor zadeluvaweOdzemaweto na mo}ta na volon-

terstvoto so profesionalci, za~ija{to aktivnost preduslov sejavnite sredstva treba da zavr{i ipo mo‘nost da se prenaso~i. Samoonie zada~i za koi e potrebna pro-fesionalnost treba da go namalatvolonterstvoto. Birokratskototro{ewe koe postojano raste vosite op{testveni i socijalni ob-lasti so stopiraniot streme‘ zaregulirawe od politikata i upra-vata prinuduva na profesional-izacija i se zakanuva da ja zadu{imotivacijata na volonterite so toa.Zatoa tie ne retko se potisnati odglavnite slu‘benici, ili, pak, se~uvstvuvaat iskoristeni kako "ev-tiniot Jakob#.

8. Pove}e da se ceni volonterski-ot anga‘manVolonterite imat potreba i od

javno priznanie za nivnata rabota.Nagradi i po~esti, koi gi dodelu-vaat zdru‘enijata, sojuzite i orga-nizaciite, no i op{tinite, fonda-ciite i dr‘avata, go priznavaatidejno, delumno i materijalno an-ga‘manot na socijalno-aktivniotgra|anin. Op{testvenoto cenewe navrednosta koe pri toa doa|a do iz-raz pridonesuva zna~itelno da sestabilizira nivnata motivacija ida se ohrabrat potencijalnite vo-lonteri za anga‘man.


Horst Kanitc

Abstract

Kako op{tinata mo‘e da gopottikne gra|anskiotanga‘man

Pi{uvaweto izve{tai za rabo-tata na gra|anite pretstavuva zna-~ajna forma na op{testveno prizna-nie za volonterite. Izve{taiteimaat osobeno vlijanie vrz poten-cijalnite "naslednici#, {to voop-{to ne e za potcenuvawe, tokmu vona{eto mediumsko op{testvo.

Nova forma na priznanie pret-stavuvaat sertifikatite za volon-terska rabota, koi mo‘e da bidatod korist, na primer, pri konkuri-rawe za nekoe mesto za dokvalifi-kacija ili za rabotno mesto. Glav-niot grad na istoimenata pokrainaHanover, so oficijalen sertifikatpo ‘elba na volonterite im gi pot-vrduva:

Oblasta vo koja bile aktivni soprezemenite zada~i;Vremetraeweto na anga‘manot,kako iKvalifikaciite so koi se zdo-bile pri izvr{uvaweto na ak-tivnosta, t.e. potvrda za nivnotou~estvoto za dokvalifikacija iza doobrazba.Kako kontraproduktivni se pro-

ceneti obidite garancijata za soci-jalni zaslugi (pridonesi) da zavisiod podgotvenosta za gra|anski an-ga‘man. Vakvoto povrzuvawe bi sesfatilo kako sankcija, bidej}i e vosprotivnost so centralnoto su{tin-sko obele‘je na volonterskata ra-bota, imeno so dobrovolnosta i sotoa negativno vlijae na imixot nagra|anskiot anga‘man.

A free and solidarity-oriented society does not only need functionalmechanisms of political creation of will and trusted decentralized governmentbut it needs a readiness of the citizens, who should overcome the role of thetaxpayers and voters, and voluntary participate in the community. Free andsolider society functions only when it has enough space for self responsibilityof the citizen. Free and social state needs ìengagedî citizens and their soliderbehavior towards the co-citizens. The new way of citizen engagement in societycan be recognized in the Citizen Foundations. The Citizen Foundation canact as a leading role in the building and maintaining of the social capital.

Citizen initiatives represent a modern form of activating the citizenengagement and can bridge the individual with the society. Improved citizenengagement creates and develops the civic society in oneís community.Especially appreciated is the voluntary work which can be of crucial meaningto the revitalization of the citizen role. Aiming to promote this can of activities,use of propaganda materials such as reports and certificates to the volunteersis more than needed. This will only confirm the society appreciation of theirengagement.


Izborite i izbornite kampawisekoga{ se proverka na politi~-kata zrelost i dostignatiot stepenna pluralizacija na zemjata. ZaMakedonija lokalnite izbori {tose vo tek imaat posebno zna~ewe.Za prv pat se izbiraat gradona~al-nici i sovetnici spored noviotzakon za teritorijalna organizacijai zakonot za decentralizacija somnogu pogolema mo} i ingerenciiotkolku dosega. Zatoa, na politi~-kata scena, dinamikata na izbor-niot proces ja sledi mno{tvo nasubjekti aktivno vklu~eni vo kam-pawata, celosna otvorenost namediumskiot prostor za pokrivawena kampawata i nejzino fokusirawena gra|aninot i negoviot glas. Vopra{awe se nastani koi na prak-ti~no-politi~ki i ideolo{ki planne samo {to ja nadminuvaat dnevno-politi~kata praktika, tuku se imo{ne va‘ni za idnoto funkci-onirawe na demokratijata vo Make-donija. Ottuka, so posebno vnimanese sledat site izborni aktivnostii od doma{nata i od me|unarodnatazaednica.

Izborna ponuda ili izbornapotro{uva~ka

Sekoj subjekt, u~esnik vo izbor-nata kampawa, sekade pa i kaj nas,

Lokalni izbori 2005Izborna trivijalizacija na politikata

Vesna [opar

Akt

ue

ln

o

znae deka tokmu od poddr{kata najavnosta zavisi ishodot na izbor-nata kampawa - pobeda ili poraz.Taa ja determinira i akcijata napropagandnite protagonisti na od-delni politi~ki programi vo bor-bata za privrzanici. Zatoa vo igrase vklu~uvaat site formi i oblicina izborno politi~ko reklamira-we: izborni konvencii, mitinzi,sredbi se gra|ani, intervjua, u~es-tvo na debatni emisii, spotovi irazli~ni reklamni materijali.

Trend vo svetot se takanare-~enite "negativni kampawi# naspro-ti predupreduvawata na analiti~a-rite deka tie go namaluvaat odzi-vot na izbira~ite i ja otu|uvaat jav-nosta, odnosno deka se serioznaantidemokratska zakana. So pri-mena na razli~ni metodi i tehnikiza demago{ko dodvoruvawe na jav-nosta kako i so koristewe na psiho-lo{ki i personalni (manipula-tivni) simboli, direktno, po sekojacena, se atakuva na politi~kiteoponentni, {to, se razbira, ne seko-ga{ e garancija za uspeh. Najgolemimajstori i kreatori na ovaa recep-tura sekako se Amerikancite. Po-sebno se izdvojuva 1988 godina sonajmnogu negativni spotovi voop{to(kampawata na Bu{ protiv Dukakis),a se pameti i 1992 koga Bu{ go napa-|a{e Bil Klinton za toa deka izbeg-


Vesna [opar

nuval slu`ewe na voeniot rok, dekakako mlad pu{el marihuana i imalvonbra~ni aferi, no toa ne ja spre-~i negovata pobeda. Ne zaosta-nuvaat ni Britancite koristej}i give}e isprobanite amerikanskitehniki. Taka, marketin{kiot kon-cept na Klinton - "vreme e za pro-meni#, za prv pat posle osumnaesetgodini vladeewe na konzervativ-cite, 1997 godina im donese pobedana laburistite.

Se ~ini deka ni makedonskataizborna scena ne e imuna na nega-tivnite i valkani kampawi. Samotreba vreme gra|anite da gi prepoz-naat i da se naviknat na niv. Voovie izbori dominira{e nametliv,zajadliv, senzacionalisti~ki pri-stap i cini~en, agresiven vokabu-lar. I na{ite politi~ari znaat de-ka ne smee da se propu{ti politi~-kiot moment i zatoa, napadot, istokolku i odbranata, go koristat kakodel od politi~kiot proces. Zatoane uspeaja otvoreno, demokratski,kreativno da komuniciraat, neret-ko zadskrivaj}i go svoeto neznaeweso drskost i sarkazam. No, im osta-naa dol‘ni na gra|anite za vistin-ski tematski i problemski raspra-vi. Ako se sudi spored svetskitetrendovi, ova, nesomneno, }e n¢sledi i vo idnite kampawi. Imeno,s¢ pove}e se zboruva za pad nakvalitetot na politi~kiot diskurs,a za negativnite kampawi kakone{to normalno osobeno ako tvrde-wata {to se iznesuvaat se ~esni irazumni. Ottuka, s¢ poglasni seonie koi smetaat deka e besmislenoda se tro{i tolku intelektualnaenergija za da se osudat negativniteizborni kampawi.

Negovoto viso~estvogra|aninot

Denes, imperativ se barawatagra|anitot - glasa~ da bide ne samo"gleda~# i "potro{uva~# na politi-kata, tuku i nejzin aktiven u~esniki participient. Toa vo Makedonijamo{ne uspe{no funkcionira, nosamo za vreme na izbornite kam-pawi, duri i nemilosrdno se zlo-upotrebuva. Gra|anite se vo centa-rot na vnimanie i sekoj se natpre-varuva da go dobie nivniot drago-cen glas. Zatoa kontekstot se gradina kriteriumite na "po~ituvawe# inaglasuvawe na nivnite stavovi,mislewa, potrebi i interesi, zapotoa vedna{ da se zaboravat.

Vo ovie lokalni izbori, dr‘a-vata (nadle‘nite organi) trgna odmototo: Tvojot glas e tvoe pravo! Voforma na reklamen materijal, otpe-~aten na skapa hartija, na gra|aniteim se objasnuvaat faktite za lokal-nite izbori - nivnite osnovno-iz-borni prava, tajanosta na glasawe-to, na~inot i postapkata na glasa-we. Pokraj ovoj prira~nik, prekureklami vo vesnicite i na televi-zijata na izbira~ite im se nudi itakanare~en izboren krstozbor.Pra{awe e dali so toa na gra|anitese gleda kako na racionalni poli-ti~ki su{testva, subjekti koi mora-at da bidat dobro informirani zasite relevantni pra{awa, a ne samokako potro{uva~i na izbornoto gra-divo? Ili so vakvata izborna poli-ti~ka edukacija, sfatena vo bukval-na smisla na zborot, se zadovolu-vaat samo formalnite barawa voodnos na kvantitetot na infor-mirawe? Toa podednakvo se odnesu-va i na izbornite programi na poli-


Izborna trivijalizacija na politikata

ti~kite partii i nivnite kandidatipolni so nerealni vetuvawa od koipodocna pove}eto voop{to nema dase realiziraat. Taka, i ovoj pat, si-te zaedno gra|anite }e gi pretvoratvo tivko mnozinstvo od koe se o~e-kuva samo pasivno da ja praktikuvapolitikata.

Mediumite i izbornatakampawa

Televiziskoto soo~uvawe nadvajcata amerikanski pretseda-telski kandidati, Nikson i Kenedi1960 godina, se smeta za po~etok nasovremenite politi~ki odnosi,nastan od klu~no zna~ewe za kampa-wata i zatoa ne e ~udno {to podocnavakvite raspravi vo ‘ivo gi kopi-raa mnogu drugi demokratii. Ona{to gi privle~e kandidatite e mo‘-nosta ne samo direktno, tuku i bes-platno da £ se pretstavat na masov-nata publika i da ja demonstriraatsvojata nadmo} nad protivnikot, no,nosat i opasnost od katastrofalenneuspeh bidej}i se prenesuvaatdirektno i bez dopolnitelna obra-botka, a gre{kite mnogu te{ko mo-‘at da se skrijat. Za analiti~aritedilemata e {to pregolemata ekspo-niranost kolku {to mo‘e da obez-bedi pobeda, tolku za kandidatotmo‘e da bide i pogubna poradi nekojsosem trivijalen lapsus. Taka, voizbornata kampawa na Al Gor iXorx Bu{ 2000 godina, dotoga{niot"priglup kauboj# Bu{ stekna imix naatraktiven kandidat, a Gor imix na"pla{liv i zdodeven#.

Kaj nas ovie raspravi vo ‘ivosvojata promocija ja do‘iveaja u{teso osamostojuvaweto na Makedonijai denes se neizostaven dekor na

mediumskata izborna agenda iakos¢ u{te se pametat slu~aite na od-bivawe na u~estvo vo vakvi nekon-trolirani spektakli (Kiro Gligo-rov nasproti Qubi{a Georgievski),ili onie vo koi raspravata se odvi-va{e pod sekakvo ~ove~ko dosto-instvo (Branko Crvenkovski na-sproti Qub~o Georgievski). Pritoa,i pokraj jasno definiranite pra-vila na igra, na mediumite te{koim uspeva da se sprotivstavat napoliti~kata mimikrija, a na gra|a-nite da ja prepoznaat granicata po-me|u politi~koto i manipulativ-noto. Toa osobeno se poka‘a vo ras-pravite pome|u dvajcata pretenden-ti za gradona~alni~koto mesto zaSkopje. Javnosta ima{e prilika, nanekolku pati, da se iznaslu{a les-no muabetewe, glasno razmisluva-we, nerealni vetuvawa, pau{alniocenki, pa s¢ do navredi, insinua-cii, podsmevawa, no nikoga{ to~nii precizni odgovori na brojnite ot-voreni pra{awa od niven ‘ivoteninteres.

Nasproti toa, Britanija ja nemarazvieno tradicijata na prediz-borni soo~uavawa (takov obid ezabele‘an 1994 godina, no ne ipodocna) pome|u kandidatite, nopraktikuva raspravi vo ‘ivo natelevizija za site aktuelni pra{a-wa za vreme na nivniot mandat, aprepoznatliva e i po takanare-~enoto "Vreme za pra{awa# kogapremierot e izlo‘en na direktennapad od Dolniot dom na Parla-mentot, {to se smeta kako sood-veten nadomest za izbornata ras-prava na kandidatite. Mo‘ebi tok-mu ova e eden od na~inite kakomakedonskite mediumi i gra|ani dastanat vistinski u~esnici i krea-


Vesna [opar

tori na politikata, a ne nejziniposmatra~i za ednokratna upotre-ba.

Vo fokusot na vnimanie se ikonferenciite za pe~at na izbor-nite {tabovi ili samite kandi-dati, koi im ovozmo‘uvaat da jadiktiraat mediumskata agenda i davlijaat na javnata rasprava zavreme na kampawata. Tie vo Ame-rika, po prvata konferencija {toja odr‘a Xon Kenedi, stanaa pret-sedatelska institucija, dodeka voBritanija, za vreme na izbornitekampawi, sekoja partija denot gopo~nuva so konferencija za pe~at ija istaknuva svojata tema na denot(kako "den za zdravjeto#, "den zadanoci# i sl.), kako i problemiteokolu koi }e se natprevaruva sopoliti~kite protivnici. Kaj naspak, konferenciite (no i izbornitekonvencii i mitinzi) naj~esto sekoristat za javno komentirawe naodnesuvaweto i izjavite na protiv-nicite kako i za kleveti, navredii napadi.

No, karakteristika na ovie izbo-ri e faktot {to mediumite, posleiskustvoto od tolku izborni kampa-wi, uspeaja dinamikata na izbor-nite slu~uvawa da ja smestat vo"realna ramka#, ne dozvoluvaj}ikampawata da stane dominantenobrazec na mediumskata konstruk-cija na realnosta. Taa nitu be{eudarna vest na televiziskite ves-ti, nitu edinstvena informacija naprvite stranici vo vesnicite. No,informiraj}i za izbornite aktiv-nosti, ne propu{tija da gi notiraatsite vidlivi i zadkulisni izborniigri i da gi izdvojat tokmu najna-vredlivite zborovi upateni konprotivnicite. So toa direktno se

vklu~ija vo kreiraweto na nega-tivnata kampawa, za {to teore-ti~arite ne gi obvinuvaat bidej}itie toa ne go izmislile.

Izborna retorika

Bez ogled za kakvi izborniaktivnosti se raboti (konvencii,tribini, mitinzi, sredbi so gra-|ani), retorikata e nu‘en sostavendel na sekoj izboren kandidat.Bidej}i vremeto, {to e na raspo-lagawe, e kratko za da se postignevistinskiot efekt, namesto nasodr‘inata, kampawata udarno sepotpira na formata, strukturata naproblemite i pojavite. Isprobanmetod koj i na{ite politi~ari gokoristat, zatoa ne treba da izne-nadi {to i vo ovaa kampawa seobidoa da gi neutraliziraat sop-stvenite mani i nedostatoci, a dagi relativiziraat i uni{tat kvali-tetite na protivnicite, sozdavaj}iprivid za ona {to kako programanavistina go nudat.

Site, bez isklu~ok, vlegoa voma{inerijata na imitacija za po-dobro da se prodadat pretvoraj}ija realnosta vo fikcija. Potvrda zatoa se nivnite vetuvawa deka odna{ite gradovi }e napravat evrop-ski metropoli, deka }e gi re{atnatalo‘enite ekonomski problemi,}e ja namalat nevrabotenosta, }e japodobrat lokalnata infrastruk-tura, kvalitetot na ‘ivot, zdrav-stvoto, obrazovanieto, kulturata,sportot, duri i deka op{tinata }eja napravat so veseli lu|e namernozaboravaj}i deka mnogumina svojotnov mandat }e go zapo~nat so staridolgovi na op{tinata. No, toa sesuptilnite igri na izbornata "in-


Izborna trivijalizacija na politikata

stant# politika koja direktno ata-kuva na emociite. Otidoa i pona-tamu. Kampawa ja pretvorija i vospektakl. Namesto programi zarazvoj na op{tinite gi nametnaaviziite za idninata na dr‘avata.Vladeja~kite partii go ponudijasonot za evropska idnina, opozi-cijata se obide da profitira odnatalo‘enite ekonomsko-socijalniproblemi vo zemjata, a nekoi sre-}ata na izborite povtorno ja poba-raa so nametnuvaweto na me|uetni~-kite pra{awa. Onie koi po vtor ilitret pat se kandidiraa namesto ot-~et za storenoto, kako obvrska {toja prezele, toa go pretstavija kakoizraz na nivnata dobra volja.

A kakva be{e reklamnata stra-tegija? Site bez isklu~ok se prets-tavija kako ~esni i skromni, trans-parentni, doka‘ani, lu|e so vizija,semejni i stabilni, lu|e koi se zanarodot i so narodot, koi go ispol-nuvaat vetenoto i znaat kako vis-tinski da go nosat imeto na svojataop{tina. Vo borbata za grado-na~alni~kata fotelja ne biraasredstva za da ja postignat celta:kulturni nastani vo funkcija naizbornata promocija, zloupotrebana decata so prekin na nastavata vou~ili{tata, potkupuvawe na gra|a-nite so prehranbeni proizvodi,zakani od lokalnite mo}nici.Jazikot go valkaa so kleveti i na-vredi, podsmevawa, ironizirawa,komentari duri i sme{ni, trivi-jalni zabele{ki od tipot dali voSkopje rastat kalinki ili ne.Protivnicite gi napa|aat deka sefalsifikatori, la‘govci, fal-baxii, deka gra|anite gi pla{at socrni scenarija. Zatoa, za sebe ne

propu{tija da naglasat deka kampa-wata ja vodat evropski, no moraat,odvreme-navreme, da odgovorat naniskite udari, no i toga{ proevrop-ski, so brojki i fakti. Se razbira,site vetuvaat deka }e storat s¢ zaizborite da bidat fer i demo-kratski.

Nivnite izborni spotovi nali-kuvaa na vistinski mali prikaznipotpiraj}i se na praviloto dekavistinskiot efekt kaj glasa~kototelo }e se postigne dokolku tieemocionalno se obojat. Se redeasliki na objekti, ulici, mostovi,plo{tadi koi do sega gi napravilgradana~alnikot (nebare sam ginapravil); od ekranot gledaa siro-ma{ni i izla‘ani lu|e na koikandidatot za iden gradona~alnikim nudi vistinski re{enija zanivnite egzistencijalni problemi;reporta‘i za sredbi i razgovori sogra|anite za nivnite problemi. Odden na den, kako vo sapunskiteserii, pre‘ivuvaa pozitivnitejunaci i na krajot site bea sre}ni iveseli.

P.S.

Mo‘ebi vo ovie izbori se sme-neti nekoi politi~ki akteri, nomnogu razli~ni sepak ne se. Isti semislovnite obrasci na kreatoritena javniot ‘ivot. Dali sme sposobnitoa da go smenime? Norbert Bobioima re~eno deka liberalnata demo-kratija pretpostavuva deka gra|a-nite, na koi edna{ im e doverenopravoto da izberat koj so niv }evladee, se dovolno dobro upateniza da glasaat za najmudrite, naj~es-nite i najprosvetenite sogra|ani.


Vesna [opar

17 Ibid. pp. 105-6.

Abstract

Key issues of the author in this text are related with the elections and theelection campaign. According her, the elections and election campaigns verifythe maturity and achieved level of the pluralism in the country.

The text overviews Local self-government elections in the Republic ofMacedonia, which are considered as a very important step forward, since theimplementation of the new law for territorial organization and the new law fordecentralization. This will directly affect to the future functioning of the country.

This implicated wider observation of the election process in the Republicof Macedonia by many domestic and international subjects. The observationaccent was put on all segments of the election process as: the role of thevoters, campaign, the media, the election rhetoric and etc.


Ante Gotovina - kamenot na sopnuvawena patot na Hrvatska kon Evropskataunija

Aleksandar Spasenovski

So otpo~nuvaweto na novata go-dina nastapi te‘ok period na hr-vatskata politi~ka scena, prediz-vikan od zakanite na pove}e ofi-cijalni pretstavnici na Evropska-ta unija deka otpo~nuvaweto na pre-govorite so Republika Hrvatska za~lenstvo vo Unijata bi mo‘ele dase odlo‘at dokolku vlastite ne goispora~aat generalot Ante Gotovi-na vo Hag, kako {to e dogovoreno.

Ante Gotovina e roden na 12 ok-tomvri 1959 godina. Toj najgolemdel od svojot ‘ivot go pominuvakako profesionalen vojnik, a vomomentot e penzioniran general.Gotovina, s¢ do 1990 godina be{eprofesionalno anga‘iran vo fran-cuskata legija na strancite. Me|u-toa, so otpo~nuvaweto na vojnata voHrvatska ja napu{ta taa pozicija idoa|a vo svojata tatkovina, kade{to vedna{ e naimenuvan za koman-dant vo hrvatska armija. Toj, sotekot na vremeto postojano napre-duva, za vo 1994 godina da bide naz-na~en za major- general. GeneralotGotovina, vo 1995 godina, e imenu-van za komandant na operativnatazona Split i de facto nadle‘en zavoenata operacija ÑOluja#, so kojahrvatskata armija go skr{i otporotna srpskite buntovnici vo Kraina.

Ante Gotovina ne e dostapen zaistra‘nite organi od momentot kogabe{e obvinet od Tribunalot zavoeni zlostrstva, vo 2001 godina, za

storeni zlostorstva protiv srp-skite civili, za vreme na voenataoperacija ÑOluja#. Ha{kiot tribu-nal, vo obvinenieto, smeta dekaGotovina e odgovoren za sprove-duvaweto na kriminalnite aktiv-nosti protiv srpskoto civilnonaselenie, za planirawe na etni~-ko ~istewe, kako i za povreda name|unarodnoto humanitarno pravo.Ispora~uvaweto na Ante Gotovinavo Hag e uslov za otpo~nuvawe nasudskiot proces vrzan so eventual-nite zlostorstva vo Kraina. Advo-katot na porane{niot hrvatski ge-neral, Luka Miseti}, na po~etokotna 2005 godina izjavi deka Ñnegoviotklient bi se predal, dokolku zaslu~ajot bidat nadle‘ni hrvat-skite istra‘ni i sudski organi#.Iako glavnata obvinitelka na ha{-kiot tribunal, Karla del Ponte vopove}e navrati istaknuva{e deka esilno ubedena deka generalot Goto-vina se nao|a ili vo Hrvatska, ilivo hrvatski naselenite mesta voBosna i Hercegovina. Vlastite negi-raa deka toa e taka.

Komesarot za pro{iruvawe naEvropskata unija, Oli Ren izjavideka Ñbez polna sorabotka so Tribu-nalot, pregovorite so Unijata nemada zapo~nat#, potenciraj}i dekaÑdokolku hrvatskata vlast ima po-liti~ka volja da go pronajde i pre-dade generalot Gotovina, taa trebada go stori toa#. Po sredbata na

Akt

ue

ln

o



glavnata obinitelka na Ha{kiottribunal so ~lenovite na Sovetotna ministrite na EU, ministerot zanadvore{ni raboti na Luksemburg,@an Klod Junker, vo imeto na ~le-novite na Sovetot izjavi deka Ñdo-kolku Gotovina bide predaden voHag, pred 17 mart 2005 godina, bezsomnenie, pregovorite so Hrvatska}e po~nat u{te istiot moment#. Vi-sokiot pretstavnik za zaedni~kanadvore{na i bezbednosna politi-ka na EU, Havier Solana izjavi dekamisleweto na Karla del Ponte }ebide Ñapsolutno fundamentalno#dali }e otpo~nat pregovorite so Hr-vatska. Na vakvite izjavi od stranana oficijalnite pretstavnici naEvropskata unija, Premierot IvoSanader, izjavi: Ñjas ne sum zagri-‘en, tuku sum iznenaden#, potvrdu-vaj}i deka Hrvatska Ñcelosno sora-botuva so Tribunalot za voeni zlos-torstva vo Hag#.

Na po~etokot od ovaa politi~kaofanziva od Evropa, kako da preov-laduva{e uveruvawe vo hrvatskatapoliti~ka javnost deka izjavite sesamo del od permanentnata reto-rika na funkcionerite na Unijata,no deka prethodno utvrdeniot da-tum za otpo~nuvawe na pregovoriteza pristapuvawe kon Evropskataunija e fiksiran, odnosno nepro-menliv. Me|utoa, posetata na ger-manskiot i francuskiot ministerza evropski odnosi na Hrvatska do-polnitelno ja zajaknaa pretstavatadeka Evropska unija e seriozna vonamerite deka pregovorite so Hr-vatska }e zapo~nat edinstveno do-kolku Ante Gotovina bide ispora-~an vo Hag. Po sostanokot vo hrvat-skoto Ministerstvo za evropski in-

tegracii, dr‘avniot minister zaEvropa vo germanskoto Minister-stvo za nadvore{ni raboti, HansMartin Buri ja potvrdi spremnostana Unijata da gi otpo~ne pregovo-rite za ~lenstvo, no, Ñpostoi u{teedna to~ka koja e odlu~uva~ka zapo~etok na pregovorite zaka‘ani za17 mart, a toa e potpolna sorabotkaso Ha{kiot sud#, dopolni Buri. Po-vikuvaj}i se na zaklu~ocite na So-vetot na ministrite na EU, Buri iz-javi deka Ñsorabotkata ne mo‘e dase smeta za potpolna dodeka AnteGotovina ne bide odveden vo Hag#.Po vakvite seriozni signali odstrana na Germanija, eden od najgo-lemite poddr‘uva~i na Hrvatska za~lenstvo vo Evropskata unija, hr-vatskiot premier Ivo Sanader ipretsedatelot na dr‘avata, StipeMesi} na 01 fevruari 2005 godinapotpi{aa zaedni~ka izjava vo kojaeksplicitno se obvrzuvaat Ñdeka }ese anga‘iraat za otkrivawe i ap-sewe na generalot Ante Gotovina#.Po ova sleduva{e nalog do tajniteslu‘bi, policijata i do dr‘avnotoobvinitelstvo vo koj se bara da bi-dat prezemeni site mo‘ni merki iaktivnosti za ispolnuvawe na ovaazada~a. Sakaj}i da se potencira se-rioznosta na namerata za pronao|a-we na porane{niot hrvatski gene-ral, dvoecot Sanader - Mesi} svikasostanok na Sovetot za odbrana inacionalna bezbednost, telo koe sesostanuva edinstveno pri vonrednisostojbi. Na 19 fevruari 2005 godi-na, pretsedatelot na Hrvatska, prvpat javno potencira{e Ñdeka do 17mart Hrvatska }e go uapsi generalotGotovina, ili }e soop{ti kade senao|a#. Vo me|uvreme, preku napisi-


Ante Gotovina - kamenot na sopnuvawe na patot na Hrvatska kon Evropskata unija

te vo del od pe~atenite mediumi,se dobiva vpe~atok deka se podgot-vuva terenot za eventualno prona-o|awe i ispora~uvawe na Gotovinavo Hag. Bea objaveni napisi vo koise izvestuva za kriminalnoto mina-to na Gotovina, dodeka pretstojuvalvo Francija. Objavuvaweto na ovieinformacii, kako i odlukata nahrvatskoto javno obvinitelstvo dapobara blokirawe na imotot naAnte Gotovina, spored zakonot zame|unarodni restriktivni merki,bea jasen pokazatel deka me|unarod-niot pritisok vrz Hrvatska polekase materijalizira. Vakvite naporina vladata na Ivo Sanader za Ñfa-}awe na posledniot voz#, naidoa napozitiven oddek od Sovetot na mi-nistrite na Evropskata unija, ~ii~lenovi odlu~ija deka za otpo~nu-vawe na pregovorite so Hrvatska,mesto na 21 fevruari, }e se glasana 16 mart 2005 godina. So ova, luk-sembur{koto pretsedatelstvo naEvropskata unija £ dade na Hrvat-ska u{te dvaesettina dena za da gore{i slu~ajot ÑGotovina#.

Nezavisno od mo‘nosta za odlo-‘uvawe na pregovorite so Evrop-skata unija, Vladata na RepublikaHrvatska go podgotvuva{e terenot.Be{e usvoena pretpristapna eko-nomska programa koja Hrvatska tre-ba da ja realizira do 2007 godina.Vo programata, vsu{nost vo predenplan e staven akcent vrz ekonom-skata stabilnost i rast, namaluva-we na nadvore{niot dolg, fiskal-nata konsolidacija i namaluvawena deficitot, vo 2005 godina na4,5%, vo 2006 na 3,7%, a vo 2007godina na 2,9%. Isto taka, edna odzada~ite na Hrvatska }e bide i

intenzivirawe na privatizacijatana golemite dr‘avni kompanii, ka-ko {to se elektrostopanstvoto ili‘eleznicata, reforma vo socijal-nata sfera, osobeno vo delot nazdravstvoto, potoa reformi vo tru-dovoto pravo itn.

Me|utoa, Hrvatska do dopolni-telniot rok daden od Evropskataunija ne uspea da go pronajde Goto-vina. Vo taa nasoka, ona {to mo‘e-{e da se pretpostavi be{e mate-rijalizirno. Imeno, luksembur{ko-to pretsedatelstvo na Evropskataunija, na 14 mart 2005 godina, poraspravata so pretstavnicite na EUvo Brisel, zaklu~i deka ne postoisoglasnost vo ocenata deka Hrvat-ska gi ispolnila uslovite za sora-botka so Ha{kiot sud. Ovoj fakt oz-na~i deka otpo~nuvaweto na prego-vorite za ~lenstvo na Hrvatska voEvropskata unija, predvideni za 17mart 2005 godina se odlo‘eni. Ovaaodluka verojatno e najsilniot poli-ti~ki udar vrz vladata na premi-erot Ivo Sanader, bidej}i celataaktivnost izminatiot period be{esosredoto~ena na steknuvaweto nastatusot kandidat za ~lenstvo voEU, za smetka na drugite aktivnos-ti. Vo taa smisla, pritisocite odstrana na Hrvatskata demokratskazaednica (HDZ), vo periodot {todoa|a }e stanuvaat s¢ pogolemi. Vokontekst na ovaa argumentacija seizjavite na liderot na Socijalde-mokratskata partija (SDP) i pora-ne{en hrvatski premier, Ivica Ra-~an, koj vo pove}e navrati potenci-ra{e deka dokolku pregovorite soEvropskata unija zaka‘ani za 17mart 2005 godina bidat odlo‘eni,vo toj slu~aj izvesno e deka }e dojde



do politi~ka kriza koja, pak, bi mo-‘ela da bide voved vo predvremeniparlamentarni izbori. Dali }e seostvarat predviduvawata na Ivica

Ante Gotovina was indicted by the International Criminal Tribunal for theFormer Yugoslavia in 2001 for crimes against humanity that the court claimstroops under his command committed over the Serbs in the self-proclaimedKrajina region during and after Operation Storm.

Amongst the Croatian population General Gotovina is mostly seen as ameritorious, even heroic character of the war, due to his contribution towardsa free Croatian republic.

The United Kingdom, the Netherlands and some Scandinavian statescurrently oppose Croatian ambitions to join the European Union if the CroatianGovernment does not fully cooperate with the International Criminal Tribunal.The Croatian government has declared that it does not know the currentlocation of Gotovina and that the authorities are doing their utmost to find theGeneral and to extradite him to the Tribunal. Accession negotiations with theEU, scheduled to start on March 17, 2005, were postponed because Gotovinawas not located.

Abstract

Ra~an ne se znae. No, so sigurnostmo‘e da se konstatira deka voHrvatska pretstoi ‘e{ka politi~-ka prolet.


Komitetot na regioni na EU

“Komitetot na regioni }e bideunikaten del na institucionalnata{ahovska tabla. Ova telo }e jaobavuva svojata posebna funkcijavrz osnova na negovata stru~nost ivlijanie”.

(mart 1994 godina)@ak Delor

Porane{en pretsedatel naevropskata Komisija

“Gra|anite }e mo`at da se iden-tifikuvaat so evropskiot proektsamo dokolku identitetite naop{tinite i regionite vo Evropabidat ispo~ituvani. Zatoa potrebenni e silen Komitet na regioni kojvo Brisel }e bide advokat na gra-|anite za subsidijarnosta i pribli-`uvaweto kon lu|eto.”

(fevruari 2004 godina)Piter [traub

Pretsedatel na Komitetot naregioni

Komitetot na regioni – Nedaleku od 1960 godina(Istoriski osvrt)

Ovie izjavi na dvajca istaknatili~nosti vo institucionalniot‘ivot na Evropskata unija (EU),voedno gi opi{uvaat prvi~niteo~ekuvawa od Komitetot na regi-onite, negovata dosega{na rabota iidnite o~ekuvawa (osobeno postapuvaweto na sila na evropskiot

Ustav). Imeno, prvi~nata zamislana funkcionirawe na Komitetotopi{ana vo izjavata na Delor io~ekuvawata na noviot pretsedatelza idnata rabota na ova telo, isto-vremeno ni prepora~uvaat deka “naj-mladata institucija”1 na EU vo te-kot na negovoto 11-godi{no posto-ewe (1994 ñ 2005) gi nadmina o~eku-vawata na nejzinite kreatori.

Kako {to e toa slu~aj i so pove-}eto dobro realizirani idei voUnijata, i na Komitetot na regioni-te mu prethodi relativno dolga is-torija na idei i akcii za etabli-rawe na ova telo. Za da podobro jarazbereme ulogata, institucional-nata postavenost i nadle‘nostitena Komitetot, potrebno e pred toa~itatelot da se zapoznae so uslo-vite koi ja nametnaa potrebata odpostoewe na vakvoto telo i patotkon negovoto institucionalizi-rawe na po~etokot na devedeset-tite godini od minatiot vek. Poto~-no, potreben e kratok istoriski os-vrt ne samo na razvojot na ova telotuku i na regionalnata politika vo~ii ramki se identifikuva rabota-ta na Komitetot.

Potrebata od vakvo telo be{eistaknata vo dale~nata 1960 godi-na, od strana na toga{noto Evropsko

Me

|un

ar

od

ni

or

gan

iz

ac

ii

\er|i L. Vurmo

1 Komitetot na regionite ima status na konsultativnotelo. Vo natamo{niot tekst, koga se zboruva za“institucionalizirawe” na ova telo se misli na takovstatus, a ne na status koi go imaat osnovniteinstitucii na Unijata (kako Evropskata komisija iliEvropskiot parlament).


\er|i L. Vurmo

parlamentarno sobranie (prethod-nik na Evropskiot parlament).2

Takvata potreba izvira{e od to-ga{nite po~etoci na toa {to denesse narekuva Regionalna politikana EU, odnosno od zalo‘bata naUnijata da “obezbedi harmoni~enrazvoj preku reducirawe na razli-kite, koi postojat me|u razniteregioni, i na nerazvienosta napomalku favoriziranite regi-oni...”.3 Edna od pri~inite poradikoi taa inicijativa ostana samokako ideja be{e i faktot {totoga{nite Evropski zaednici ne gonadminaa deklarativnoto nivo nanivnoto (eventualno) dejstvuvawena toa pole. Duri vo 1975 godinazemjite ~lenki go osnovaa prviotfinansiski instrument na Regio-nalnata politika ñ Evropskiotfond za regionalen razvoj. Soo~eniso niza nesoglasuvawa i problemipri realizacijata na Regionalnatapolitika, kon sredinata na 1980-tite godini be{e napravena re-evaluacija na regionalnata poli-tika, a od 1986 godina, so Edin-stveniot evropski akt (EEA), Regio-nalnata politika ve}e se insti-tucionalizira. Toa zna~i deka taastana del od Dogovorot za evrop-skite zaednici (DEZ), a ne samodeklarativna zalo‘ba vo Preambu-lata. Tokmu EEA go otvori patot zareformite od 1988 godina so koi serevidiraa ne samo dotoga{niotintegovermentalisti~ki (intergove-rnmentalist) metod na odlu~uvawe voramkite na strukturnite fondovi,

tuku i samata nivna koncepcija.4

Vakviot razvoj na nastanite, karak-teriziran so raste~ki pritisok odstrana na novite akteri (regi-onalnite vlasti i nivnite lokalnipartneri) na evropskata politi~kascena podrazbira{e ponatamo{niintervencii vo ovaa oblast so {toprakti~no bea postaveni osnovitena dene{nata regionalna poli-tika.5

Re~isi sekoj ~ekor kon insti-tucionalizacija, a podocna i konzajaknuvawe na Regionalnata poli-tika na Unijata, be{e prosleden iso izvesen napredok vo ramkite nanaporite za etablirawe na telopreku koe regionalnite i lokalnitevlasti }e u~estvuvaat vo odlu-~uvaweto za “evropskite raboti”.6

Sepak, potrebni bea pove}e od dvei pol decenii od inicijativata naEvropskoto parlamentarno sobra-nie za da se prezemaat konkretnimreki za vklu~uvawe na evropskiteregionalni partneri vo oblasta naregionalniot razvoj na Unijata.Edinstveniot evropski akt (1986) jaistakna ulogata i udelot na regi-onalniot razvoj za postignuvawetona funkcionalen evropski vnat-re{en pazar. EEA, isto taka, ja po-tencira i povrzanosta me|u ekonom-skata i socijalnata kohezija, {to oddruga strana be{e dovolno za Ev-ropskata komisija, so posebna odlu-ka, da go osnova vo 1988 godina Kon-

2 Na devetti maj 1960 godina Evropskoto parlamentar-no sobranie predlo‘i da se formira posebno kon-sultativno telo za regionalnite ekonomii.

3 Dogovor za Evropskata zaednica (Konsolidiranaverzija). Dostapna na oficijalnata internet stranicana Evropskata unija: http://europa.eu.int.

4 Strukturnite fondovi na Unijata se prakti~noosnovnite instrumenti preku koi se realizira Regi-onalnata politika.

5 Za dene{niot Komitet na regioni najva‘niot nastan{to go ozna~i i negovoto institucionalizirawe eDogovorot od Mastriht.

6 Sepak ovie dva procesa imaa razli~en intenzitet narazvoj. Potrebni bea pove}e intervencii vo Regio-nalnata politika za vtoriot proces da otpo~ne i darazviva.



sultativniot sovet na regionalnitei lokalnite vlasti. Sovetot, kojprakti~no be{e predvodnik nadene{niot Komitet na regioni, zaprvpat im obezbedi na regionalnitevlasti vo zemjite-~lenki eden svoe-viden evropski forum za pra{awaod oblasta na regionalniot razvoj.

Imaj}i gi vo predvid zgoleme-nite (so EEA) nadle‘nosti na Ev-ropskata komisija vo ovaa oblast(vidi pogore), osobeno nejzinatazgolemena aktivnost vo implemen-tacijata na regionalnata politika7,vo oktomvri 1990 godina Komisijataobjavi dokument ñ Mislewe (kojbe{e podocna poddr‘an i od Evrop-skiot parlament), so koj ja istak-nuva neophodnosta od formirawena posebno konsultativno telo koebi gi vklu~ilo regionalnite vlastina zemjite-~lenki. Dva faktora beaod klu~no zna~ewe za o‘ivotvo-ruvaweto na ova inicijativa. Prvo,simpatiite i poddr{kata za idejataod strana na nekoi zemji-~lenki(Germanija, Belgija i [panija)izrazeni na Samitot na Evropskiotsovet vo Rim (dekemvri 1990 godi-na). Od ne pomalo zna~ewe be{e istavot na Evropskata komisija deka“Evropa na regioni” treba da setretira kako osnoven faktor zaevropskata integracija. Kako posle-dica na ovie dva faktora, Evrop-skiot sovet vo Mastriht (1991 godi-na) odlu~i da se formira Komitetna regioni, koj bi imal dvojna uloga:da pomogne pri formuliraweto naevropskoto zakonodavstvo, i daslu‘i kako neposredna vrska naBrisel so gra|anite na Evropa. So

toa, od Komitetot se o~ekuva{e dago zajakne ~uvstvoto na pripadnostkon Unijata kaj gra|anite, no i da gipredupredi instituciite na Unijataza raznite rizici koi bi gi unaza-duvale sostojbite vo opredeleniteoblasti. Dogovorot od Mastriht(poznat i kako Dogovor za Evrop-skata unija ñ DEU) be{e potpi{anvo fevruari 1992 godina i stapi nasila na 1 noemvri 2003 godina. De-ne{nata pozicija na Komitetot naregioni, ~ii aspekti }e bidat pret-staveni vo ponatamo{niot tekst, erezultat i na drugi modifikaciinapraveni so podocne{nite dogo-vori na EU, kako toj od Amsterdamili od Nica.

Komitet na regioni –Edinaeset godini od negovotopostoewe (Sega{nost)

Generalno, Komitetot na regi-onite treba da pretstavuva edensvoeviden forum vo ~ii ramki naevropskite regionalni i lokalnivlasti }e im se dade mo‘nost da seproiznesuvaat pri kreiraweto napolitikite na EU. Pokonkretno,ulogata na Komitetot e da gi prets-tavuva regionalnite i lokalnitegledi{ta vo odnos na evropskotozakonodavstvo. Takvata cel Komi-tetot ja ispolnuva pred se so for-mulirawe na “Mislewa” (Opinion) zarazni predlozi na Evropskatakomisija (kako nositel na pravotoda inicira donesuvawe zakono-davni akti) koi ja tangiraat rabot-ata na regionalnite vlasti. Komi-sijata, Sovetot na ministri i Ev-ropskiot parlament se dol‘ni dapobaraat mislewe od strana na

7 Tuka treba isto taka da ja istakneme i aktivnata ulogana tog{niot Pretsedatel na Evropskata komisija.


\er|i L. Vurmo

Komitetot za pra{awa od sledniteoblasti:

Obrazovanie i mladi;Politika na vrabotuvawe i pro-fesionalna obuka (vocationaltraining);@ivotna sredina i zdravstvo;Ekonomska i socijalna kohezi-ja;Transport;Evropskiot socijalen fond;Socijalni raboti;Kultura;Trans-evropski transport,energetika i komunikaciskimre‘i;Pograni~na sorabotka.

Ovie institucii mo‘at da poba-raat mislewe od Komitetot i zadrugi pra{awa nadvor od gorena-vedenite oblasti dokolku smetaatdeka nivnite aktivnosti, odnosnopredlozi za donesuvawe pravniakti, bi imale odredeni regionalniili lokalni implikacii. Komi-tetot, od druga strana, mo‘e da sos-tavuva mislewa po sopstvena ini-cijativa za koi bilo drugi pra{awadokolku smeta deka gi zasegaatregionalnite interesi. Stavovitena Komitetot nemaat pravno obvrzu-va~ko dejstvo {to e razbirlivo soogled na statusot na ova telo (kon-sultativen). Me|utoa, so ogled nafaktot deka se raboti za telo koeraspolaga so ogromen stru~en kapa-citet, negovite dokumenti sepakmo‘at da izvr{at dovolno golempritisok vrz drugite institucii,duri i vo slu~aj koga tie i ne poba-rale mislewe od Komitetot. So ova,Komitetot prakti~no mo‘e da izdej-stvuva promeni i/ili dopolnuvawavo agendata na Unijata.

Po poslednoto pro{iruvawe naUnijata, Komitetot na regioni vbro-juva 317 ~lenovi (a so vleguvawetona Bugarija i Romanija }e ima 344~lenovi) koi se nominiraat od stra-na na vladite na zemjite-~lenki zaperiod od ~etiri godini. Komite-tot, od svoite redovi, izbira pret-sedatel so mandat od dve godini.

^lenovite na Komitetot moraatda imaat mandat na regionalno ililokalno nivo so koj se zdobile naizbori, ili, pak, da bidat politi~-ki odgovorni pred izbrano sobranie/ sovet. So istekot na nivniot na-cionalen mandat, avtomatski pres-tanuva i nivniot status na ~len voKomitetot na regioni.

Rabotata na Komitetot e orga-nizirana vo ramkite na {est komi-sii:8

Komisija za politika na teri-torijalna kohezija;Komisija za ekonomska i soci-jalna politika;Komisija za odr‘liv razvoj;Komisija za kultura i obra-zovanie;Komisija za konstitucionalniraboti i evropsko vladeewe;Komisija za nadvore{ni odnosi;

Iako agendata na Komitetot naregioni mo‘e ~esto da pretrpiizmeni bidej}i se organizira na dvenivoa,9 sepak nesomneno deka mo‘eda se identifikuva ne samo konti-nuitet, tuku i svoeviden pozitivenrazvoj vo rabotata na ova telo. Ime-no, iako ima kratka istorija na

8 Prethodnata struktura od osum komisii (i nekolkupod-komisii) be{e revidirana vo fevruari 2002godina, koga £ be{e odobrena sega{nata struktura.

9 Od edna strana, sekoj nov sostav na Komitetot giopredeluva prioritetite za svojot mandat, a od drugastrana, i so sekoj izbor na pretstedatel na Komitetot(na sekoi dve godini) prioritetite mo‘e, isto taka,da pretrpat izmeni.



postoewe, ova telo so svojata aktiv-nost uspea da izdejstvuva podobru-vawe na negovite pozicii so sekojaizmena ili dopolnuvawe na osno-va~kite dogovori na Unijata.

Komitetot na regioni voEvropskiot ustav (Idnina)

Nadovrzuvaj}i se na prethodnoka‘anoto, mora, isto taka, da istak-neme deka izvonredno va‘ni podob-ruvawa na statusot na Komitetot sepredvideni i so Evropskiot ustav.Osven pridonesot na svojot ~lenValeri @iskar Destew (kako pret-sedatel na Konvencijata za Evrops-kiot ustav) i na drugite pretstav-nici na Komitetot na regioni voraspravata za Evropskiot ustav,ova telo uspea da izdejstvuva po-dobruvawe na negovata polo‘ba ipreku svoite studii i stru~ni mis-lewa na ovaa tema. Dokolku ovoj

The Committee of the Regions (CoR) is a consultative body of theEuropean Union and it simultaneously represents the official voice of localand regional government in the Union. The European Commission, the Counciland the European Parliament are obliged to ask for the Committeeís opinionon several issues that might have implication at the regional level. The paperoffers a description of the Committee of the Regions from three main aspects.It starts with a brief historical background of the idea of establishing such abody and connects it with the developments in the Unionís Regional policyuntil the early 1990s. The second part explores the nowadays position ofCoR, meaning, its place on the EU institutional chessboard, its mission,structure and relations with other institutions (European Commission, Counciland the European Parliament). The essay provides an analysis of the so farachievements of CoR by explaining the reasons for such an influence of thisbody in the European political scene. The final part of the article deals withthe new status of the Committee of the Regions under the EU Constitution.

praven akt na Evropskata unija bideratifikuvan i vleze vo sila, Komi-tetot na regioni }e go bele‘i najus-pe{niot obid za da se zdobie sopogolema uloga vo ramkite na Uni-jata. Spored Ustavot, Komitetot naregioni }e ima klu~na uloga vonadgleduvaweto na primenata naprincipot na subsidijarnost i pro-porcionalnost. Istovremeno, Komi-tetot }e mo‘e da pokrene postapkapred Evropskiot sud na pravda,dokolku smeta deka odreden pravenakt e vo sprotivnost so (odnosno japopre~uva implementacijata na)principot na subsidijarnost. Ova evsu{nost i najgolemoto dostig-nuvawe na ova telo vo tekot na nego-voto desetgodi{no postoewe, {to,od druga strana pretstavuva voedno,ispolnuvawe na o~ekuvawata nanegovite kreatori, no i iznena-duvawe za evroskepticite.

Abstract


Op{tinite i EvropaHorst Heberlajn

I. Lokalen anga‘man za Evropa

Prekugrani~nata sorabotka vopograni~nite regioni, ~ija{toosnova e, vo prva linija, kaj lokal-nite podra~ni tela od dvete stranina granicata, pretstavuva {irokopole na dejstvuvawe na lokalniotevropski anga‘man. “Prototipot” naovaa pograni~na sosetska sorabotkae EU-regionot vo germansko-holand-skiot pograni~en prostor. Od ovaaedinstvena sorabotka se razviinstitucionalen pograni~en re-gion, koj mo‘e{e da se nadovrze namnogubrojni geografski, istoriski,strukturni i kulturni zaedni~kiodliki. Denes, vo su{tina, stanuvazbor za voveduvawe na zemjite-kandidatki vo Evropskata unija,pri{to odnosite kon op{tinite odzemjite vo Sredna i Isto~na Evropapretstavuvaat vistinski prediz-vik. Po primerot na me|usosetskatasorabotka na Sojuzna RepublikaGermanija so zapadnite sosetskizemji vo pograni~nite regioni sesozdade, vo me|uvreme, isto takaistaknata me|uop{tinska sorabotkaso partnerite na isto~nite granici,so Polska i so ̂ e{ka. Istovremeno,sorabotkata na zapadnite granicina Germanija se intenzivira iprodlabo~uva pod zakrila na dogo-vorite na dr‘avata i na pokrainiteso Holandija, belgiskite regioni,Francija, Luksemburg i [vajcarija.

So ovoj anga‘man op{tiniteuspe{no doka‘aa deka lokalnatasamouprava e vo sostojba da dadesu{tinski pridones za zaedni~kotorastewe na narodite vo Evropa.

II. Evropa - Evropskata unija iEvropskiot sovet

Denes koga se zboruva za “Evro-pa” vo prv red se misli na Evrop-skata unija. Evropskata unija sesozdade so Dogovorot od Mastrihtvo 1992 godina, koj stapi na sila naprvi noemvri 1993 godina. Taaopfa}a petnaeset dràvi so raz-li~ni vnatre{no-dràvni struk-turi i lokalni sistemi. Op{tinitevo poedine~nite zemji-~lenki,germanskite okruzi, francuskitedepartmani, gr~kite nomi, {ved-skite lenovi, angliskite upravniodbori i {kotskite soveti ne moèda se sporedat edni so drugi nesamo vo obemot na nivnata paletana zada~i, tuku posebno vo odnos nanivnoto mesto vo ramki na grade-weto na dràvata, stepenot na av-tonomnost i mo`nostite za finan-sirawe. Zatoa ne moè da imameedinstven tip na “op{tina” voEvropa kako pojdovna to~ka. Za pro-{iruvaweto na Unijata ima{e dva-naeset dràvi-kandidatki, koipridonesoa za ponatamo{no lokal-no razli~je na Evropskata unija.

Evropskata unija po~iva na“stolbovite” na trite zaednici,kako i na sorabotkata me|u drà-

Pr

ed

iz

vi

ci

ip

er

sp

ekt

iv

i


Horst Heberlajn

vite vo nadvore{nata i bezbed-nosna politika (SNVP) i vo oblas-tite pravda i vnatre{ni raboti(SOPV). Pod ovoj ~ador se nao|aattrite evropski zaednici: Evrop-skata zaednica za jaglen i ~elik (poprimerot na Montanunijata, EZJ^),formirana vo 1951 godina, Evrop-skata zaednica za atomska energija(Evroatom), formirana vo 1957godina kako i Evropskata ekonom-ska zaednica (EEZ) sozdadena ista-ta godina, koja be{e preimenuvanavo Mastriht vo Evropska zaednica,~ii{to sproveduvawa na pravo(vidi glava V.) i programi za una-preduvawe (vidi glava VI.) na mnoguna~ini vlijaat na op{tinite.

Evropskiot sovet, vo koj sesre}avaat {efovite na dr‘avite ina vladite i pretsedatelot naKomisijata, gi postavuva op{titepoliti~ki celi za razvojot naEvropskata unija. Organi na Evrop-skite zaednici se: Evropskiotparlament, Evropskiot sovet, Ev-ropskata komisija, Evropskiot sudna pravdata (ESP) i Evropskiot sudna revizori (ESR). Sovetot i Komi-sijata se sovetodavno poddr‘ani odEkonomski-socijalniot komitet(ESK) kako i od Komitetot na regio-nite (KR). Vo Komitetot na regio-nite svoe mesto i glas imaat i loka-lnite pretstavnici (vidi glava VII).

“Evropa” ne ja pretstavuva samoEvropskata unija, tuku go pret-stavuva i Evropskiot sovet osnovanvo 1949 godina, koj so svojot Kongresna op{tinite i na regionite, i preds¢, so Evropskata povelba za lokal-na samouprava, kako i Madridskiotramkoven dogovor za prekugrani~nasorabotka e od s¢ pogolemo zna~eweza op{tinite (vidi glava VIII).

Vo sklop na odnosite na op{ti-nite i Evropa, posebna te‘inaimaat aktivnostite na najvisokitelokalni zdru‘enija. Zdru‘enijatasorabotuvaat na evropsko nivo, giodr‘uvaat kancelariite {irumEvropa i gi istaknuvaat lokalniteinteresi vo Brisel i vo Strazbur(vidi glava IX).

II. Pravni osnovi na lokalniotevropski anga‘man

1. Garancija za lokalna samou-pravaOp{tinite i nivnite pretstav-

nici treba, i pri lokalno evrop-skiot anga‘man spored nivnotoovlastuvawe, da gi po~ituvaatpravnite granici {to op{to seizvle~eni od lokalnoto dejstvu-vawe. Germanskiot ustav vo ~len 28stav 2 im garantira na op{tinitepravo da gi reguliraat site nadle‘-nosti na javnata zaednica vo ram-kite na zakonite za sopstvenaodgovornost, a na op{tinskitezdru‘enija im go garantira pravotona samouprava vo ramki na nivnatapravna oblast na zada~i, soodvetnona zakonite. Od druga strana pak,neguvaweto na odnosite so drugitedr‘avi e vo osnova rabota nadr‘avata (~len 32, stav 1 od Osnov-niot zakon) i vo ograni~en obem napokrainite (~len 32, stav 3 odOsnovniot zakon), no ne i na op{ti-nite. Od ova ne proizleguva deka nagermanskite op{tini i op{tinskitezdru‘enija so ustav im se zabranuvada odr‘uvaat vrski so op{tiniteod drugite dr‘avi na nivno nivo, ida sorabotuvaat so istite.

Mnogu pove}e stanuva zbor zakompetentno-pravnata dopust-


Op{tinite i Evropa

livost dali evropskiot anga‘manspa|a vo “nadle‘nostite na mesnatazaednica” i so toa se odnesuva nazada~ite na op{tinite, t.e. daliovoj anga‘man pripa|a vo pravnataoblast na zada~i na op{tinskitezdru‘enija. Spored jurisdikcijatana Sojuzniot ustaven sud “nadle‘-nosti na mesnata zaednica se oniepotrebi i interesi, koi se vkore-neti vo mesnata zaednica ili imaatposebna vrska so nea”1. Zna~i odlu-~uva~ko za odreduvaweto kon vakaopi{anata oblast na op{tinskatasamouprava e pra{aweto dalikonkretnoto partnerstvo so stran-skata op{tina ima svoi koreni vomesnata zaednica na konkretnataop{tina ili, pak, dali prekugra-ni~nata sorabotka e specifi~nopovrzana so mesnata zaednica.Razbiraweto na narodite i evrop-skata integracija kako celi za sebene se vo sostojba da go prenesatvakvoto vkorenuvawe ili potreb-niot specifi~en odnos, bidej}istanuva zbor za op{ti politi~kiceli {to se odnesuvaat na posebenna~in na odnosot me|u dr‘avite, ane na poedine~nite op{tini. Zavkorenuvaweto na kompetentnostavo “mesnata zaednica” potreben epreduslov, koj veli deka partner-stvoto treba “na lokalno nivo da jagradi institucionalnata ramka zasredba na gra|anite na op{tinataso lu|eto od drugite dr‘avi” i daslu‘i “za dvostrana gra|anskarazmena me|u gra|anite na op{ti-nata”2. Od pograni~kata sorabotkame|u sosedite proizleguva speci-fi~niot odnos za mesnata zaed-nica, koja kako i me|uop{tinskatasorabotka op{to, ima za cel zaed-

ni~ko izvr{uvawe na lokalnitezada~i. Vaka osnovaniot odnos naop{tinskoto dejstvuvawe, {to seodnesuva na sopstvenata mesnazaednica, ne se osporuva ako sosed-na op{tina so koja postoi preku-grani~na sorabotka e nadvor odGermanija. Pritoa op{tinite trebada ja zemat predvid nadvore{natapolitika na dr‘avata i toa na kojna~in taa im sozdava soodvetenprostor za nivnite aktivnosti soevropska orientacija.

2. Vklu~uvawe na lokalnite buxet-ski sredstva i na lokalniotimotVo zakonskite ramki, vo koi se

dvi‘i lokalnata samouprava, pri-pa|aat i nadle‘nite propisi zapravoto na lokalna buxetska iimotna ekonomija. Ako se ispolnetikompetentno-pravnite preduslovi,toga{ vo ramki na lokalniot pros-tor za dejstvuvawe sozdaden sporedniv, treba da se zapazat, pred s¢:

Lokalnata sposobnost za pri-dones:Prezemaweto na dobrovolna

zada~a, kako {to se prezemaweto inegata na lokalnata vrska so stran-stvo, postavuva preduslov taa vrs-ka da ne se odrazi na drugite zada~ina op{tinata. Kaj pomo{ta za pro-ekti treba da se vnimava na finan-siraweto na tro{ocite.

Principot na {tedlivost iekonomi~nost:Pritoa treba da se isklu~i

mo‘en optimalen efekt za javnotodobro na op{tinata. Ne stanuvazbor za mo‘no namaluvawe na loka-lnite finansiski sredstva dadenina raspolagawe za lokalen evrop-ski anga‘man, tuku za budewe na1 Sojuzen ustaven sud 79, 127/151.

2 Odluka na Sojuzniot ustaven sud 1987 godina


Horst Heberlajn

interes za kontakt so partnerskataop{tina, za anga‘man i podgot-venost na gra|anite za davawedobrovolni prilozi so umerenovklu~uvawe na lokalnite sredstva.Partnerstvata }e se “vkorenat” vomesnata zaednica, samo ako op{tin-skite finansiski sredstva voodreden stepen se ograni~at naeden pottik za ovoj gra|anski anga‘-man.

Principot za osiguruvawe nasostojbata na lokalniot imot:I pri prepu{taweto na upotre-

benite aparati od lokalniot imotili drugi stru~ni uslugi, op{tinatamora da go za~uva umereniot obempotreben za gra|anska inicijativai motivacija, s¢ dodeka upotrebatana lokalniot imot ne slu‘i - kakopri me|ugrani~nata sorabotka -istovremeno za ispolnuvawe nanekoja zada~a za sopstvenite gra|a-ni.

IV. Pravo na zaednica igarancija za lokalnasamouprava

Pravoto na zaednica ja odre-duva, vo golema merka, zakono-davnosta vo zemjite-~lenki naEvropskata unija. Tokmu zatoa,nasproti podra~nite lokalni tela,po pravilo, ne zastanuva nepo-sredno evropskiot zakonodavec.Mnogu pove}e, odreduvaweto naevropskoto pravo ja sledi direk-tivata {to go obvrzuva nacio-nalniot zakonodavec na sprove-duvawe na pravoto na zaednica vovnatre{no-dr‘avnoto pravo, nonemu, za razlika od odredbata, mugo prepu{ta izborot na formata i

sredstvata (~l. 249, stav 3 od Dogo-vorot za Evropska zaednica)3.

Pravoto na zaednica ima pred-nost na upotreba pred vnatre{no-dr‘avnoto pravo na zemjite-~lenki.Prednosta na evropskoto pravopred sekoe nacionalno pravo neotstapuva nitu pred ustavite nazemjite-~lenki. Dogovorot na EU £nalaga na Evropskata unija davnimava na nacionalniot identitetna nejzinite zemji-~lenki (~l. 6 stav3 od Dogovorot za EU).

V. Vlijanija na evropskotopravo na op{tinite

1. Pravo na lokalni izboriNeposredna posledica na pra-

voto na zaednica e dopolnuvawetona ~l. 28 stav 1 od Osnovniot zakon,koe na pripadnicite na dr‘avitena zemjite-~lenki na Evropskataunija im go garantira pravoto nalokalni izbori “spored merilatana pravoto na Evropskata zaed-nica”. Pravoto na lokalni izbori zagra|anite na Unijata, vo site zemji-~lenki na EU, e osnoven element nagra|anstvoto na Unijata (~l. 19, stav1 od Dogovorot za EU). Celta, pri-toa, ne e harmonizacija na pravotona lokalni izbori na zemjite-~lenki, tuku ist tretman na stran-skite gra|ani na Unijata so gra-|anite od doti~nata dr‘ava prilokalnite izbori.

2. Lokalni poliwa na zada~iVlijanijata na pravoto na zaed-

nica se odnesuvaat re~isi na sitelokalni poliwa na zada~i. Toa ne

3 Dogovorot za Evropska zaednica i Dogovorot za EU secitiraat vo Dogovorot od Amsterdam.


Op{tinite i Evropa

se odnesuva samo na op{tinite kakonositeli na javnata vlast i voslu~aj na specifi~ni lokalnizada~i, tuku i na op{tinite kakou~esnici vo ekonomskiot ‘ivot. Voovoj kus pregled, mo‘e da se nabro-jat samo nekolku primeri na lokal-no relevantni oblasti i na doti~-nite pravni direktivi na zaed-nicata:

Pravo za otpad:- direktiva za opasen otpad;- direktiva za nadgleduvawe i

kontrola na me|ugrani~notosproveduvawe na opasni otpadi;

- direktivi za novi i postoe~kiuredi za sogoruvawe na otpadot.

Planirawe na gradeweto odaspekt na politikata za ‘ivotnasredina vo oblasta na pros-tornoto planirawe i koris-teweto na zemjata:

- direktivi za proverka na pod-noslivosta na ‘ivotnata sre-dina;

- flora-fauna-‘ivoten prostor -direktiva za proteruvawe odza{titenite oblasti, sporededinstveni kriteriumi i merki.

Snabduvawe so energija:- direktivi za transport na struja

i zemjen gas;- direktiva za transparentnost na

cenite;- direktiva za zaedni~ki propisi

za vnatre{niot pazar za elek-tricitet so soodvetnite posle-dici za lokalnite pretprijatija,snabduva~i na energija, od naovoj na~in liberaliziraniotpazar na energija.

Za{tita na vodite:- direktiva za barawe na kvali-

tet na povr{inskite vodi zadobivawe na voda za piewe vozemjite-~lenki;

- direktiva za kvaliteti na vo-dite za kapewe;

- direktiva za vodata za piewe;- direktiva za za{tita na vodite.

Lokalni pretprijatija:- direktiva za transparentnost so

zadol‘uvawe na lokalnitepretprijatija (so isklu~ok naenergetskoto stopanstvo i nasoobra}ajot) za soop{tuvawe nafinansiskoto isprepletuvaweso “javnata raka”;

- direktivi za op{to gra|anskopravo;

- direktivi za pravo na akcio-nersko dru{tvo i pravo na DOO;

- direktivi za pravo na koncernii za berzansko pravo.

Li~nost:Slobodata na dvi‘ewe na rabot-

nicite spored ~l. 39 stav 4 od Dogo-vorot za Evropska zaednica ne va‘iza “rabota vo javnata uprava”. Ova,vo su{tina, se odnesuva samo naizvr{uvaweto na golemite ovlas-tuvawa, poto~no na vode~kite funk-cii, a rezultatot e deka vakviterabotni mesta se zadr‘uvaat samoza dr‘avjanite na taa dr‘ava. Tuka,spored pravnata odluka na Evrop-skiot sud na pravda, ne spa|aatnastavata vo javnite u~ili{ta,zdravstvenata uprava i soobra-}ajot.

Drugite pravni direktivi zazaednicata, so soodvetni vlijanija


Horst Heberlajn

vrz lokalnata politika za li~nos-ta i za slu‘benite organizacii }eproizlezat poedine~no od direkti-vite:- za ist tretman na rabotnoto mes-

to;- za tehni~ka za{tita na rabot-

noto mesto i- za socijalna rabotna za{tita (na

pr. rabotnoto vreme).

[tedilnici:- direktiva za koordinirawe na

bankite;- direktiva za sopstveni sred-

stva, {to gi odreduva na~inot ibaraweto na sopstveniot kapi-tal so fakti~na posledica odfuzionirawata na {tedilni-cite {to ne mo‘at sami da giispolnat ovie barawa;

- direktiva za raspu{tawe sonajmali barawa na osnoven idopolnitelen kapital.

Otstapuvawe:- grade‘no-koordinativna direk-

tiva za otstapuvawe na javnigrade‘ni nalozi;

- nabavuva~ko-koordinativna di-rektiva za otstapuvawe na jav-nite nalozi za nabavka;

- direktiva za nadgleduvawe,koja{to se odnesuva na postap-kite za proverka vo ramki naotstapuvaweto na javnite naloziza gradba i za nabavka;

- direktivi za sektorite za koor-dinirawe na otstapuvaweto nanalozite vo oblasta na snab-duvaweto so voda, energija isoobra}aj, kako i vo telekomu-nikaciskiot sektor i direkti-vata povrzana so nadgleduva-

weto na sektorite povrzani soovie oblasti;

- direktiva za uslugite za otsta-puvawe na javnite nalozi zauslugi.

Unapreduvawe na ekonomijata:Re‘imot za pomo{ na Evrop-

skata zaednica va‘i i za lokalnitenameni ili merki {to se soodvetniza spre~uvawe na optovaruvawatana pretprijatijata {to deluvaatnatprevaruva~ki i vlijaat na trgo-vijata me|u zemjite-~lenki (~l. 87stav 1 od Dogovorot za Evropska za-ednica).

VI. Evropsko unapreduvawe nalokalnite proekti

So svoite programi za poddr{ka,Komisijata, vo ramki na struk-turnata politika na zaednicata,poddr‘uva i proekti na lokalnitepodra~ni tela. Vo vremenskiotperiod na planirawe od 1994 do1999 godina, za op{tinite od poseb-no zna~ewe bea programite nazaednicata za prekugrani~na sora-botka (INTERREG 2), selskiot pros-tor (LEADER 2), religioznite ob-lasti (KONVER), gradskite proble-mati~ni oblasti (URBAN) i part-nerstvata so op{tinite od Srednai Isto~na Evropa (PHARE).

Vo vremenskiot prostor od 2000do 2006 godina strukturnite fon-dovi }e bidat skoncentrirani natri prioritetni celi. Prvata celse odnesuva na razvojot i struk-turnoto prisposobuvawe na regio-nite so zastoj, kade {to se vbroju-vaat novite sojuzni pokraini. Vto-rata cel e ekonomsko i socijalnoprenaso~uvawe na oblastite so


Op{tinite i Evropa

strukturni problemi, a tretata cele prisposobuvawe i modernizacijana obrazovnite, doobrazovni irabotni politiki i sistemi. I voovaa ramka prekugrani~nata, trans-nacionalnata i me|uregionalnatasorabotka, razvojot na selskiotprostor i ekonomskoto i socijalnopovtorno o‘ivuvawe na kriznitegradovi, }e bidat pottiknati odzaedni~kite inicijativi (INTER-REG 3, LEADER+ i URBAN )4.

Unapreduvaweto na proekti seodviva spored principot na part-nerstvo. Pritoa Komisijata nedeluva samo so soodvetnata zemja-~lenka, tuku posebno - so zapazu-vawe na nejzinite institucionalni,pravni i finansiski ovlastuvawa- vo sorabotka so regionalnite ilokalnite slu‘bi. Na ovoj na~in,site zasegnati op{tini u~estvuvaatvo podgotovkata, finansiraweto,pridru‘uvaweto i vrednuvaweto naprogramite za unapreduvawe.

VII. Komitet na regionite

Komitetot na regionite se soz-dade so Dogovorot od Mastriht kakosovetodavna komisija sostavena odpretstavnici na regionalnite i nalokalnite podra~ni tela. So ovojKomitet prvpat ne samo {to sena~na vo pravoto na zaednicata nanivoto na regionite i na op{tinite,tuku se otvori i mo‘nosta podra~-nite tela {to se zastapeni vo negoda gi vklu~at vo evropskiot procesna odlu~uvawe svoite interesi,poznavawa i iskustva.

Osnovaweto i sostavuvaweto naKomitetot, negovata interna orga-

nizacija i kompetencii se reguli-rani vo ~lenovite od 263-265 odDogovorot za Evropska zaednica.Komitetot se sostoi od vkupno 222~lena. Dogovorot za EZ propi{uvaodredeni kontingenti na zemjitespored goleminata na zemjite-~lenki. Vo Komitetot Luksemburgima {est pretstavnika, Danska,Irska i Finska imaat po devet,Belgija, Grcija, Holandija, Portu-galija, Avstrija i [vedska po dva-naeset, [panija 21 i ~etiritenajgolemi dr‘avi Germanija, Fran-cija, Italija i Velika Britanija po24 pretstavnika na regionalnite ilokalnite podra~ni tela. ^le-novite, kako i istata brojka zame-nici, se imenuvaat od strana naSovetot so ednoglasna odluka na~etiri godini, i toa so mo‘nost zapovtorno imenuvawe. Pravoto napredlog go imaat soodvetnite zemji-~lenki.

Listata na ~lenkite na Komi-tetot ne dava pregled samo za “Ev-ropa na regionite”, tuku i za “Ev-ropa na op{tinite”. Taka pokrajpretstavnicite na zemjite i tritelokalni pretstavnici od Germanija,~lenovi na Komitetot se i pretstav-nici na flamanskata zaednica,francuskata zaednica i zaednicatana germanskoto govorno podra~je,pretstavnici na pokrainski sovetii gradona~alnici od Danska, grado-na~alnici od Grcija, [panija,Francija, Italija, Luksemburg,Holandija, Portugalija i SevernaIrska, pretsedateli na {panskiteavtonomni zaednici, francuskiteregionalni soveti, portugalskiteavtonomni regioni, italijanskiteregioni i provincii, pratenici iguverneri na holandskite provin-

4 Sp. Evropska komisija (izdava~), Strukturno-politi~ki merki 2000-2006, komentari i odredbi


Horst Heberlajn

cii, pretstavnici na irskite i ang-liskite upravni oblasti, na anglis-kata Metropolitan Boroughs i navel{kite distrikti.

Komitetot na regionite ima samosovetuva~ka funkcija, no sepakmora zadol‘itelno da bide soslu-{an, pred Zaednicata da doneseodluki za slu~aite predvideni soDogovorot za EZ. Vakvi odredbipostojat, na primer, vo oblasta nastrukturniot fond, kohezioniotfond, regionalniot fond i nakulturata. Sovetot ili Komisijatago slu{a Komitetot vo site drugislu~ai koga eden od ovie dva organasmeta deka toa ima cel. Ova po-sebno se va‘i koga stanuva zbor zaprekugrani~nata sorabotka. Komi-tetot mo‘e da bide islu{an i odEvropskiot parlament. Toj imapravo sam od sebe da go iska‘esvojot stav ako misli deka toa e voslu‘ba na celta. Pretstavnicite naregionite i na op{tinite vo ovojorgan ne se prinudeni prvo da~ekaat da bidat vklu~eni od evrop-skite organi za da mo‘e da se izjas-nat od svoja specifi~na glednato~ka za namerite na Evropskataunija i evropskiot razvoj. Ova pravoza samozanimavawe im ovozmo‘uvana pretstavnicite na regionite i naop{tinite da razvijat svoi inicija-tivi vo institucionalnata struk-tura na Evropskata unija.

VIII. Zna~eweto na Evropskiotsovet za op{tinite

1. Kongresot na op{tinite i naregionite vo EvropaLokalnite nadle‘nosti u{te od

samiot po~etok kotiraat visoko kajEvropskiot sovet. Toa posebno go

poka‘uva “Konferencijata na op{-tinite vo Evropa”, osnovana priEvropskiot sovet vo 1957 godina,koja{to od sovetodaven Komitetpreku “Postojanata konferencija naop{tinite i na regionite vo Evro-pa” se razvi vo sega{niot “Kongresna op{tinite i na regionite voEvropa”, kako sovetodaven organ naEvropskiot sovet.

Kongresot se sostoi od plenum idve komori, Komora na op{tinite iKomora na regionite, sekoja so istbroj na mesta. Del od negovite celise obezbeduvawe na u~estvoto nalokalnite i na regionalnite podra-~ni tela vo ostvaruvaweto na ide-alot za obedineta Evropa i unapre-duvawe na sorabotkata me|u op{ti-nite i regionite. Komitetot na mi-nistrite i parlamentarniot sobirna Evropskiot sovet go slu{aatKongresot vo ne{tata {to gi dopi-raat nadle‘nostite i su{tinskiteinteresi na op{tinite i na regio-nite. Toj mo‘e neposredno da im seobrati na op{tinite i regionite vozemjite-~lenki na Evropskiot sovetso svoi preporaki i stavovi.

2. Evropska povelba za lokalnasamoupravaVo golemite konvencii na Evrop-

skiot sovet e Evropskata povelbaza lokalna samouprava, {to stapina sila na 1 septemvri 1988 godina.Korenite na Povelbata datiraat odvremeto na preobrazbata i noviotpo~etok po Vtorata svetska vojna.Prethodnik pretstavuva “Evrop-skata Povelba za lokalni slobodi”prifatena vo 1953 godina od Evrop-skoto lokalno sobranie vo Versaj,koja{to kako osnovna programa jaima{e celta da gi {titi lokalnite


Op{tinite i Evropa

prava i slobodi od dr`avniot cen-tralizam5.

Preambulata na Povelbata gonaglasuva, pred s¢, zna~eweto nalokalnata samouprava za demokra-tijata i bliskosta so gra|anite, noi za izgradbata na Evropa, koja po-~iva na principite na demokratijai decentralizacija na mo}ta. Po-velbata gi konkretizira vo deset~lena ova barawe i ova poimawe nalokalnata samouprava. Tie se odne-suvaat na mestoto na lokalnatasamouprava spored Ustavot, na lo-kalnata demokratija, na obemot nalokalnata samouprava, na za{ti-tata na granicite na lokalniteoblasni tela, lokalnata veli~inana organizacijata i na li~nosta, napravoto na lokalnite nositeli namandati, nadgleduvawe na op{ti-nata, finansiskite sredstva naop{tinata, lokalnoto pravo na soe-dinuvawe i pravnata za{tita nalokalnata samouprava.

Vo sekoj slu~aj, obemot na povr-zuvaweto i praktikata na sprove-duvawe kaj zemjite-potpisni~ki voodredeni delovi se razlikuvaatnavistina mnogu. Bidej}i Povelbatane raspolaga so instrument za sank-cionirawe, posebno e va‘no poli-ti~koto vlijanie na izve{taite narabotnata grupa, postavena od Kon-gresot na op{tinite i na regionitena Evropa, za sostojbata na spro-veduvaweto na Povelbata vo poedi-ne~nite lokalni sistemi.6

3. Madridski ramkoven dogovor zaprekugrani~na sorabotka

Drugo barawe na Evropskiot so-vet e pottiknuvaweto na pograni~-no-sosetskata sorabotka. Madrid-skiot ramkoven dogovor od 21 maj1980 godina za prekugrani~natasorabotka me|u podra~nite tela e -kako i Evropskata Povelba za lo-kalna samouprava - konvencija naEvropskiot sovet so cel da sozdadeosnova za me|udr‘avni dogovori{to }e ja pottiknuvaat i olesnuvaatsorabotkata me|u podra~nite telana zemjite-u~esni~ki. Po~etnataskepsa na nekoi dr‘avi kon vakvatapravna ramka otstapi vo me|uvremepred praktikata za dogovori, koja-{to dovede do cela generacija name|udr‘avni dogovori za preku-grani~na sorabotka vrz osnova naMadridskiot ramkoven dogovor.

Primer za upotreba na eden va-kov me|udr‘aven dogovor vo smislana Madridskiot ramkoven dogovore Dogovorot od Karlsrue od 23 janu-ari 1996 godina, so koj se sozdademe|udr‘avna ramka za prekugra-ni~na sorabotka me|u germanskite,francuskite, {vajcarskite i luk-sembur{kite op{tini. Pod ~adorotna ovoj Dogovor ne prodol‘i samodosega{nata neformalna ili sodogovori regulirana sorabotka,koja ima dolga tradicija, pred s¢,vo germansko-{vajcarskiot pogra-ni~en prostor. Pod ~adorot na Dogo-vorot od Karlsrue se sozdadoa imnogubrojni novi lokalni proekti.So “prekugrani~noto mesno zdru‘e-nie so odredena cel “Sreden Hart-gorna Rajna” se sozdade prvoto ger-mansko-francusko zdru‘enie soodredena cel7 vrz osnova na Dogo-vorot.

5 Za nastanokot i zna~eweto na Povelbata: Knemeyer(izdava~), Evropskata Povelba za lokalna samoupra-va, 1988 godina.

6 Sp. Engel, Evropskata Povelba za lokalna samouprava,Fundament i merka za vistinska demokratija, Evropalokalno 1999, str. 67

7 Zdru‘enie so cel e lokalna organizacija {to im slu‘ina op{tite celi. Naj~esto stanuva zbor za sobirawena |ubreto ili regulirawe na otpadnite vodi kako iza vodosnabduvawe.


Horst Heberlajn

8 Sp. Heberlajn, Evropa na op{tinite, 1995 godina.

IX. Evropskiot anga‘man nalokalnite vrvni zdru‘enija

1. Aktivnostite na lokalnitevrvni zdru‘enija

Aktivnostite na lokalnite vrv-ni zdru‘enija, osven institucio-nalnite organi, opfa}aat i {irokspektar na neformalni mo‘nostiza sou~estvo. Tuka, osven razmenatana iskustva, spa|aat i sovetuvawei informirawe na nejzinite ~le-novi, kontakti so pretstavniciteod politikata i ekonomijata, kakoi rabota so javnosta vo site sferina lokalnata samouprava. Od lo-kalnite vrvni zdru‘enija se barada gi iska‘at lokalnite interesi,vo ramkite na evropskite pravniakti i da gi informiraat op{tini-te za razvojot na evropskoto pravo,kako i za programite za unapreduva-we relevantni za op{tinite. Pri-toa poddr{kata na op{tinite iokruzite pri sozdavaweto i sprove-duvaweto na partnerstvata sostranskite op{tini i pridru‘uva-weto na prekugrani~nata me|uop{-tinska sorabotka se ve}e tradi-cionalni zada~i na lokalnite vrv-ni zdru‘enija.

Na evropsko nivo vrvnite zdru-‘enija na germanskata lokalnasamouprava tesno sorabotuvaat so“Sovetot na op{tinite i na regio-nite na Evropa (SORE)”. Cel na ovavrvno evropsko zdru‘enie e raz-vojot, jakneweto i odbranata nalokalnata samouprava, unapre-duvaweto na evropskata misla,posebno so posreduvawe na partner-stva, zastapuvawe na op{tinite vome|unarodnite organizacii i vklu-~uvawe na op{tinite vo izgradbatana Evropskata unija. SORE se for-mira{e kako zdru‘enie sporedfrancuskoto pravo so sedi{te vo

Pariz. Negovi ~lenovi se neposred-nite op{tini i okruzi, kako i na-cionalni sekcii.

X. Perspektivi

Evropskiot sovet, iako kaj jav-nosta s¢ u{te e vo senka na Evrop-skata unija, izvr{i zna~itelnogolema podgotovka za lokalnatasamouprava vo Evropa. Evropskatapovelba za lokalna samoupravapostavi standardi za nejzino obele-‘uvawe vo zemjite-~lenki. Op{ti-nite i Evropa se sre}avaat kako voEvropskiot sovet, taka i vo Kongre-sot na lokalnite i na regionalnitepodra~ni tela.

Vo Evropskata unija, so formi-raweto na Komitetot na regionite,se sozdade osnova za neposrednoinstitucionalno u~estvo na pret-stavnicite na regionite i na op{ti-nite vo izgradbata na Evropskataunija. Od lokalen aspekt o~eku-vawata se naso~eni, pred s¢, konprodol‘uvawe na razvojot na prin-cipot na partnerstvo, koj go vklu-~uva lokalnoto nivo vo streme‘otkon “New Governance” na Evropskataunija.

Od druga strana, delumno pream-bicioznite koncepti za zacvrs-tuvawe i zasiluvawe na lokalnatasamouprava vo Unijata, razvieni,pred s¢, vo ramkite na Konferen-cijata na vladite vo Amsterdam8, neuspeaja da se nametnat.

So ~l. 5 stav 2 od Dogovorot zaEZ se prifati klauzula za supsi-dijaritet vo pravoto na zaednicata.Pritoa ne stanuva zbor za supsidi-jaritetot na Evropa i na dr‘avite


Op{tinite i Evropa

nasproti op{tinite i regionite,tuku isklu~ivo za podelba na kom-petentnosta me|u Evropskata zaed-nica i zemjite-~lenki i toa samo vooblastite koi ne spa|aat vo nad-le‘nost na op{tinata. Zatoa ne mo-‘e da stane zbor za generalen prin-cip na supsidijaritet vo izgradbatana Evropskata unija {to }e go vklu-~i i lokalnoto nivo.

Mnogu pove}e stanuva zbor zaistaknuvawe na lokalnite inte-resi, ne samo preku Komitetot naregionite i neposrednite aktiv-nosti na najdobrite lokalni zdru-‘enija, tuku i preku zemjite i dr‘a-vite-~lenki vo Brisel.

Abstract

Cross-border cooperation in the border region, which is mainly among thelocal authorities from the both sides of the border, represents wider extent ofEuropean local acting and engagement. Considering the variety of the inter-state structures and the different local structures inside EU, we can not take aìunique type of municipalityî as initial point of example. However, respectingthe legal frames of the local self-government acting, the joint project work ismainly based on a partnership between involved sides.

The importance of the local self government and the close relations amongthe people towards building Europe based on principles of democracy anddecentralization of power, can be reflected from the activities of the localassociations, which involve great number of informal joint initiatives.

Although the European Council is in the shadow of the European Union, itcontributed a lot supporting the local self-government in Europe. The EuropeanUnion, with grounding of the Committee of regions (which has only advisoryposition), went step further and created a ground base for institutionalparticipation of the region representatives and municipalities in the developmentof the European Union.


Ekonomskiot identitet namakedonskite op{tini

Pr

ed

iz

vi

ci

ip

er

sp

ekt

iv

i

Procesot na decentralizacijavo Republika Makedonija namet-nuva mnogubrojni dilemi koi senaj~esto vrzani za ingerenciite nanovite edinici na lokalnata samou-prava, teritorijalnata organi-zacija ili fiskalnata decentra-lizacija. Iako opravdani, ten-denciite na javnata debata vo vrskaso ovie tektonski promeni vo lo-kalnata samouprava zanemaruvaateden vitalen aspekt na novite op-{tini koj se odnesuva, pred s¢, nanivniot identitet. Ako ve}e “vo ig-ra” ja vnesuvame kategorijata iden-titet vo vrska so op{tinite, posto-jat barem dva problema koi vedna{se pojavuvaat na povr{ina. Prviote, pred s¢, asocijacijata spored kojapoimot “identitet”, za ̀ al, instant-no se vrzuva za etni~kiot identitetna op{tinite (apropo fokusot najavnite debati vo na{ata javnost).Vtoriot problem e tesno vrzan soprviot i se odnesuva na neinventiv-nosta (nemo`nosta, neznaeweto,nespremnosta) da se gradi drug tipna identitet. I ako ~istata logikana decentralizacijata ni namet-nuva deka istata se sproveduvapred s¢ od ekonomski pri~ini, aduri potoa od koi bilo drugi, toga{vistinskoto pra{awe bi bilo - {toso ekonomskiot identitet na na{i-te novi op{tini.

Ako se pogledne procesot nadecentralizacija od edna strana, iglavniot fokus na javnata debata vo

na{ata dr‘ava se uo~uva dispari-tet koj go legitimira sudirot pome|uekonomskata i politi~kata (ne)lo-gika na procesot. I dodeka javnostae optovarena so premeruvaweto naetni~kite zaednici za da se utvrdikoja }e bide dominantna i vo kol-kava mera, mnogu malku vnimanie seposvetuva na ekonomskite perspek-tivi na op{tinite. Vo ovoj kontekstvleguva ne samo te‘inata na op{-tinskata kasa na sekoja poodelnaop{tina, ili nivnata fiskalnapotentnost, tuku i aspekti koi seodnesuvaat na lociraweto na glav-niot ekonomski fokus na sekojaop{tina, nivniot brending i niv-nata promocija von granicite naRepublika Makedonija. Del od oviepra{awa ovoj tekst }e se obide dagi za~ne, so nade‘ deka mo‘ebi }epredizvika potreba od ponata-mo{na debata na ovaa tema ilibarem interes kaj idnite organi nalokalnata samouprava koi sepak }emora da izlezat od stereotipnotopoimawe na lokalnata vlast, akosakaat kone~no da gi vkusat blago-detite na sopstveniot trud, ili akoni{to pove}e - da pre‘iveat kakosamostojni edinici na lokalnatasamouprava.

Merewe na ekonomskitepotencijali na op{tinite

So cel da se utvrdi i analiziramehanizmot spored koj op{tinite bi

Nenad Markovi}


Nenad Markovi}

mo‘ele da ja podobrat svojataekonomska pozicija vo odnos nasosednite op{tini no i op{tinitevo drugite dr‘avi vo regionot, moranakratko da se napravi analiza name|unarodnata i doma{nata legis-lativa, od kade i izvira logikatana ekonomskiot razvoj. Vo Evrop-skata povelba za lokalnata samou-prava na Sovetot na Evropa vo~lenot 9 jasno stoi:“1. Lokalnite vlasti, vo ramkite na

nacionalnata ekonomska poli-tika, pri vr{eweto na svoitenadle`nosti, imaat pravo slo-bodno da raspolagaat so dovolnosopstveni finansiski izvori.

2. Finansiskite izvori na lokal-nite vlasti treba da bidat sood-vetni na nadle‘nostite predvi-deni so Ustavot i zakonot.

3. Najmalku eden del od finan-siskite izvori na lokalnitevlasti treba da potteknuva odlokalnite pridonesi i danoci~ii stapki, vo granicite nazakonot, imaat pravo da gi utvr-duvaat.

4. Finansiskite sistemi, vrz koise potpiraat sredstvata so koiraspolagaat lokalnite vlasti,treba da bidat dovolno razno-vidni i promenlivi za da imovozmo‘at kolku {to e mo‘nopove}e da odgovorat vo prak-tikata na realnoto dvi‘ewe natro{ocite za izvr{uvawe nasite nivni zada~i”.1

Ova e op{tata ramka za finan-sirawe na op{tinite vo cela Evro-pa, ramka so koja e usoglasena i

makedonskata legislativa. Najgo-lem del od makedonskite zakonskiodredbi precizno go determiniraatfiskalniot i ekonomskiot poten-cijal na op{tinite. Vo taa smislanoviot Zakon za lokalnata samou-prava utvrduva:“1. Vo soglasnost so ekonomskata

politika na dr`avata, op{ti-nite }e se finansiraat od sop-stveni i ostanati izvori na fi-nansirawe;

2. Sopstvenite izvori na finan-sirawe }e bidat: lokalni taksi,danoci i dava~ki utvrdeni sozakon;

3. Op{tinata, vo zakonskata ram-ka, }e ja odreduva visinata nadano~nite stapki i visinata nataksite i dava~kite utvrdeni soparagraf 2 od ovoj ~len”.2

Zakonskite odredbi popreciznogi definiraat i tipovite na danocikoi }e se pla}aat na lokalno nivo(na primer danokot na imot, del odpersonalniot danok na rezidentitena op{tinata, personalniot danokkaj zanaet~iite itn.). S¢ dosegaka‘ano e so cel da stane pove}e odevidentno deka ekonomskite subjek-ti se najgolemiot izvor na sredstvavo op{tinskite kasi i deka uspehotna op{tinite, pred s¢, zavisi odekonomskata klima koja }e se sozda-de. Pogolem broj na ekonomskisubjekti, zna~i popolna op{tinskakasa, {to istovremeno ovozmo‘uvapogolemi investicii i sekako re-alizacija na pogolem broj na pro-ekti (ekonomski, infrastrukturniitn.). No, glavnoto pra{awe e - kako

1 Evropska povelba za lokalnata samouprava. ^len 9(stav 1-4). Sovet na Evropa.

2 Zakon za lokalna samouprava - ~len 11 (stav 1-3)."Slu‘ben vesnik na RM# Br.5/2002.


Ekonomskiot identitet na makedonskite op{tini

da se pridvi‘i ekonomskata klimavo op{tinite vo pozitivna nasoka?

Pred voop{to da se zapo~ne dase razmisluva {to drugite mo‘at dastorat za nas (vo smisla na stranskiinvesticii) prepora~livo e da serazmisli {to samite mo‘eme dastorime za sebe. Preciznoto utvr-duvawe na ekonomskite potencijalina op{tinite vo RM, podrazbiragotova i obemna fizibiliti studijaso temelni preporaki za dejstvu-vawe vo odnos na ekonomskiotrazvitok na sekoja od op{tinite. Voovaa smisla Svetskata banka imarazvieno metodologija koja vr{itemelen presek na ekonomskitepotencijali na odredena sredina.Taa se sostoi od nekolku fazi ikako produkt ima studija koja bimo‘ela da bide osnova za ponata-mo{en razvitok na sekoja op{tina.

Edna od prvite raboti koi morada se lociraat vo sekoja op{tina ise pojdovna to~ka za ponatamo{nitemetodi, se nejzinite demografskipotencijali. Vo ovaa kategorijaspa|aat, pred s¢, statistikite koise odnesuvaat na rabotnata sila inejzinite kvalifikacii (obrazo-vanie, pol, starost, pismenost,podelba po sektori vo koi rabotiitn.). Svesnosta za ~ove~kite resur-si i nivnite potencijali vo golemamera ja naso~uva ekonomskata ak-tivnost, na koja podednakvo vlijaati prirodnite resursi so koi op{ti-nata raspolaga. Finalno, za kom-pletirawe na slikata potrebno e dase znae i postojnata sostojba naekonomskite subjekti vo edna op{-tina t.e. nivniot broj, potencijal,segmentiranost itn.

Golemite i sredni kompanii, vosekoja poodelna op{tina, se nosite-lite na ekonomskiot ambient. Ana-liziraweto na nivnoto rabotewepreku SWOT analizi uka‘uva napotrebite koi ovie kompanii giimaat, so cel da go podobrat svoetorabotewe. Vo ovaa smisla sekojaop{tina bi mo‘ela da se potrudiokolu formiraweto na partnerskikompanii (kooperanti) na posto-e~kite krupni ekonomski poten-cijali, so cel ovie uslugi ili pro-izvodi koi im se potrebni na kompa-niite, da ne se zadovoluvaat nadvorod lokalnata sredina - {to samo posebe zna~i odliv na sredstva.

Sledniot ~ekor e utvrduvawetona potrebata od uslugi i proizvodikaj individualnite potro{uva~i.So taa cel, preku efikasnite meto-di za ispituvawe na javnoto misle-we (anketi, fokus grupi) mo‘e da seutvrdi deficitarnosta na odre-deni uslugi/proizvodi i istite dase zadovolat preku vospostavuvawena novi mali i sredni biznisi, koibi im izlegle vo presret na potre-bite na gra|anite (kade {to e toamo‘no sekako).

Posledniot ~ekor e sekako popu-larno nare~eniot “benchmarking” kojpodrazbira komparacija na dade-niot region ili op{tina so sli~niregioni vo Evropa i svetot. Kompa-racijata se vr{i vo odnos na raz-li~ni ekonomski segmenti (zemjo-delie, industrija, turizam itn.).Po`elno e da se izberat regioni ka-de primarnata ekonomska dejnost eista ili sli~na so ekonomskata dej-nost na analiziranata op{tina, ikoi imaat ekonomska ekspanzija voposlednite godini vo primarniot,


Nenad Markovi}

no i drugite ekonomski sektori. Odova sporedbeno ispituvawe trebada se izvle~at zaklu~oci okoluperspektivata na odredeni ekonom-ski granki vo odredena sredina, noi da se primenat pozitivnite evrop-ski i svetski iskustva vo razviva-weto na ekonomskiot ambient.

Kako finale na edna fizibi-liti studija od vakov karakter, avrz baza na trite prethodni metodi,se pravi lista na mali i srednibiznisi koi na sreden ili podolgrok imaat perspektiva. Sekojadadena ideja se analizira od pove-}e aspekti kako {to se dr‘avnatazakonska ramka, odr‘livost, mak-roekonomskata sostojba, pobaru-va~ka itn. Ona {to ostanuva enajdobrite idei da se sprovedat vopraksa, sekako so pomo{ na povolnikreditni linii koi mo‘ebi nalokalno nivo momentalno se edenod najgolemite problemi.

Ovoj metod, koj opfa}a pove}easpekti, se odnesuva na mo‘nostaza vospostavuvawe na mali i srednibiznisi vo odredena op{tina (sre-dina, region) uslovno ka‘ano “sosopstveni sili”. Idealna situacijabi bila onaa kade sekoja op{tinabi imala po edna vakva dolgoro~nastudija, vrz baza na koja }e mo‘e dago planira zbogatuvaweto na eko-nomskiot ambient. No, sekako dekaniedna op{tina ne mo‘e da prime-nuva kompletno kejnzijanska poli-tika bez seriozno da se zalo‘i zaeden mnogu biten aspekt - osvoju-vawe na stranskite pazari. Za toase potrebni dva bitni preduslova -dobar “brending” i dobri marketingstrategii za vleguvawe na stran-skite pazari.

Brending?

Ona {to mo‘e da se zaklu~ipreku edna kratka pro{etka nizMakedonija, e deka re~isi nitu edengrad ili pogolemo mesto (vklu-~itelno i Skopje) nema prepoznat-livost koja e iskoristena vo komer-cijalni celi. Daleku od toa dekaeden del od pogolemite naselenimesta vo Makedonija ne se poznatipo nekoja, samo za niv, inherehtnakarakteristika. Me|utoa, evident-no e deka vo niedna sredina ova nee eksploatirano so cel da se sozda-de prepoznatliv “brend” na op{ti-nite. [to vsu{nost pretstavuvaterminot “brend” i procesot na“brendirawe”?

Brend (brand) vsu{nost pret-stavuva “ime ili simbol koe e op{-topoznato so cel da im dade iden-titet na kompaniite ili nivniteprodukti i da gi oddeli od konku-rencijata”3. Procesot na bren-dirawe go opfa}a kreativniotproces na sozdavawe na prepo-znatlivost na odredena kompanijaili produkt. So eden zbor, brendote ona {to na prv pogled vedna{ neasocira na nekoj {iroko poznatprodukt, kompanija ili institucija.Ako zabele`ime jabolko koe eoboeno vo boite na vino`itotovedna{ }e znaeme deka se raboti zakompanijata “Apple”, podednakvokako {to zakriveniot lak n¢ potse-tuva na kompanijata “Nike”. Bren-dovite imaat denes vitalna ulogavo gradeweto na imixot na ednakompanija i kampawite koi sebaziraat na ovie brendovi dostig-

3 www.bizhelp24.com



nuvaat ogromni sumi, i beleàtu{te pogolemi uspesi.

Vo ovaa smisla, brendot i imi-xot na op{tinite vo Makedonija ere~isi nepostoe~ki, bez nekojaseriozna prepoznatlivost duri i nanacionalno nivo. Ako sakame op{-tinite vo Makedonija da bidat pre-poznatlivi vo Evropa i vo regionot,idnite lokalni vlasti }e moraseriozno da se pozanimavaat so ovojproblem. Ako trgneme od samiotpo~etok, mora da se spomene osno-vata na op{tinskiot brending -grbot i znameto. Zakonot go propi-{uva na sledniot na~in:

“Sekoja op{tina ima svoj grb izname.

Grbot i znameto na op{tinata(...) }e se razlikuvaat od grbot iznameto na Republika Makedonija(...) i grbot i znameto na ostanatiteop{tini i gradot Skopje.

Na~inot i procedurata za odre-duvawe na grbot i znameto }e bidereguliran so statutot na op{ti-nata”.4

Grbot i znameto se prvite ele-menti so koi se sre}ava sekoj koj biposetil koja bilo op{tina i koi seprviot vpe~atok za mestoto koe goposetuva. Vo ovaa smisla promenatana teritorijalnata organizacijapovlekuva deka del od op{tinite}e mora da donesat i uredbi kako}e izgleda nivnoto op{tinsko “lo-go”. U{te edna{ samo da konsta-tirame deka decentralizacijatakako proces treba, pred s¢, da imaekonomska logika, pa zatoa brendi-raweto na op{tinskite grbovi iznamiwa treba da ja sledi istata.

Istaknuvaweto na etni~ki simbolii elementi koi ne se tesno povrzaniso primarnite ekonomski dejnostina op{tinata moè da sozdadatkonfuzija vo “~itaweto” na brendoti kako takvi nema da ja otslikuvaatop{tinata na vistinskiot na~in.Zatoa koristeweto na simboli koise povrzani so primarnite ekonom-ski dejnosti, e ne{to koe moèmnogu polesno da dopre do potro-{uva~ite vo Evropa, otkolku {totoa moè da go stori koe biloetni~ko obele`je. Grozdot na grbotna Kavadarci e odli~en primer i jaotslikuva negovata “du{a” koja senao|a vo grozjeto i vinskata indus-trija. Ne{to koe e vedna{ prepo-znatlivo i vpe~atlivo.

Od druga strana brendot e delod edna pogolema celina koja soeden zbor bi ja narekle - imix naop{tinata. Kako da se izgradiprepoznatliv i markanten imix esekako pra{awe na koe e nevoz-mo‘no da se dade kone~en odgovor,no vo najmala raka mo‘e da se dadatnekolku nasoki, koi ako se ispo~i-tuvaat mo‘e seriozno da se podobrivpe~atokot za op{tinata vo celina.Taka, na primer, pretsedatelot naEDCO – Stiven êjt nudi nekolkukonkretni ~ekori koi bi mo‘ele dapomognat:

Izgradete identitet;Fokusirajte se na primarensektor;Bidete privle~ni/ubedlivi;Barajte priznanie/vlijanie5.

Prviot ~ekor opfa}a kreirawena logo (grb i zname) i “karakter”

4 Zakon za lokalna samouprava na RM. ^len 10, stav1,2,4. “Sl. vesnik na RM” br.5/2002.

5 Chait, Stephen. "Branding: The Way Forward ForMunicipalities Seeking Economic Development Success”.EDCO, September 27th 2002. na www.edco.on.ca.


Nenad Markovi}

koi }e bidat prepoznatlivi. Sekojaop{tina treba da ima svoja “tema iideja” od koja }e poa|a i koja }e bideprimarna. Za Kavadarci toa bi bilovinarstvoto, za Ohrid turizmot, zaStrumica zemjodelieto itn. Ova eeden vid na lajt-motiv koj slu`i zaidentifikuvawe na op{tinata soodredena aktivnost preku kojaop{tinata bi go gradela svojot eko-nomski kapacitet.

Vtoriot ~ekor se odnesuva nagradeweto na “strate{ka pozicija”koja e tesno povrzana so prviotproblem. Pretstavuvaweto na op{-tinata, kako nositel na golem brojna ekonomski dejnosti, mo`e da nezna~i ni{to dokolku ne postoi“primaren fokus”.

Sledniot ~ekor se odnesuva naprivle~nosta na ubedlivosta kojaja nudi op{tinskiot brend. Vo ovaasmisla kreativnosta i koristewetona site dadeni mo‘nosti za rekla-mirawe se sekako neizbe‘ni ~e-kori. U~estvoto na me|unarodnitesaemi, adekvatniot propagandenmaterijal i sorabotkata so drugiteop{tini se samo nekolku momentikoi moraat da se iskoristat vo se-koja smisla.

Ovie ~ekori se samo op{ta flos-kula vo koja reformiranite make-donski op{tini treba da se dvi‘at.Sozdavaweto na prepoznatlivost enezamenliv proces koj so vrememo‘e da pomogne vo krajnata cel -osvojuvaweto na stranskite pazariod strana na ekonomskite subjektiod edna op{tina. I dodeka op{ti-nata treba da im ponudi po{irokaramka na kompaniite koja }e bidelesno prifatliva i prepoznatliva,krajnata cel e da se privle~at istranski investicii koi }e mo‘at

da pomognat vo razvojot na op{ti-nata. No nezavisno od vlo‘eniottrud i kvalitetot na ponudenoto,niedna op{tina ne mo‘e da imovozmo‘i na svoite ekonomskisubjekti uspeh ako nema kvalitetnamarketing strategija.

Globalni strategii zavleguvawe na stranski pazari

Napreduvaweto na ekonomskitesubjekti, vo ramkite na op{tinite,vo golema mera zavisi od nivnatamo‘nost da izvezuvaat produkti/uslugi na stranskite pazari. Uspe{-nosta na izvoznata aktivnost vogolema mera zavisi i od marketingstrategijata koja se primenuva. Do-kolku op{tinata, kako odreden vidna entitet koj mo‘e da ja odigraulogata na organizator na zaed-ni~kiot nastap na ekonomskite sub-jekti na nejzinata teritorija, sere{i na poagresiven nastap konstranskite pazari, lokalnite vlas-ti bi trebalo da imaat baremelementarni orientiri okolu vle-guvaweto na globalnite pazari.Nekoi od popoznatite marketin{kistrategii koi se primenuvaat sovleguvaweto na globalnite pazariod strana na pretprijatijata, a seprimenlivi i za op{tinite se6:• Uninacionalna marketing kon-

cepcija - izvozno orientiranamarketing koncepcija koja sefokusira na me|unarodnata raz-mena;Me|unarodna kooperativna mar-keting koncepcija - se odnesuvana zadovoluvawe na potrebite

6 Ja}ovski, Bo{ko. “Marketing menaxment”. Skopje:Ekonomski fakultet, 2002. str.118-120.



na dve ili pove}e nacionalnistopanstva. Vo ovaa smisla ne eisklu~ena sorabotkata so drugiop{tini od regionot ili po{i-roko so cel da se zadovolatme|usebnite potrebi. Komuni-kacijata e od krucijalna va‘-nost.Multinacionalna marketingkoncepcija - se fokusira napostigawe optimalni rezultativo pove}e nacionalni stopan-stva. Ovaa koncepcija podraz-bira pove}e razli~ni strategiii pretstavuva fundament naformiraweto i “bumot” na multi-nacionalnite kompanii vo sve-tot. Kako podstrategii na ovojkoncept se javuvaat:

Strategija na pove}enaciona-len proizvod - promocija naeden proizvod koj e ednakovvo pove}e dr‘avi;Strategija na me|unarodnaproizvodna sorabotka (li-cenca, posredno proizvod-stvo itn.);Proizvodni vlo‘uvawa vostranstvo;Proizvodstvo vo slobodnicarinski zoni.

Ova se samo del od modusite koilokalnite vlasti, vo sorabotka soVladata i sekako ekonomskitesubjekti, mo‘e da gi koristat zasopstvena marketin{ka promocija.Sorabotkata i komunikacijata sopartnerskite op{tini od sosednitei dr‘avite od regionot mo‘e daizrodi sorabotka na komplemen-tarni poliwa {to na dolg rok mo‘eda donese obostrana korist. Zatoa,ingerenciite na novata lokalna

samouprava koja treba da ja sledisostojbata vo op{tinata i da izna-o|a re{enija za problemite (Sove-tot na op{tinata pred s¢), me|u koii ekonomskite problemi, treba dase iskoristat do svojot maksimum socel ekonomskiot ambient na op{ti-nite vo RM da go dobie posaku-vaniot pravec.

* * *Ekonomskiot razvoj na op{ti-

nite vo Makedonija e direktnopovrzan so identitetot koj make-donskite op{tini }e go razvivaatvo idnina. Stepenot na privle~-nosta za stransko investirawe }ezavisi ne samo od generalnatasituacija vo dr‘avata, tuku i odpostavenosta na lokalnata vlast iprivle~nosta na lokalnite sredinivo marketin{ka smisla. Tokmuzatoa, razvivaweto na besprekornasorabotka pome|u op{tinskitevlasti i ekonomskite subjekti nanivnata teritorija e osnoven pred-uslov za ponatamo{en razvoj. Oddruga strana, uspe{noto brendira-we na op{tinite kako i dobropodgotvenite fizibiliti studii imarketing strategii se nu‘nost voborbata za podobra pozicija nastranskite, no i na doma{nitepazari. So ogled na momentot vo kojRepublika Makedonija se nao|a,vremeto e idealno ovie tehni~kipreduslovi da se pretvorat voconditio sine qua non za site op{tinivo RM.

Komunikacijata so regionot ipo{iroko e, isto taka, ne{to koe eneizbe‘en preduslov za podobrasorabotka i otvorawe na noviperspektivi. Tokmu zatoa, novite


Nenad Markovi}

Abstract

lokalni vlasti, bez razlika napoliti~kata orientacija i gole-mina, mora kone~no da ja sfatatbiznis-logikata na procesot nadecentralizacija i navremeno da se

adaptiraat kon nea. Samo takaedinicite na lokalnata samouprava}e stanat vistinski temeli naekonomskiot ‘ivot, a so samoto toai na - demokratijata.

The process of decentralization in the Republic of Macedonia imposesnumerous dilemmas. Although the majority of them are connected to the politicalaspects of the process, attention should be given to another vital aspect of thedecentralization ñ the economical one. The municipality authorities are thefirst instance that should provide opportunities for progress of the economicsubjects that work on its territory. In this sense, examining the economicpotentials is the first step of every municipality towards opening of thepossibilities for trade, production and overall development. Secondly, creatinga strong brand for the municipalities deriving from the major industries andactivities in the municipality itself is a pre-requisite for establishing recognizableeconomic entities. Finally, creating strategies for entering the foreign marketsis crucial for the role of the municipality as an ìumbrellaî for the companies,firms and enterprises functioning on its territory.


Evropska povelba za lokalnasamouprava - "Magna Carta# nalokalnata demokratija

Te

or

ija

Gordana Siljanovska Davkova

Poim i osnovnikarakteristiki na lokalnatasamouprava

Lokalnata samouprava pretsta-vuva oblik na upravuvawe vo lokal-nite zaednici vo koj gra|anite,neposredno ili preku pretstavnicikoi samite gi izbiraat, odlu~uvaatza interesite i za rabotite odlokalno zna~ewe.

Vistinskata lokalnata samou-prava:1. e kategorija na politi~kiot

sistem, a nekade i kategorija naustavnoto pravo;

2. e izraz na pravoto na nase-lenieto na odredena lokalnazaednica samostojno da upravuvaso rabotite vrzani za lokusot ;

3. e na~elno demokratska ustanova,va‘na za demokratizacijata napoliti~kiot sistem ;

4. e organski vrzana za sociolo{kiodredena zaednica;

5. gi ima slednite organizacioniobele‘ja:naselenieto na odredeno lokal-no podra~je samo gi izbira svo-ite organi na upravuvawe;naselenieto, neposredno ilipreku svoite organi, gi vr{ifunkciite na lokalnata vlast isite drugi funkcii vrzani zalokalnata zaednica (mesna nad-le‘nost);

pretstavni~koto telo ima svojastvarna nadle‘nost, so ~ija{torealizacija vlijae vrz ‘ivototna zaednicata;pretstavni~koto telo izbirasvoi organi i ustanovi;lokalnata samouprava ima svojamaterijalna podloga i finan-siska avtonomija;odnosite me|u centralnite ilokalnite organi se uredeni soustavot i so zakonot. Central-nite organi se ovlasteni da jakontroliraat zakonitosta naraboteweto na lokalnite orga-ni, a samo vo delot na delegira-nata nadle‘nost - da ja ocenu-vaat i celishodnosta na nivnatarabota1.

Sovremenite politi~ki sisteminastojuvaat edinicite na teri-torijalnata podelba na dr‘avata,odnosno lokalnoto upravuvawe,{to pove}e da se sovpa|aat solokalnata zaednica - kako realnazaednica, vo sociolo{ka smisla.

Vo razvienite op{testva posto-jano se zgolemuva brojot na profesi-onalnite organizacii i slu‘bi koizadovoluvaat s¢ pogolem broj potre-bi na ‘itelite od lokalniot pros-tor, koi{to nekoga{ se zadovo-

1 Za ova po{iroko kaj: d-r G. Siljanovska-Davkova:“Op{tinata pome|u normata i stvarnosta”, doktoratodbranet na Pravniot fakultet vo Qubqana, 1993,str. 35, 36, 37.



luvale so sopstvena aktivnost."Seopfatnata” dr‘ava se obiduvas¢ pove}e centralno da gi "re{ava”lokalnite problemi, a lokalnatazaednica i lokalnata samoupravatreba da bidat samo ponizok oblikna administrativno-teritorijal-nata podelba na dr‘avata. No, so-vremena Evropa se brani od centra-lizmot so pottiknuvawe na lokal-nata samouprava i na decentrali-zacijata.

Evropskata povelba - od idejado Konvencija

Razvienata lokalna samoupravae conditio sine qua non na moderna,demokratska i integrirana Evropa.Sedumdesettite i po~etokot naosumdesettite godini na minatiotvek se godini na renesansa nalokalnata samouprava, koga Evropaja zafati bran na lokalni reformi,vo nasoka na zasiluvawe na inge-renciite na lokalnite vlasti inivnata finansiska pokrienost.Kulminacijata na serijata inici-jativi, rezolucii i nacrt-doku-menti be{e donesuvaweto na Evrop-skata povelba za lokalna samou-prava od Sovetot na Evropa vo 1985godina. Republika Makedonija japotpi{a Povelbata na 14.6.1996, aja ratifikuva{e na 6.6.1997 godina,so {to stana del od vnatre{notopravo na Republika Makedonija,soglasno ~len 118 od Ustavot.2

Povelbata za lokalnata samou-prava e moderen, pragmati~en,fleksibilen praven instrument

{to treba da gi za{titi pravata nalokalnite vlasti, kako najbliskido gra|anite, i da im ovozmo‘iefektivno i {iroko u~estvo vore{avaweto na lokalnite proble-mi, t.e. vo lokalniot javen ‘ivot.Kako prv multilateralen praveninstrument {to garantira visokstepen na lokalna avtonomija,Povelbata e eden od va‘nite stol-bovi na evropskata demokratija iintegracija.

Strukturata na Povelbata

Povelbata e sostavena od Pre-ambula i od tri dela.

Preambulata na Povelbata giakcentira osnovnite premisi nakoi se bazira Povelbata, a pred s¢ogromnoto zna~ewe na lokalnatasamouprava za demokratijata, klu~-nata uloga na lokalnite vlasti voarhitekturata na sovremena Evropai potrebata od demokratski konsti-tuirana lokalna vlast {to u‘iva{iroka avtonomija.

Prviot del gi tretira: ustavnatai zakonskata osnova na lokalnatasamouprava (~len 2); konceptot nalokalnata samouprava (~len 3),delokrugot (~len 4); za{titata nagranicite na lokalnite zaednici(~len 5); organizacijata na upravatai izvorite na sredstva za vr{ewena rabotite (~len 6); uslovite zavr{ewe na aktivnostite (~len 7);nadzorot nad rabotata (~len 8);izvorite za finansirawe (~len 9);pravoto na zdru‘uvawe (~len 10) izakonskata za{tita na lokalnatasamouprava (~len 11).

Vtoriot del se odnesuva na: pre-zemaweto obvrski od strana napotpisni~kite (~len 12); vlastite

2 ^lenot 118 od Ustavot na RM glasi: “Me|unarodnitedogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost soUstavot se del od vnatre{niot praven poredok i nemo`at da se menuvaat so zakon”.


Evropska povelba za lokalna samouprava - "Magna Carta# na lokalnata demokratija

na koi se odnesuva Povelbata (~len13) i na dostavuvaweto informacii(~len 14).

Tretiot del ja regulira sled-nava materija: potpi{uvaweto,ratifikacijata i stapuvaweto vosila (~len 15); teritorijalnataklauzula (~len 16); otka‘uvaweto(~len 17) i informiraweto (~len18).

Lokalnata samouprava - materiaconstitutionis ili materia legis

Lokalnata samouprava treba daima ustaven, odnosno zakonskistatus i so ustav, odnosno so zakonzagarantirana samostojnost i samo-upravnost vo politi~kiot sistem.Vo ovaa smisla se i opredelbite naEvropskata povelba za lokalnatasamouprava koja, sfa}aj}i go zna-~eweto na zakonskata, odnosnoustavnata garancija na lokalnatasamouprava, istaknuva deka prin-cipot na lokalnata samouprava }ebide utvrden so zakonodavstvoto nazemjata-potpisni~ka i, kade {to etoa mo‘no, so ustavot3. Ova stoja-li{te, vo krajna linija, isto taka,treba da se sfati kako garancija nazakonskata, odnosno ustavnatapolo‘ba na lokalnata samouprava.

Bi mo‘elo da se postavi pra{a-weto: kakvo e zna~eweto na ustav-nite i zakonskite osnovi na lokal-nata samouprava? Dali so toa {toprincipot na lokalnata samoupravase utvrduva so zakonodavstvoto,odnosno so ustavot, lokalnata samo-uprava e delo, odnosno kreacija nazakonodavstvoto, odnosno ustavot?Taka postavenoto pra{awe vero-

jatno sugerira stav deka zakono-davstvoto na zemjata, odnosnoustavot, kako osnoven praven ipoliti~ki akt na dr‘avata, se tie{to ja sozdavaat lokalnata samo-uprava. Sepak, odgovorot na ovapra{awe ne e tolku ednostaven. Akose ima predvid deka lokalnatasamouprava, vo soglasnost so objek-tivniot istoriski i sovremen raz-vitok, e rezultat na streme‘ot ibaraweto na gra|anite da upra-vuvaat, pove}e ili pomalku, samo-stojno so rabotite na lokalnatazaednica, toga{, o~igledno, taa nebi mo‘ela, vo politi~ka smisla, dase tretira kako kreacija i ema-nacija na ustavot, odnosno na zako-nodavstvoto, nitu na koja bilo naj-visoka vlast. Ustavnite i zakon-skite osnovi za lokalnata samo-uprava, vsu{nost, ja potvrduvaatlokalnata samouprava kako ustav-na, odnosno zakonska kategorija i sotoa go garantiraat nejziniot statuskako ustavna, odnosno zakonskainstitucija.

No, toa ne zna~i deka utvrdu-vaweto na ustavnite i zakonskiteosnovi za lokalnata samoupravaima samo deklarativno zna~ewe.Toa, vsu{nost, e najvisok stepen nagarancija na lokalnata samoupravakako institucija na ustavot, odnos-no zakonodavstvoto, no i na poli-ti~kiot sistem. Denes se smeta dekaustavniot, odnosno zakonodavniotstatus i so ustavot, odnosno zakono-davstvoto zagarantiranata polo‘-ba na lokalnite zaednici, e edenod osnovnite uslovi za postoewe navistinska lokalna samouprava.Poradi toa, so pravo mo‘e da sere~e deka utvrduvaweto na prin-cipot na lokalnata samouprava so

3 ^len 2 od Evropskata povelba za lokalnatasamouprava.



zakonodavstvoto, odnosno so usta-vot na zemjata, nesomneno, pret-stavuva zna~aen pridones za pokva-litetno funkcionirawe na ovaademokratska institucija na gra|a-nite.

Samostoen proces naodlu~uvawe i sopstvenaorganizacija

Vo teorijata se istaknuva dekalokalnata samouprava istoriski esozdavana kako originerna insti-tucija. Taa, spored svojata logika ispored svoeto nastanuvawe vo nizadr‘avi vo svetot, e ne samo oblikna ograni~uvawe na centralizmot,tuku i samostojna ustanova, neza-visna od centralnite institucii nazemjata.4 Za ostvaruvaweto na oviepretpostavki od su{tinsko zna-~ewe e gra|anite da imaat so usta-vot zagarantirano politi~ko pravona lokalna samouprava. Pravoto nalokalna samouprava podrazbirapravo na gra|anite na odlu~uvaweza lokalnite raboti. Vo ovaa smis-la, Evropskata povelba za lokal-nata samouprava, utvrduvaj}i gokonceptot na lokalnata samoupra-va, istaknuva deka "lokalnatasamouprava go podrazbira pravotoi osposobenosta na lokalnite vlas-ti, vo granicite na zakonot, da gireguliraat i da rakovodat so bit-nite strani na javnite raboti, vrzosnova na sopstvenata odgovornosti vo interes na lokalnoto nasele-nie#5.

So ogled na toa deka lokalnatasamouprava podrazbira gra|anitena lokalnata zaednica samite daodlu~uvaat za pra{awa {to seodnesuvaat na nivnite lokalniraboti i interesi, se postavuvapra{aweto koga postoi samostojnoodlu~uvawe na gra|anite vo lokal-nata zaednica? Odgovorot e dekasamostojno odlu~uvawe postoi kogagra|anite na lokalnata zaednica zalokalnite raboti i interesi odlu-~uvaat bilo neposredno (na sobiriili po pat na referendum), bilopreku svoite izbrani pretstavnicivo lokalnite pretstavni~ki tela iod strana na funkcionerite nalokalnata zaednica koi tie pret-stavni~ki tela gi izbiraat. Pritoa,lokalnite pretstavni~ki tela idrugite organi, kako organi nalokalnata samouprava, treba daimaat svoja materijalna i mesnanadle‘nost i, kako lokalna vlast,da odlu~uvaat za opredeleni rabo-ti na lokalnata zaednica. Vo ovaasmisla se i opredelbite na Evrop-skata povelba za lokalnata samo-uprava. Razvivaj}i go konceptot zalokalnata samouprava, Povelbataveli: “Ova pravo (se misli napravoto {to go podrazbira lokal-nata samouprava) se ostvaruva popat na soveti ili sobranija sosta-veni od ~lenovi izbrani na slo-bodni izbori, so tajno glasawe, vrzosnova na neposredno, op{to iednakvo izbira~ko pravo. Oviesoveti, odnosno sobranija, mo‘at daimaat izvr{ni organi koi se odgo-vorni pred niv. Ova pravo vo nikojslu~aj ne gi derogira sobirite nagra|anite, referendumot ili nekojdrug oblik na neposredno u~estvona gra|anite vo odlu~uvaweto tamu

4 Prof. d-r G. Siljanovska-Davkova, Op{tinata pome|unormata i stvarnosta, Qubqana, 1993, str. 37.

5 ^len 3 stav 1 od Evropskata povelba za lokalnatasamouprava.



kade {to se tie predvideni so za-kon”6.

Povrzano so prethodnoto izla-gawe, vo teoriskite trudovi posve-teni na lokalnata samouprava sopravo se ocenuva deka vo lokalniteedinici (za razlika od dr‘avata vocelina) neposrednoto odlu~uvawevo oblik na sobir ili sobranie nalokalnoto naselenie daleku epopogodno. Kako potvrda na ovojstav se potsetuva na Evropskatapovelba za lokalnata samoupravakoja veli deka najneposrednotoostvaruvawe na pravoto na gra|a-ninot da u~estvuva vo vodeweto najavnite raboti e mo‘no “tokmu nalokalno nivo”7. No, se smeta dekatendenciite vo pravec na zgole-muvawe na teritorijata na lokal-nite edinici ja ograni~uvaat i nalokalno nivo primenata na obli-cite na neposredno odlu~uvawe nagra|anite. A koga se vo pra{awelokalnite pretstavni~ki tela, seistaknuva specifi~niot problemna izbor na lokalnite pretstavnicikoj se ogleda vo toa kako da seobezbedi za lokalni pretstavnicida bidat izbrani gra|ani koi senaso~eni kon lokalnite problemii nivnoto re{avawe vo lokaleninteres, namesto nivniot izbor dabide vo “funkcija na nivnata pri-padnost na ovaa ili onaa politi~kapartija”, pa so toa i nivnata rabotapove}e vo partiski, otkolku volokalen interes8. Pokrenuvawetona ovoj problem vo ramkite nateoriskite razgleduvawa na poimot

na lokalnata samouprava nesom-neno e opravdano. Sepak, negovotonadminuvawe mo‘e i treba da biderezultat, vo prv red, na prakti~-nata aktivnost za vreme na izborotna lokalnite pretstavnici.

Nadle‘nost na lokalnitevlasti

Edno od centralnite pra{awana lokalnata samouprava, sekako, epra{aweto za delokrugot na lokal-nata samouprava. Vo lokalnatasamouprava tradicionalno se vr-{at raboti {to se, vo osnova, odneposreden interes za gra|anitekoi ‘iveat na podra~jeto na lokal-nata zaednica (edinica). Poraditoa, vo mnogu zemji ovie raboti senarekuvaat raboti od "lokalnozna~ewe#. Sosema razbirlivo dekalokalnite interesi i raboti {topretstavuvaat funkcija na lokal-nite zaednici bitno se razli~ni odinteresite i rabotite {to doa|aatdo izraz vo dr‘avata kako celina.Dodeka organite na dr‘avata imaatpravo i dol‘nost da se gri‘at zapotrebite na op{testvenata zaed-nica na celata dr‘avna teritorijai za regulirawe na odnosite vo nea,dotoga{ vo lokalnite zaednici sere{avaat, vo prv red, pra{awa odsekojdnevniot ‘ivot i rabota nagra|anite (odnosno ‘ivotnite pra-{awa na gra|anite). Zatoa se velideka funkcijata na lokalnitezaednici i kvalitativno i kvanti-tatvno e poinakva od funkcijata{to ja ima dr‘avata9.

6 ^len 3 stav 2 od Evropskata povelba za lokalnatasamouprava.

7 Vidi: Preambula na Evropskata povelba za lokalnatasamouprava, stav 1 alineja 4 i 5.

8 G. Siljanovska-Davkova, op.cit., str. 206. 9 G. Siljanovska-Davkova, op.cit., str. 218.



Logi~no bi bilo da se o~ekuvadeka so rabotite od lokalno zna-~ewe sekoga{ }e upravuvaat i }e givr{at lokalni organi. Sepak, pra-{aweto ne e tolku ednostavno.Op{to pravilo e del od tie rabotida se upravuva kako nadle‘nost nalokalnite organi, a del kako nad-le‘nost na centralnite organi.

Prvata grupa raboti se smeta zadecentralizirana i pretstavuvaizvoren delokrug na organite nalokalnata samouprava. Vtoratagrupa se raboti od lokalno zna~ewevo delokrug na centralnite organii mo‘e da se vr{i na dva na~ina:preku podra~nite edinici na cen-tralnite organi ili da im se dele-gira na lokalnite organi koi givr{at tie raboti kako dekoncen-trirani raboti od nadle‘nost nacentralnite organi. Na toj na~in,koga na lokalnite organi im seutvrduvaat vo delokrug opredeleniraboti so koi tie upravuvaat i givr{at, vo pra{awe e decentra-lizacija na rabotite, a koga nalokalnite organi im se delegiraatopredeleni raboti zaradi nivnovr{ewe, no ne i upravuvawe, seraboti za dekoncentracija na rabo-tite. Pritoa, va‘no e da se vodismetka za toa deka krugot na lokal-nite raboti koj pretstavuva izvorendelokrug na organite na lokalnatasamouprava treba da se sostoi odraboti so ~ie vr{ewe mo‘e, stvar-no i formalno, da se vlijae na ‘i-votot i razvojot na lokalnite zaed-nici.

No, so ova problemot na delo-krugot na lokalnata samouprava nee celosno re{en. Potrebno e da sepoznavaat i da se analiziraat ina~inite na koi se utvrduva delo-

krugot na lokalnata samouprava,kako i da se oceni kolku tie prido-nesuvaat za zajaknuvaweto na po-lo‘bata i ulogata na lokalnatasamouprava vo politi~kiot sistemvo celina.

Vo opredeleni teoriski tru-dovi, koi se zanimavaat so proble-mite na lokalnata samouprava, seistaknuva deka opredeluvaweto nalokalnite raboti se vr{i vo zako-not za lokalnata samouprava ili zalokalnite edinici i toa so primenana dva metoda: so metodot na nabro-juvawe na lokalnite raboti - sistemna enumeracija ili so metodot naop{ta pretpostavka na nadle‘nostspored koja lokalni se site onieraboti koi ne se so ustavot ili sozakon utvrdeni kako dr‘avni ra-boti - sistem na generalna klauzulaili na~elo na supsidiernost. Voovoj kontekst e va‘no da se znaedeka pri opredeluvaweto na lokal-nite raboti ustavotvorecot i zako-nodavecot se pridr‘uvaat konopredeleni merila, koi gi prime-nuvaat alternativno, a naj~estokumulativno. Naj~esto se prime-nuvaat merila spored koi kakolokalni raboti mo‘at da se sme-taat: rabotite kaj koi prostornatablizina na korisnicite e uslov nanivnoto uspe{no izvr{uvawe; rabo-ti ~ij predmet e smesten lokalno,vo oddelna lokalna edinica; rabo-ti koi uspe{no mo‘at da se izvr{atso lokalni sredstva; raboti so koise zadovoluvaat specifi~ni lo-kalni potrebi10.

Na ova pra{awe, niz nekolkuprincipi, opredeleni odgovoridava i Evropskata povelba za

10 E. Pusi}: Komuna i opcina, Zagreb, 1981.



lokalnata samouprava. Taka, spo-red prviot princip, koj dava odgo-vor na pra{aweto kako mo‘at, vooddelni sistemi na lokalnatasamouprava, da se utvrduvaat rabo-tite {to spa|aat vo izvoren delo-krug na organite na lokalnatasamouprava i da se vr{i prene-suvawe na opredeleni prava iodgovornosti za specifi~ni zada~ivrz organite na lokalnata samo-uprava, osnovnite prava i dol‘-nosti na lokalnite vlasti, sporedPovelbata, se propi{uvaat so ustavi so zakon. So toa, me|utoa, ne sespre~uva vrz lokalnata vlast sozakon da se prenesuvaat i drugiprava i odgovornosti zaradi postig-nuvawe na specifi~ni celi i za-da~i. Spored vtoriot princip, lo-kalnite vlasti, vo granicite nazakonot, imaat polno diskrecionopravo da gi sproveduvaat svoiteinicijativi vo vrska so site pra-{awa {to ne se isklu~eni od niv-nata nadle‘nost, nitu pak se sta-veni vo nadle‘nost na nekoja drugavlast. Tretiot princip uka‘uvadeka javnite raboti prvenstveno sevr{at od strana na onie vlasti koise najblisku do gra|anite. Priprenesuvaweto na odgovornosta nanekoja druga vlast treba da se vodismetka za obemot i prirodata nazada~ite i barawata za efikasnosti ekonomi~nost. So ~etvrtiot prin-cip se opredeluva deka funkciite{to im se doveruvaat na lokalnitevlasti, po pravilo, se celosni iisklu~ivi. Tie ne smeat da bidatodzemeni ili ograni~eni od stranana nekoja druga, centralna iliregionalna vlast, osven vo slu~aipredvideni so zakon. Spored pet-tiot princip, vo slu~aite na prene-

suvawe na ovlastuvawa od central-nite i regionalnite na lokalnitevlasti, na lokalnite vlasti im edozvoleno vo najgolema mo‘na meranivnoto sproveduvawe da go prispo-sobat na lokalnite uslovi. I,kone~no, spored {estiot, za lokal-nata samouprava posebno zna~aenprincip, lokalnite vlasti, vo najgo-lema mo‘na mera, blagovremeno ina soodveten na~in, se konsul-tiraat vo procesot na planirawe idonesuvawe na odluki za sitepra{awa koi neposredno gi zase-gaat.11

Ovie principi nesomneno otvo-raat {iroki mo‘nosti vo pogled nautvrduvaweto na delokrugot nalokalnata samouprava. Lokalnatasamouprava e edna potvrdena insti-tucija na politi~kiot sistem i toabara pozitivno da se odnesuvamesprema dostignuvawata na celaEvropa, pa i na svetot. Poradi toa,navedenite principi na Evropskatapovelba za lokalnata samoupravavo odnos na delokrugot na lokal-nata samouprava bi trebalo da seimaat predvid i pri zakonskotoureduvawe na lokalnata samou-prava vo oddelnite dr‘avi.

Teritorijalna (re)organizacija

Edno od najva‘nite pra{awa{to se odnesuvaat na lokalnatasamouprava e pra{aweto na terito-rijalnata podelba na dr‘avata nalokalni edinici i merilata vrzosnova na koi taa se vr{i. Zarazvojot na lokalnata samoupravaod golemo zna~ewe e kolkava treba

11 ^len 4 od Evropskata povelba za lokalnatasamouprava.



da bide i {to s¢ treba da zafatiteritorijata (podra~jeto) na lokal-nata edinica, brojot na lu|eto,granicite na lokalnite interesi ipotrebi i vidot i obemot na dejnos-tite so ~ie vr{ewe se zadovoluvaattie interesi i potrebi. Naj~estoprimenuvani merila po pat na koise pravi spoj na tie faktori vo ednalokalna edinica, kako {to se istak-nuva vo literaturata, se: homo-genosta, komplementarnosta, gravi-tacijata kon opredeleni institucii(zdravstven dom, bolnica, u~ili{tei sli~no) i predvidlivite stopan-sko-finansiski kapaciteti nalokalnata edinica12. Sepak, nemaednozna~na primena na tie merila.Taka, na primer, meriloto na homo-genost mo‘e da opfati stopanska,etni~ka, kulturna ili nekoja drugahomogenost. Od demokratsko, odnos-no od politi~ko gledi{te, najva‘noe vo utvrduvaweto na “merkata” nalokalnata edinica svojot glas da godade i lokalnoto naselenie, koenajdobro ~uvstvuva do kade seprostiraat granicite na edna lo-kalna zaednica. No, so ogled na toa{to teritorijalnata podelba nadr‘avata vo celina e od dr‘aveninteres, taa se sproveduva sodr‘aven akt, odnosno so zakon, sotoa {to za teritorijalnata podelbazadol‘itelno se konsultira sood-vetnoto lokalno naselenie.

Takov metod na utvrduvawe nateritorijalnata podelba na dr‘a-vata na lokalni edinci predviduvai Evropskata povelba za lokalnata

samouprava. Zboruvaj}i za za{ti-tata na granicite na edinicite nalokalnata samouprava Povelbataistaknuva deka “granicite na teri-torijata na koja se prostira nad-le‘nosta na lokalnite vlasti nesmeat da se menuvaat bez prethodnokonsultirawe na lokalnite zaed-nici {to se vo pra{awe, a dokolkue toa mo‘no, po pat na referendumkoga e toa predvideno so zakon”13.

Lokalna administracija

Vo odnos na organizacijata naupravata i izvori na sredstva zaizvr{uvawe na zada~ite na lokal-nite vlasti, Evropskata povelba zalokalnata samouprava im garantirana lokalnite edinici pravo nasopstveni organi na upravata iprofesionalen kadar na vrabotenivo niv. Vo ovoj kontekst Povelbatautvrduva dva principa. Sporedprviot: “Vo mera vo koja ne e vosudir so zakonskite odredbi, lo-kalnite vlasti imaat mo`nost daja opredelat svojata vnatre{naupravna struktura, so cel da japrisposobat na lokalnite potrebii da obezbedat efikasno upravu-vawe”. A spored vtoriot princip:“Uslovite za rabota na vrabotenitevo lokalnite vlasti se takvi {toovozmo`uvaat vrabotuvawe na viso-kokvaliteten kadar vrz osnova nakriteriumi povrzani so kompe-tentnosta i stru~nosta. Za taa celse obezbeduvaat soodvetni uslovii mo`nosti za obuka na vrabo-tenite, nivno soodvetno nagra-

12 E. Pusic: op.cit., Upravni sistemi, knjiga I, Zagreb, 1985;inaku op{irno za faktorite koi ja opredeluvaatgoleminata na lokalnite zaednici vidi: Inge-Perkoäeparovic, Juraj Hrzenjak: Organizacija teritorija isamoupravljanje, Zagreb, 1982, str. 3-56.

13 ^len 5 od Evropskata povelba za lokalnata samo-uprava.



duvawe, kako i mo`nosti za napre-duvawe vo slu`bata”.14

Koga se vo pra{awe uslovite zavr{ewe na funkciite na lokalnitevlasti, Evropskata povelba zalokalnata samouprava propi{uvadeka za nositelite na lokalnifunkcii treba da va‘at slednitepravila. Najprvo, uslovite za rabo-ta na izbranite lokalni funkci-oneri moraat da bidat takvi {to }eovozmo‘at slobodno vr{ewe nanivnite funkcii. Potoa, ovie uslo-vi podrazbiraat i soodvetna fi-nansiska kompenzacija na tro{o-cite nastanati vo vr{eweto na oviefunkcii, kako i, onamu kade {to toae potrebno, nadomest za zagubenazarabotka, odnosno nadomest zaizvr{uvawe na dol‘nostite, zaed-no so soodvetno socijalno osiguru-vawe. Najposle, site funkcii iaktivnosti koi se smetaat za inko-patibilni so vr{eweto na dol‘-nosta lokalen funkcioner se opre-deluvaat so zakonot, ili so osnov-nite pravni na~ela15.

Odnosite me|u lokalnata icentralnata vlast

Edno od klu~nite pra{awa zapolo‘bata na lokalnata samou-prava vo politi~kiot sistem nesom-neno e pra{aweto za odnosot nadr‘avata i lokalnata samouprava.Organizaciskata i personalnatasamostojnost na lokalnite insti-tucii, i voop{to na lokalnatasamouprava, zavisi od toa vrz koiprincipi se postaveni odnosite na

dr‘avnite organi i lokalnatasamouprava. Pri razgleduvaweto naova pra{awe treba da se pojde odstavot deka vo poimot na lokalnatasamouprava e sodr‘ana idejata zasamostojnost i samoupravnost nalokalnite zaednici (edinici) voodnos na centralnite organi nadr‘avnata vlast. No, iako lokal-nata samouprava e izraz na pravotona gra|anite na teritorijalnasamouprava vo lokalnite zaednici,taa e i element na dr‘avnotoureduvawe, posebno koga pokrajsamoupravni £ se doveruvaat idr‘avni raboti. Vo teorijata zalokalnata samouprava se istaknuvadeka, na~elno zemeno, postojat trimo‘nosti za ureduvawe na odnositeme|u dr‘avnite organi i lokalnatasamouprava. Tie se: 1) polna samo-stojnost na edinicite na lokalnatasamouprava; 2) potpolna nesamo-stojnost na lokalnata samouprava,koja e samo lokalno nivo na dr‘av-nata vlast, kakva {to postoi vocentralizirano uredenite dr‘avi;3) me{ovit sistem, spored kojedinicite na lokalnata samoupravavo vr{eweto na edni raboti odsvojata nadle‘nost se posamo-stojni, dodeka vo drugi se podlo‘nina pogolemo dr‘avno vlijanie.Tipi~en primer na me{ovit sisteme razlikuvaweto na izvoren i dove-ren delokrug na raboti na lokal-nata samouprava, so toa {to tie voramkite na izvorniot delokrug seposamostojni, dodeka vo oblasta nadovereniot delokrug se podlo‘nina pogolemo vlijanie na dr‘avata.16

No, koga stanuva zbor za pogo-lema samostojnost na edinicite na14 ^len 6 od Evropskata povelba za lokalnata samo-

uprava.15 ^len 7 od Evropskata povelba za lokalnata samo-

uprava.16 G. Siljanovska-Davkova, op.cit., str. 280.



lokalnata samouprava vo ostva-ruvaweto na izvorniot delokrug voodnos na dovereniot delokrug,sepak, toa e onoj vid samostojnostkarakteristi~na za odnosot nadelovite i celinata, koja, vo sog-lasnost so principite na pravnatadr‘ava, spre~uva sekakva entropijavo politi~kiot sistem. Site poz-nati sistemi na lokalnata samo-uprava poznavaat jasna granica me|upravoto na organite na lokalnatasamouprava da odlu~uvaat i da givr{at rabotite od svojot delokrugi pravoto na centralnite organi davr{at nadzor vo pogled na zakoni-tosta, a ~esto i na celesoobraz-nosta na rabotata na organite nalokalnata samouprava. Vo ovojkontekst, op{to pravilo e organitena lokalnata samouprava rabotiteod svojot izvoren delokrug da givr{at samostojno i vo graniciteutvrdeni so zakon, pri {to vo pog-led na zakonitosta na svojatarabota se podlo‘eni na nadzor odcentralnite organi.

No, ~esto se slu~uva nadzorot nacentralnite organi da se protega ivrz ocena na celesoobraznosta narabotata na organite na lokalnatasamouprava, vrz potvrduvawe opre-deleni odluki {to gi donesuvaatovie organi i sli~no. Isto taka~esto, pravoto na nadzor od cen-tralnite organi e preneseno vrzpovisoko nivo na lokalnata uprava,odnosno vrz intermedijarnite orga-ni da ja kontroliraat rabotata naosnovnite lokalni edinici. Osventoa, centralnite organi raspo-lagaat i so drugi sredstva na vlija-nie vrz organite na lokalnatasamouprava, kakvi {to se finan-siskata kontrola, imenuvaweto

slu‘benici, informiraweto zarabotata i sli~no. Dokolku, pak,organite na lokalnata samoupravavr{at opredeleni raboti kakodelegirani od strana na central-nite organi, tie sekoga{ £ se podre-deni na hierarhiskata (upravnata)kontrola na centralnite organi.17

Za takov sistem na lokalna samo-uprava stanuva zbor i vo Evrop-skata povelba za lokalnata samo-uprava. Taka, pri ureduvaweto naupravniot nadzor vrz rabotata nalokalnite vlasti, Evropskata po-velba za lokalnata samouprava goima predvid sistemot na razli-kuvawe na sopstven i prenesendelokrug na lokalnite zaednici,spored koj tie (lokalnite zaednici)vo sopstveniot delokrug se posamo-stojni, a vo preneseniot pozavisniod centralno vlijanie.

No, i vo edniot i vo drugiotslu~aj, upravniot nadzor ima za celobezbeduvawe ustavnost i zakoni-tost vo rabotata na lokalnitevlasti. Vo ovaa smisla, Evropskatapovelba za lokalnata samoupravapropi{uva deka site vidovi upra-ven nadzor vrz rabotata na loka-lnite vlasti mo‘at da se vr{atisklu~ivo vo slu~aite i vo postap-kata opredelena so ustav ili sozakon. Ponatamu, vo Povelbata seveli deka sekoj oblik na upravennadzor vrz rabotata na lokalnitevlasti, po pravilo, edinstveno imaza cel da obezbedi soglasnost narabotata na lokalnite vlasti sozakonot i so ustavnite principi.Vlasta od povisoko nivo mo‘e davr{i upraven nadzor vrz rabotata

17 D-r E. Pusi}: Lokalna samouprava, Zakonitost, br. 11-12/1990, str. 1293-1294.



na lokalnite vlasti samo zaradiobezbeduvawe na ekspeditivnost voizvr{uvaweto na onie zada~i koitaa vlast gi delegirala vrz lokal-nite vlasti. Kone~no, upravniotnadzor vrz rabotata na lokalnitevlasti, spored Povelbata, se vr{ina na~in so koj se obezbeduvaintervencijata na kontrolniotorgan da bide vo srazmer so zna~e-weto na interesot {to treba da seza{titi.18

Finansirawe

Lokalnata samouprava ne bimo‘ela uspe{no da se realizira vopraktikata ako lokalnite zaednici(edinici) nemaat obezbedeni sigur-ni finansiski sredstva za ostva-ruvawe na rabotata od svojot delo-krug. No, ne samo {to lokalnata sa-mouprava mora da ima na raspo-lagawe finansiski sredstva, tukui organite na lokalnite zaednicitreba samostojno da raspolagaat sotie sredstva. Bez toa lokalnatasamouprava stanuva obi~na dekla-racija bez realno zna~ewe vo poli-ti~kiot sistem.

Finansiskite sredstva na lo-kalnata samouprava gi opfa}aatsredstvata koi izvorno im pripa-|aat na lokalnite edinici i sred-stvata {to gi obezbeduva dr‘avata.Pritoa, dr‘avata ima pravo davr{i kontrola nad tro{eweto naovie sredstva (sredstvata {to taagi obezbeduva). Ottamu i s¢ pogole-miot stepen na nadzor {to dr‘a-vata go vr{i nad rabotata na lokal-nata samouprava. Se razbira deka

takviot zgolemen nadzor ja li{uvalokalnata samouprava od mnoguteelementi na samostojnost i istovre-meno negativno se odrazuva vrz os-tvaruvaweto na konceptot na lo-kalnata samouprava voop{to.

Verojatno od ovie pri~ini pra-{aweto za izvorite na finan-sirawe na lokalnite vlasti mo{neiscrpno e regulirano vo Evropskatapovelba za lokalnata samouprava.Vo nea najprvo se istaknuva dekalokalnite vlasti, vo soglasnost soekonomskata politika na zemjata,imaat pravo na soodvetni sopstveniizvori na finansirawe so koiraspolagaat slobodno vo ramkitena svoite ovlastuvawa. Izvorite nafinansiraweto na lokalnite vlas-ti, spored Povelbata, se primerenina nivnite dol‘nosti propi{ani soustav i zakon.

Ponatamu, Povelbata opredelu-va deka najmalku eden del od sred-stvata na lokalnite vlasti potek-nuva od lokalni taksi i drugi da-va~ki ~ii stapki, vo granicite nazakonot, imaat pravo da gi utvrdu-vaat lokalnite vlasti.

Povelbata, isto taka, se zalagaza toa deka sistemite na finan-sirawe vrz koi se zasnovaat izvo-rite na sredstvata na lokalnitevlasti treba da bidat dovolnobrojni i elasti~ni, so cel vo najgo-lema mo‘na mera da ovozmo‘atusoglasuvawe so vistinskite pro-meni na tro{ocite {to gi nametnuvaizvr{uvaweto na dol‘nostite nalokalnite vlasti.

Zaradi za{tita na finansiskiposlabite lokalni vlasti, sporedPovelbata, se ustanovuvaat sood-vetni postapki i merki za finan-sisko uedna~uvawe, so cel da se




ispravat posledicite od neednak-vata distribucija na mo‘nite izvo-ri na finansirawe, kako i na fi-nansiskite optovaruvawa na koi seizlo‘eni lokalnite vlasti. Tak-vite postapki i merki ne smeat dagi stesnuvaat ovlastuvawata na lo-kalnite vlasti {to tie gi vr{at voramkite na svoite funkcii.

Zna~ajno e i toa {to Povelbatautvrduva deka lokalnite vlasti nasoodveten na~in se konsultiraat vopogled na na~inot na koj im se dode-luvaat redistribuiranite izvorina finansirawe. Osobeno e va‘no{to sredstvata {to im se prenesu-vaat na lokalnite vlasti, kolku{to e toa mo‘no, ne treba, se velivo Povelbata, da imaat karakter nanamenski sredstva. So dodeluva-weto na vakvite sredstva ne trebada se zagrozuva diskrecionoto pra-vo na lokalnite vlasti da vodat po-litika vo ramkite na svoite ovlas-tuvawa.

Najposle, so cel da se ovozmo‘ikreditirawe na kapitalni inves-ticii, neophodno e lokalnite vlas-ti, vrz osnova i vo ramkite na zako-not, da imaat, spored Povelbata,pristap na nacionalniot pazar nakapital19.

Evropskite iskustva vo pogledna finansiraweto na organite nalokalnata samouprava i na nivniteaktivnosti, spored analizite voliteraturata posvetena na lokal-nata samouprava, poka‘uvaat iden-ti~no re{enie: del od sredstvataza aktivnostite na lokalnite orga-ni pretstavuvaat sredstva od dr-‘avnite buxeti (vladini potpori),a drugiot del pretstavuvaat sops-

tvenite prihodi na lokalniteorgani. U~estvoto na tie dva delavo oddelni zemji e razli~no, apravilo e so vladinite potpori dase obezbeduva izedna~uvawe nafinansiskite mo‘nosti na lokal-nata samouprava, odnosno da seobezbeduva ramnopravnost na gra|a-nite vo zadovoluvaweto na potre-bite od ramkite na domenot na lo-kalnite organi. Toa se obezbeduvaso usvoenite standardi za oddelnipotrebi. Vo odlu~uvaweto za for-miraweto i tro{eweto na sreds-tvata lokalnite organi vo principse samostojni (vo ramkite utvrdeniso zakon), no se podredeni na efi-kasna finansiska kontrola {to javr{at centralnite organi. Od drugastrana, so {ireweto na krugot nazada~ite na lokalnite zaednici(edinici) i so porastot na tro{o-cite se javuva tendencija kon s¢pogolema zavisnost na lokalnitezaednici od centralnite subvenciii dotaciite20.

Zdru‘uvawe i sorabotka nalokalnite vlasti

Za razvojot na lokalnata samo-uprava nesomneno pridonesuvaat ime|usebnite odnosi na lokalnitesamoupravni edinici. Vo na~elo,lokalnite edinici mo‘at da sepovrzuvaat so istorodni lokalniedinici vo razni oblici na asoci-jacii, bilo za ograni~ena teri-torija vnatre vo dr‘avata, bilo zacelata dr‘avna teritorija, pa i vome|unarodni organizicii na lokal-nite edinici. Povrzuvaweto mo‘eda bide op{to, zaradi op{ta me|u-

19 ^len 9 od Evropskata povelba na lokalnata samo-uprava.

20 Akademik d-r. E. Pusi}:: op.cit., str. 1292-1293.



sebna sorabotka, no i specifi~no,zaradi vr{ewe opredeleni zada~i.So ogled na toa {to razli~nitelokalni zada~i baraat razli~enobem na sredstva, zdru‘uvaweto nalokalnite edinici mo‘e, isto taka,da bide od razli~en obem. Toa zna~ideka za oddelna zada~a bi se zdru-‘ile onolku lokalni edinici,kolku {to e potrebno da se obez-bedat sredstva za nejzinoto izvr{u-vawe. Na takov na~in, vo izobil-stvo na razni oblici na zdru‘u-vawe, }e se zabele‘i, od ednastrana, takvo povrzuvawe so koe sesozdavaat zaedni~ki institucii, akoe mo‘e da bide propi{ano i kakozadol‘itelno so zakon, a, od drugastrana, }e se sretnat razni vari-janti na povremeni prijatelskikontakti bez natamo{ni organiza-cioni ili funkcionalni posle-dici, kako kaj "zbratimuvaweto# naraznite lokalni edinici od istadr‘ava ili od razli~ni dr‘avi21.

Evropskata povelba za lokal-nata samouprava, zboruvaj}i zapravoto na zdru‘uvawe na lokal-nite vlasti, istaknuva deka lokal-nite vlasti vo vr{eweto na svoitefunkcii imaat pravo, kako izraz nanivnata samostojnost, me|usebno dasorabotuvaat i, vo ramkite nazakonot, zaradi vr{ewe na rabotiod zaedni~ki interes, da se zdru-‘uvaat so drugi lokalni vlasti. Voovoj kontekst, Povelbata ponatamuopredeluva deka sekoja zemja trebada go priznae pravoto na lokalnitevlasti, zaradi za{tita i unapre-duvawe na nivnite zaedni~ki inte-resi, da pripa|aat na zdru‘enija nalokalnite vlasti, kako i da pripa-

|aat na me|unarodnite organizaciina lokalnite vlasti. Spored Po-velbata, lokalnite vlasti, istotaka, imaat pravo, pod uslovi {tomo‘at da bidat propi{ani so zakon,da sorabotuvaat so soodvetnitelokalni vlasti od drugi zemji22.

Pravna za{tita na lokalnatasamouprava

Najposle, treba da se istaknedeka element na poimot na lokal-nata samouprava pretstavuva ipravnata za{tita na lokalnatasamouprava za koja zboruva Evrop-skata povelba za lokalnata samo-uprava. Vo ovaa smisla, Povelbataistaknuva deka lokalnite vlastiimaat pravo na pravni sredstvazaradi obezbeduvawe na slobod-noto vr{ewe na nivnite funkcii ina po~ituvaweto na na~elata nalokalnata samouprava ustanoveniso ustav ili so zakon na zemjata nakoja £ pripa|aat.23 Pravna za{titana lokalnata samouprava obezbe-duva dr‘avata. Vo ostvaruvawetona pravnata za{tita na lokalnatasamouprava, se razbira, predviddoa|aat postapki pred redovnitesudovi ili pred posebnite ustavni,odnosno upravni sudovi vo zavis-nost od toa kako e uredena za{ti-tata vo oddelni zemji. Pritoa,oblikot na pravnata za{tita nalokalnata samouprava zavisi odtoa za kakva povreda na lokalnatasamouprava stanuva zbor, kako i odvidot na op{tiot praven akt vo kojse utvrdeni na~elata na lokalnata

21 Akademik d-r E. Pusi}: op. cit., str. 1292-1293.





samouprava, odnosno vo koj e za-garantirana lokalnata samouprava(so ustav ili so zakon).

Obvrskite na zemjite-potpisni~ki kon Povelbata

Trgnuvaj}i od realnosta na raz-li~ni pravni sistemi i modeli nalokalnata samouprava od zemjite-~lenki na Sovetot na Evropa sebara da prifatat “zadol`itelennukleus” od barem 20 paragrafi odI del na Povelbata od koi 10 sebazi~ni za lokalnata samouprava(~len 2, ~len 3, paragraf 1 i 2; ~len4, paragraf 1, 2 i 4; ~len 5, ~len 7,paragraf 1; ~len 8, paragraf 2;~len 9 paragraf 1, 2 i 3; ~len 10,paragraf 1 i ~len 11).

^lenot 13 opredeluva deka na~e-lata na povelbata se odnesuvaat nasite kategorii lokalni vlasti(op{tina, okrug, okolija, region) somo‘nost zaradi specifi~niotstatus (na primer, na izvesni regi-oni vo federativno uredenitedr‘avi ili sosema sprotivno naizvesni minorni lokalni zaednici)zemjata-potpisni~ka da gi isklu~iistite od podvedenosta pod Povel-bata.

^lenot 14 ima intencija da jaotvori vratata za nabquduvawe naprimenata na Povelbata. Vo otsus-tvo na specijalen, poseben organodgovoren za supervizija se imple-mentira obvrskata za informiraweza zakonskite i drugi merki {to seprezemaat vo zemjata - potpisni~ka,a ja zasegaat lokalnata samouprava.Treba{e da prote~e dolg period zaprotiveweto na me|unarodniotinstrument za lokalnata samo-

uprava da se nadmine i da se usvoiPovelbata. Dosega{niot moni-toring e fleksibilen i nebiro-kratski, ne mnogu formaliziran iinstitucionaliziran. Se vr{ipreku rabotna grupa od 10 ~lena odSoborot na lokalnite vlasti i edennabquduva~ od Soborot na regi-onite, kako i od Komitetot na neza-visni eksperti imenuvani od Se-kretarijatot so soglasnost na Biro-to na Kongresot. Dosega{nata super-vizija ima{e politi~ka priroda ibe{e naso~ena kon sorabotka sovladite na dr‘avite-~lenki. Seprimenuvaat dva metoda na super-vizija: “ex officio” i “na barawe”.Celta na “ex officio” metodot e da seispitaat generalnite problemi {tose odnesuvaat na implementacijatana Povelbata. “Supervizijata nabarawe” zna~i akcija {to e inici-rawe od lokalni ili regionalnivlasti (slu~ajot se suspendirawetona gradona~alnicite vo Romanija odstrana na prefektite, iniciran odFederacijata na romanskite op{-tini i Asocijacijata na pretseda-telite na romanskite okru‘nisoveti vo 1994 godina ili slu~ajotso “turskoto staratelstvo na cent-ralnata vlast vrz lokalnata” od1996 ili italijanskiot slu~aj na“relativno visok broj smenuvawa naizbrani lokalni funkcioneri” od1991. Kaj “supervizijata po barawe”se formiraat ad hoc grupi koi nizrazgovori, pregovori i preporaki seobiduvaat da go nadminat pro-blemot. Vo “supervizijata na povik”vleguva i slu~ajot so zatvorawetona makedonskite gradona~alnicikoga ad hoc supervizorska grupa japoseti R. Makedonija, podgotvi



izve{taj i mu go predlo‘i na Kong-resot. Diskusiite za unapreduvawena metodite, menuvawe na karak-terot, institucionalizacijata nanadzorot i sozdavawe posigurnapravna ramka - vo smisla na eventu-alen dopolnitelen protokol naPovelbata e vo tek. Sepak se ~inideka dr‘avite-~lenki se pove}enakloneti kon supervizorski sis-tem sli~en na onoj kaj Socijalnatapovelba, odo{to onoj kaj Evropskatakonvencija za ~ovekovi prava. Se~ini deka prirodata na Povelbata,kako akt i prirodata na lokalnatasamouprava kako institucija {to netrpi uniformiranost, se inkopa-tilni so sudskiot model na super-vizija.24

Predizvikot na lokalnatasamouprava

@iveeme vo protivre~en svet.Protivre~na e i sostojbata nalokalnata samouprava vo nego. Odedna strana, sovremenata dr‘avajakne, golemite politi~ki partii jazanemaruvaat lokalnata politika,rabotite {to “nekoga{“ bile lokal-ni stanuvaat dr‘avni, finansis-kata avtonomija na lokalnata vlaste ograni~ena i taa e s¢ pozavisnaod dotaciite i subvenciite nadr‘avata. Pod pritisok na seop-fatnata dr‘avna regulativa po-stoi opasnost od redukcija na nor-

mativnata samostojnost na lokal-nata samouprava.

No, seto toa, sepak, ne zna~ideka vremeto na lokalnata samo-uprava pominalo. Ideite za vis-tinska demokratska lokalna samo-uprava i denes se prisutni i tie, ipokraj site procesi na centrali-zacija, si go probivaat patot iuspevaat da opstanat. Vo istovreme, koga lokalnata samoupravavo mnogu zemji trpi udari, vo drugise javuvaat barawa za novi oblicina samouprava na lu|eto vo lokal-nite zaednici. Toe e nesomneno ga-rancija deka lokalnata samoupravai natamu }e se razviva.

Vo ovoj kontekst posebno zna-~aen pottik na razvojot na lokal-nata samouprava £ be{e daden sousvojuvaweto na Evropskata po-velba za lokalnata samouprava. VoEvropskata povelba za lokalnatasamouprava, kako {to ve}e be{epoka‘ano vo prethodnoto izlagawe,se utvrdeni i razraboteni najva‘-nite elementi na statusot na lokal-nata samouprava, {to pretstavuvapridones kon izedna~uvaweto nanejzinata sodr‘ina vo oddelnievropski dr‘avi. Na toj na~in,vsu{nost, dojde i do internacio-nalizacija na lokalnata samo-uprava, so {to taa prestana da bideisklu~ivo vnatre{na rabota nasekoja dr‘ava. Internacionali-zacijata na lokalnata samoupravastanuva instrument na borbata zavtemeluvawe na lokalnata samo-uprava vo s¢ pogolem broj zemji, noi za za{tita na lokalnata samo-uprava vo zemjite vo koi e vospo-stavena.

24 Vo ramkite na Grupata na nezavisni eksperti zaEvropskata povelba za lokalna samouprava priSovetot na Evropa (Grop of Independent Experts on theEuropean Charter for Local - Self Government), ~ij ~leni potpretsedatel e i avtorkata na ovoj tekst,izraboteni se brojni Izve{tai za implementacijatana Povelbata vo zemjite-~lenki na Sovetot na Evropa,za {to podetalni informacii mo‘e da se dobijat nahttp:// www.coe.int/cplre



Od ovaa gledna to~ka, Evropska-ta povelba za lokalnata samoupra-va navistina ima golema va‘nost.Povelbata utvrduva eden standardkoj mo‘e da pridonese za pro{i-ruvaweto i razvojot na demokra-tskata lokalna samouprava. Poa-|aj}i od ova, kako i od ona {to taapodrazbira - postoewe na lokalnivlasti koi poseduvaat demokratskiobrazuvani organi za donesuvawena odluki i koi raspolagaat sovisok stepen na samouprava, Povel-

25 D-r Albin Iglichar, "Opcina#, Ljubljana, 1993, str. 127.

bata utvrdi obvrska za zemjite-potpisni~ki da gi po~ituvaat voPovelbata utvrdenite na~ela ipravila koi se odnesuvaat na vos-postavuvaweto i ostvaruvaweto nalokalnata samouprava25. Na tojna~in; Evropskata povelba za lo-kalnata samouprava gi garantiraosnovite na demokratskata lokalnasamouprava, so {to pridonesuva iza zacvrstuvaweto na demokra-tijata i ~ovekovite prava.

AbstractThe Charter is the first multilateral legal instrument to define and protect

the principles of local government, which is one of the mainstays of democracyas defended and promoted by the Council of Europe. It was opened forsignature on October 1995 and came into force on 1 September 1998.

The aim of the European Charter of Local Self - Government is to providecommon standards for measuring and protecting the rights of local authoritieswhich represent the level of government closest to the citizens, enabling themto participate effectively in the making of decisions which affect their everydayenvironment.

The Charter commits the parties to implementing fundamental rulesguaranteeing the political, administrative and financial independence of localauthorities. It embodies the conviction that the autonomy enjoyed by localauthorities is a touchstone of genuine democracy. The Charter has madesubstantial contribution to the protection and enhancement of commonEuropean values. It has served as an essential reference for reformsconcerning local democracy in Central and Eastern Europe including R. ofMacedonia.

Twenty years after its adoption the Charter is on the way to becoming ageneral principle of European Law.

This text is aiming to move towards a better understanding of the principlesof the Charter.


Federalnata vizija na Spineli

Ivan Damjanovski

Po

rt

re

ti

Federalizmot e verojatno naj-stariot teoretski pristap konpra{aweto na evropskata inte-gracija. So negovite postulati nadisperzija na nacionalniot suvere-nitet, fragmentacija na mo}ta nadr‘avite-~lenki i sozdavawe nakultura na konsenzus na evropskonivo, toj mnogu ~esto bil napa|ankako te{ko ostvarliv i teoretskineodr‘liv. Sepak ovoj streme‘ konpromocija na aktivno gra|anstvopreku garantirawe na lokalna iregionalna avtonomija nudi vizijana federalna Evropa koja mo‘e daponudi formalizirawe na odnositepome|u naciite i regionite na na~inkoj }e ponudi kompetitivnost i ka-nalizirawe na konfliktite. Od de-ne{na perspektiva, imaj}i ja pred-vid izvesnata konstitucionali-zacija na Evropskata unija, kako izabrzanata subsidijarnost vo done-suvaweto odluki, federalizmotinkrementalno nao|a svoevidenodziv vo samiot proces na kreacijana evropskite politi~ki tekovi.Sovremenata evropska federalis-ti~ka traektorija e prakti~no neza-misliva bez mo‘ebi nejziniot naj-renomiran aktivist, Altiero Spi-neli (Altiero Spinelli).

Od MFE do EDC

Ovoj golem evropski teoreti~ari politi~ar, u{te kako mlad ja

kreira svojata federalna vizija zaidninata na Evropa, strastvenobranej}i ja taa vizija do krajot na‘ivotot. Roden vo Rim 1907, vedna{po zavr{uvaweto na studiite priuniverzitetot La Sapienca vo nego-viot roden grad, se za~lenuva voKomunisti~kata partija na Italijai vedna{ stanuva golem protivnikna fa{isti~kata ideologija iaktiven ~len na otporot. Me|utoa,vo 1927 godina e uapsen i slednitedeset godini gi pominuva vo zatvor,a narednite {est e progonet naostrovot Ventotene zaedno so 800drugi protivnici na re‘imot naMusolini. Tokmu tuka, Spineli sezapoznava so ideite na Kant i Hegeli posebno so politi~kite teorii naanglosaksonskite federalisti od18. vek kako i onie na Lord Lotian(Lord Lothian) i Lajonel Robins(Lionel Robbins). Toa rezultira sonapu{tawe na komunisti~kite ube-duvawa i {irokogrado prifa}awena federalizmot. Vo sorabotka soidnata sopruga Ursula Hir{man(Ursula Hirschmann) i so u{te dvajcarenomirani italijanski federa-listi Ernesto Rosi (Ernesto Rossi)i Eugenio Kolorni (Eugenio Colorni),vo 1941 go pi{uvaat ÑManifestot zaslobodna i obedineta Evropa#(Manifesto per un Europa Libera eUnita), popoznat kako Manifestotod Ventotene kade za prvpat navidelina izleguvaat federalis-


Ivan Damjanovski

ti~kite idei na Spineli, koi }ebidat del od negoviot teoretskidiskurs i politi~ki aktivizam dokrajot na negoviot ‘ivot: Ñlinijatana podelba pome|u progresivni ireakcionerni partii pove}e neproizleguva od toa dali tie pro-ektiraat pove}e ili pomalku demo-kratija..., tuku podelbata pa|a vrzedna sosema nova i supstancijalnalinija: onie koi go prifa}aatstaroto sfa}awe za celta na poli-ti~kata borba kako borba na nacio-nalna politi~ka mo}, onie koi nepo svoja volja se del od igrite nareakcionernite sili koi prediz-vikuvaat lavina na populisti~kistrasti i so toa dozvoluvaat sta-rite apsurdi u{te edna{ da iznik-nat; i onie koi glavnata cel jagledaat vo sozdavaweto na ednacvrsta internacionalna dr‘avakoja }e gi naso~uva narodnite silikon ovaa cel i koi koga }e ja osvojatvlasta, pred s¢ }e ja koristat kakoinstrument za postignuvawe name|unarodno edinstvo# 1. SporedSpineli: Ñfederalistite moraat daja iskoristat mo‘nosta {to }eproizleze od haosot i nesigurnostakoi }e go pridru‘uvaat krajot navojnata i da vospostavat Evropskafederacija, .... slobodna i obedi-neta Evropa#2..

Manifestot od Ventotene e ide-olo{kata potkrepa na institu-cionaliziraweto na federalis-ti~kata ramka na Spineli. Voavgust 1943 vo Milano, pod pokrovi-telstvo na Spineli }e bide sozda-deno Evropskoto federalisti~kodvi‘ewe (Movimento Federalista

Europeo - MFE), kade Spineli }e jaizvr{uva funkcijata generalensekretar s¢ do 1962. Ova dvi‘ewe}e odigra golema uloga vo ranitepedesetti godini od minatiot vekpreku konstantnoto lobirawe kajitalijanskite vlasti za promo-virawe na evropski ustav vo ram-kite na me|uvladinite pregovori zasozdavawe na Evropskata odbran-bena zaednica (EDC). Pod direktnovlijanie na Spineli i negovotodvi‘ewe, pro{irenoto Sobranie naEvropskata zaednica za jaglen i~elik }e izgotvi i ustav koj }e jaregulira rabotata na Evropskatapoliti~ka zaednica (EPC). Sepak,odbivaweto na Francija da ja rati-fikuva Evropskata odbranbenazaednica pretstavuva te‘ok udarvrz MFE i negovata politika.

Federalna Evropa?

Ovoj neuspeh, na nekoj na~in u{tepove}e gi zacvrstuva teoretskiteubeduvawa na Spineli i toj ne seotka‘uva od svojata federalis-ti~ka kauza. Toj se zalaga za promo-virawe na evropskite federa-listi~ki streme‘i i vo akadem-skiot svet i za taa cel vo Rim goosnova Institutot za nadvore{niraboti (IAI). Najkarakteristi~nacrta vo federalisti~kata misla naSpineli e negoviot radikalenpristap koj se sprotivstavuva nafunkcionalniot federalizam na@an Mone. Spored nego, za da sezauzdaat diktatorskite i ekspan-zionisti~kite tendencii na poedi-ne~nite dr‘avi-nacii, itno mora dase sozdade edna konsolidiranainternacionalna dr‘ava koja }eima svoja sopstvena monetarna

1 Spinelli, Altiero. "Il manifesto di Ventotene#, Il Mulino (BF),19912 Ibid.



politika i sopstvena valuta, svojaekonomija, nadvore{na politika isopstven odbranben sistem. SporedSpineli potreben e eden nov inova-tiven pristap na politi~kata arenakoj }e obezbedi poddr{ka od raz-li~ni grupacii vo sekoja evropskazemja oddelno, koj }e uspee da kre-ira edno internacionalno dvi‘ewedovolno mo}no da go pobedi trendotna konzervirawe na postoe~kiotstatus kvo zasnovan na slepata od-brana na suverenitetot.

Spineli se zalaga za momen-talen politi~ki dogovor za sozda-vawe na edna federalna evropskadr‘ava. Toj izri~no se protivi nafunkcionalisti~kite re{enijabidej}i dokolku se saka da se po-stigne edna uspe{na evropska fe-deracija, taa mora da ima organi-zacija na politi~ka mo} na evropskonivo. Evropskata federacija morada se sozdade tuka i vedna{ i dabide cvrsto vospostavena vrz bes-kompromisni demokratski stan-dardi. Spored Spineli ne mo‘e dase ~eka na nekoi idni rezultati koigi predviduva funcionalniot fe-deralizam na Mone metodot. Evrop-skata federacija ne treba da sesozdava evolutivno preku soz-davawe na ekonomska me|uzavisnostpome|u dr‘avite i da se ~eka naeventualno prelevawe na vakviotproces na politi~kata scena. Edin-stveniot na~in da se izgradi ednastabilna i demokratska federacijae preku direktna fragmentacija nasuverenitetot na dr‘avite-~lenkii sozdavawe na mo}ni i nezavisnicentralni politi~ki instituciivrz koi }e se prelee toj suvere-nitet. Spored Spineli, edinstvenocvrsta centralizacija na poli-

ti~koto vladeewe na evropsko nivobi mo‘ela da obezbedi evropskire{enija za evropskite problemi.Ovoj pristap voop{to ne smee dabide postepen i evolutiven, tukuradikalen i iniciran od samiotpoliti~ki Ñvrv#. Re{enieto sesostoi vo sozdavaweto na potpolnafederacija so site svoi su{tes-tveni elementi vklu~uvaj}i ja kon-stitucionalnata komponenta i gra-|anskoto pretstavni{tvo. Za Spi-neli federalnata Evropa treba dabide supranacionalen sojuz so svojsopstven ustav koj direktno }e bideodgovoren pred evropskite narodi,a ne pred koja bilo nacionalnavlada. Evropskite dr‘avi moraatda se otka‘at od svojot suvere-nitet, a evropskiot narod mora dau~estvuva vo kreiraweto na sop-stven evropski ustav koj }e gidefinira formite na vladeewe idol‘nostite na edna nova supra-nacionalna vlast. Ona {to navis-tina go izdvojuva Spineli od osta-natite federalisti e negovotoinsistirawe na politi~kata kompo-nenta koja se fokusira na kontro-lata na politi~kata mo}, transpa-rentnosta i politi~kata partici-pacija, parametri koi ednostavno sepotisnati od ekonomizmot i utili-taristi~kata filozofija koja gokomplementira takviot ekonomskivokabular. Toj se zalaga za populis-ti~ka kampawa, koja }e bide stavenavo funkcija da obezbedi dovolnapoddr{ka od javnoto mislewe zasozdavawe na federalen ustav kojkako krajna cel }e bide izglasan odstrana na direktno izbrano Evrop-sko konstitutivno sobranie. Spi-neli e krajno ubeden deka sozdava-weto na evropskata federacija


Ivan Damjanovski

treba da bide realizirano odstrana na gra|anite, a ne od stranana nivnite vladi. I pokraj toa {toova stanovi{te nikoga{ ne bilorealizirano i e ~estopati karak-terizirano kako radikalno i ide-alisti~ko, sepak vakviot teoretskistav otvori edna mnogu serioznaakademska debata okolu samatasu{tina na Evropskata unija, preds¢ nejziniot demokratski karakteri deficit i nejzinata vrska sonarodnite tendencii. Dokolku seanalizira teoretskiot diskurs naSpineli, uo~liv e odreden stepenna naivnost vo negoviot pristap konostvaruvaweto na krajnata cel,pristap koj ne e celosno objektiveni se bazira na sentimentalnost.Sepak i pokraj toa {to negoviteidei ne uspevaat da ja pridobijatpopularnata poddr{ka, Spineliizvr{uva golemo vlijanie vrz sup-ranacionalizacijata na Evropskatazaednica i zajaknuvaweto na nejzi-nite institucii.

Strastveno borej}i se za reali-zacija na svoite stavovi, Spinelistanuva i aktiven del od evrop-skata politika. Toj vo 1970 e nomi-niran za ~len na Izvr{nata komi-sija na Evropskata ekonomska zaed-nica zadol‘en za industriskapolitika i na toa mesto ostanuva s¢do 1976 koga podnesuva ostavka. Vo1979 god., se odr‘uvaat prviteneposredni izbori za Evropskiotparlament pri {to Spineli stanuvapratenik. Istovremeno toj odr‘uvaserija na neformalni sredbi poz-nati kako ÑKrokodilskiot klub# ka-de {to vehementno se debatira zasupstancijalni i institucionalnireformi na Evropskata zaednica.Vo 1984 toj stanuva pretsedatel na

institucionalnata komisija naEvropskiot parlament. Ovaa pozi-cija }e zna~i za Spineli vtora{ansa da go materijalizira temelotna negovata politi~ka misla -konstitucionalizacija na Evrop-skata unija pod vodstvo na Evrop-skiot parlament: "ova ekskluzivnopravo na Evropskiot parlament,nepi{ano no validno bidej}i ezasnovano na cvrst demokratskiobi~aj, mora odlu~no da bide bra-neto od strana na parlamentotprotiv sekoj obid toa da se prenesena nekoi mudri lu|e, diplomati,ministri ili drugi. Dokolku Evrop-skiot parlament se otka‘e od ovapravo, dokolku prifati deka nego-vata rabota bila samo podgot-vitelna, osudena da bide manipuli-rana od drugi, toj se reducira sebesi na nivo na ne{to pove}e oddebaten klub i spontano se otka‘u-va od svojot status na pretstavnikna gra|anite na Zaednicata, t.e. janegira samata cel poradi koja seodr‘uvaat izborite. Mnogu glasovi}e se krenat protiv ova pravo naEvropskiot parlament - vo ovatreba da bideme sigurni - no trebada se razbere deka ova stanovi{tene mo‘e da se napu{ti bez dapropadne celata ideja za Unijata#3.So ogromno mnozinstvo (237 glasa zai 31 glas protiv), Evropskiot par-lament na 14 fevruari 1984 jaodobruva nacrt verzijata na Dogo-vorot za vospostavuvawe na Evrop-skata unija. I pokraj toa {to ovaaodluka ne nao|a odobruvawe odstrana na dr‘avite-~lenki koidavaat poddr{ka na pomalku ambi-

3 Spinelli, Altiero, Speech given to the European UniversityInstitute of Florence, 13th June 1983.



ciozniot Edinstven evropski akt,sepak Evropskata unija }e ja do‘i-vee svojata inauguracija vo Mas-triht 1992, {est godini po smrttana Spineli. Toj vo svojot govor predEvropskiot parlament na 14 fevru-ari 1984 }e ka‘e: "sega koga sme nakrajot na edno poglavje i na po~e-tokot na novo poglavje {to najvero-jatno }e bide zavr{eno od strana nanekoj drug, osvrnuvaj}i se na rabo-tata {to se obidov da ja zavr{am

tuka, moram da ka‘am deka dokolkuideite {to gi sodr‘i ovoj tekst nepostoele vo glavite na ogromnotomnozinstvo vo ovoj parlament, jasnikoga{ nema{e da uspeam da gistavam vo nego. Kako Sokrat, seograni~iv sebe si na umetnosta namajevtikata. Jas bev onoj koj mupomogna na parlamentot da go rodiova dete. Sega mora da se potrudimetoa da ‘ivee#4.

4 Spinelli, Altiero. Discorso al Parlamento europeo, 14febbraio 1984

Federalism with its cornerstones of dispersion of sovereignty, fragmentationof power and promoting culture of consent has always been under attack as atheory that will not be able to materialize its postulates in the European reality.However, this approach towards promotion of active citizenship and guaranteesfor local and regional autonomy offers a vision of a federal Europe that willoffer opportunities for formalizing the relationships between nations and regionsin manner that will secure the advantages of competition and emulation.Probably the most prominent visionary of a federal Europe based onfundamental democratic principles was the Italian federalist Altiero Spinelli.The text is predominantly focused on analysing his federalist theory and actionstaken towards the realisation of his life long idea of a federal Europe. The textis also referring to Spinelliís political carrier and his contribution in the work ofthe European Parliament.

Bibliografija:

Spinelli, Altiero. "Come ho tentato di diventare saggio - La goccia e laroccia#, Societ‡ Editrice Il Mulino, 1987

Spinelli, Altiero. "Il manifesto di Ventotene#, Il Mulino (BF), 1991

Spinelli, Altiero.. "Speech given to the European University Institute ofFlorence#, 13th June 1983.

Spinelli, Altiero. "Discorso al Parlamento europeo#, 14 febbraio 1984

Ravera, Camilla . "Diario di trent’anni, 1913-1943", Roma, EditoriRiuniti, 1973

Abstract


Lokalnata politika vo germanskitepokraini

Ulrih Klepman

Navedenata kniga se zanimava soraznolikosta na ustavi za lokalnasamouprava vo 16. germanski po-kraini i dava osnoven voved volokalnite upravi vo Germanija.Sekoja sojuzna pokraina e poedi-ne~no razgledana, a opi{an e raz-vojot s¢ do den-denes. Pritoa mnoguvnimanie e posveteno na toa - pret-stavuvaweto na poedine~nite raz-liki da bide verno na detalite.

"Lokalnata politika e rabota napokrainite#, so ovie {est zborovizapo~nuva knigata i u{te od samiotpo~etok dava do znaewe deka sojuz-nata vlada vsu{nost nema nikakvovlijanie na lokalnata politika.Vladite na pokrainite ili narepublikite odreduvaat koj sistemna lokalna uprava }e go koristat.Vo germanskiot ustav, vo german-skiot osnoven zakon, vo ~len 28 seveli: "Na op{tinite mora da imbide zagarantirano pravoto da gireguliraat site nadle`nosti vomesnata zaednica na svoja odgo-vornost, vo ramki na zakonite...#. Voistiot ~len, tatkovcite na osnov-niot zakon go odredile i edniot odsu{tinskite sostavni delovi nalokalnata uprava: "Garancijata nasamouprava gi opfa}a osnovite nafinansiskata samoodgovornost; voovie osnovi spa|a i dano~niotizvor {to se odnesuva na ekonomi-

jata i im pripa|a na op{tinite sodano~nata stavka1#. Ustavot konsta-tira deka op{tinite mo`e da gisogledaat nivnite zada~i samo akoi finansiski se opremeni za niv.Sojuzot ja ima zakonodavnata gole-mina za danocite, no vo sekoj slu~aj,op{tinite imaat skromno sou~estvo

Re

ce

nz

ii

ANDREAS, Kost i HANS-GEORG, Veling"Lokalnata politika vo germanskite pokraini- voved#, Vestdoj~er Ferlag, Vizbaden, 2003

1 Hebesatz e faktor za presmetuvawe na danokot napromet {to sekoe pretprijatie vo op{tinata mora dago plati. Zakonot za naplatuvawe na danokot na prometpretstavuva sojuzen zakon, no sepak op{tinite so ovojfaktor mo‘e samite da ja odredat negovata visina. Sotoa tie imaat mo‘nost so niska stapka da privle~atnovi pretprijatija.


Ulrih Klepman

preku svoi pretstavnici vo Sojuz-niot sovet, vo pretstavni{tvata napokrainite vo parlamentot. Sojuz-niot sovet mora da se soglasi zasite zakoni {to imaat vlijanie napokrainite. Ova zna~i i obratno,deka Sojuzot im garantira na pokra-inite i na op{tinite deka }e imprepu{ti soodveten del od nego-vite direktni dano~ni prihodi.Sega{noto finansisko ureduvawepretstavuva, vo su{tina, rezultatna reforma, koe{to ja dobi ovaaforma duri dvaeset godini poosnovaweto na Sojuzna RepublikaGermanija, vo 1969 godina. So drugizborovi, Sojuzot i pokrainitedvaeset godini se borea za podelbana prihodite od direktnite danoci.Ottoga{, dano~nite pari se raspo-reduvaat na razli~ni nivoa nadr`avata spored opredelen, sozakon odreden klu~. Osven toa,Sojuzot gi obvrzuva pokrainite delod nivnite prihodi da gi dadat naraspolagawe na op{tinite za izvr-{uvawe na posebno skapi zada~i (napr. izgradba na ulici) i za izram-nuvawe me|u siroma{nite i boga-tite oblasti.

Germanija se deli na 16 sojuznipokraini, od koi tri se republiki(Bavarija, Tiringen i Zaksen), trise gradovi (Berlin, Bremen i Ham-burg), a ostanatite deset se voobi-~aeni sojuzni pokraini. Sega{niteokolu 82 miliona ‘iteli ‘iveat vo13.844 op{tini so razli~na gole-mina. Dodeka vo gusto naselenatapokraina Severna Rajna-Vestfalijaima 18 milioni ‘iteli vo 396 op{-tini, vo sosednata pokraina Rajn-land-Pfalc ‘iveat 4,04 milionilu|e vo 2.306 op{tini. Vo 39. najgo-lemi gradovi vo Germanija (nad200.000 ‘iteli) ‘iveat 24,4 % odnaselenieto.

Sekoja sojuzna pokraina ima sop-stven ustav za lokalna samouprava.Pritoa razlikite mo‘e izrazito dase istaknuvaat i mo‘e razli~niprimeri da si konkuriraat me|u-sebno. Vkupno ima ~etiri tipa:

Ju‘nogermanski ustav za lo-kalna samouprava so dominantnapozicija na sovetot (na pr. Ba-den-Virtemberg, Bavarija);Ustav za lokalna samouprava sodominantna pozicija na grado-na~alnikot (na pr. Rajnland-Pfalc, Zaarland, pokrainskiteop{tini na [lezvig-Hol{tajn);Ustav za lokalna samouprava sodominantna pozicija na magis-tratot (na pr. Hesen, gradovitevo [lezvig-Hol{tajn);Severnogermanski ustav za lo-kalna samouprava so dominantnapozicija na sovetot (na pr. Ni-derzaksen, Severna Rajna-Vest-falija).Ju‘nogermanskiot ustav za lo-

kalna samouprava so dominantnapozicija na sovetot se karakte-rizira so silna pozicija na grado-na~alnikot, koja{to mo‘e da se pro-~ita u{te od negovite tri glavnikompetencii. Toj e pretsedatel nasovetot i na site odbori so pravona glas, toj e {ef na hierarhiskatauprava i pretstavnik (kako i pravenzastapnik) na op{tinata. Su{tina-ta e deka toj direktno se bira. Ot-tuka, toj sekoga{ mo‘e da nastapipred Sovetot, zastapuvaj}i ja vol-jata na narodot. Ovoj tip slu‘e{ekako primer vo kreiraweto na id-nite makedonski op{tini.

Severnogermanskiot ustav zalokalna samouprava so dominantnapozicija na sovetot se karakte-rizira so silen sovet i proporcio-nalno slab {ef na upravata, koj voosnova treba da bide samo alatka


Lokalnata politika vo germanskite pokraini

na sovetot. Sovetot go bira pretse-datelot od svojata sredina, koj po-toa e i gradona~alnik. Sovetot mugo imenuva op{tinskiot direktorna {efot na upravata. Za pretsta-vuvawe na op{tinata zadol‘en egradona~alnikot, a za pravno zasta-puvawe op{tinskiot direktor.

Ustavot za lokalna samoupravaso dominantna pozicija na magis-tratot, vo Hesen ili vo [lezvig-Hol{tajn, e model za podelenavlast, kakov {to ima vo parlamen-tarniot sistem na Sojuznata Repub-ika. Sovetnicite ja zastapuvaatop{tinata kako pretstavnici nanarodot, a magistratot, so gradona-~alnikot na vrvot, ja zastapuvaatgradskata vlast.

Magistratot se sostoi od glavnislu‘benici i ~lenovi-volonteri,koi rakovodat so oddelni oblasti(na pr. finansii ili grade‘ni{-tvo). Gradona~alnikot e rakovo-ditel na upravata, no me|u drugite~lenovi na magistratot, toj e samoprimus inter pares (= prv me|u ednak-vite). So toa, toj im e podreden namnozinskite odluki na magistratot,koi treba da gi pretstavi nanadvori da gi sprovede.

Ustavot za lokalna samoupravaso dominantna pozicija na gradona-~alnikot, vo Rajnland-Pfalc i voZaarland, e sli~en so onoj od ju‘no-germanskiot ustav za lokalna samo-uprava so dominantna pozicija nasovetot, no dosega gradona~alnikotne be{e biran direktno od narodot,tuku od sovetot. So voveduvawetona direkten izbor na gradona~al-nikot, razlikata bi bila mala, nosepak ima posebnost: op{tinite sonad 15.000 ‘iteli imaat dvajca pot-pretsedateli na op{tinata pokrajgradona~alnikot.

Vo novite sojuzni pokraini imaposebni formi, koi se sozdadoapreku sovetnicite od partnerskitepokraini na starite sojuzni pokra-ini po povtornoto obedinuvawe.Nekoi pokraini kako Zaksen-Anhaltprimenuvaa razli~ni modeli voprvite godini, s¢ do 1993 godina,koga se odbra Ju‘nogermanskiot us-tav za lokalna samouprava so domi-nantna pozicija na sovetot. Vo su{-tina, isto~nogermanskite lokalniupravi s¢ u{te se baziraat na op{-tinskiot poredok na prvata demo-kratski izbrana vlada na GDR, voapril 1990 godina. So svesta na pro-menata "nie sme narodot# se vovedoaosnovnite demokratski elementi,kako neposredno birawe na grado-na~alnikot, gra|ansko barawe i gra-|ansko odlu~uvawe.

Zada~ite na op{tinite vo Ger-manija se mnogu obemni, no i pokrajrazli~nite ustavi za lokalna samo-uprava, se delat na ~etiri oblasti:

1. Dobrovolni zada~i: nivnotoispolnuvawe sosema e kaj op{ti-nata. Isklu~ivo op{tinata odlu-~uva dali saka da si dozvoli muzej,teatar, park ili sala za plivawe ikako }e izgledaat ovie objekti. Po-krainata ne mo‘e da se me{a tuka,bidej}i nema pravo na toa.

2. Zadol‘itelni zada~i bezpropis, {to zadol‘itelno mora dabidat percepirani, bez pokrainatada se me{a vo toa “kako” }e bide is-polneta zada~ata. Taka na primer,op{tinata mora da izgradi u~i-li{te kako nositel na {kolstvoto,ama kako toa }e izgleda arhitek-tonski e samo nejzina rabota.

3. Zadol‘itelni zada~i so pro-pis, {to ne samo {to mora da bidatsprovedeni, tuku i ~ii{to na~in naizveduvawe e propi{an (na pr. so-cijalna pomo{).


Ulrih Klepman

Abstract

4. Dr‘avni zada~i (samo vo delod pokrainite). Ovde op{tinatadejstvuva kako dr‘aven podorgan(na pr. zada~i za vnatre{na bezbed-nost, policija).

Lokalnata samouprava ima golemprostor za igrawe i pokraj pravnitedirektivi od Sojuzot i od pokra-inata. Denes, vo zada~ite na lokal-nata politika spa|aat prete‘no:

Pottiknuvaweto na pretpriem-ni{tvoto: toa e va‘en izvor naprihod na op{tinite poradi da-nokot na promet, no i zatoa {topretpriemni{tvoto nudi rabot-ni mesta. Ottuka, vlijanieto napretpriemni{tvoto e kvazi av-tomatsko, t.e. nema potreba pret-prijatijata da molat samite zane{to, bidej}i lokalnata poli-tika bukvalno im gi ~ita ‘el-bite od o~i. Infrastrukturatamo‘e da se nabquduva kako pos-ledica od toa. Op{tinata morada dade s¢ od sebe za da ostane

atraktivna kako mesto za pre-stoj. Tuka spa|aat: ponudata nadovolno mesta vo detskite gra-dinki, na sportski i rekreativ-ni objekti, kako i izgradba nau~ili{ta, proteruvawe od gra-de‘ni oblasti i nudewe na mes-to za ‘iveewe.Politikata za stranci i za inte-gracija, koja vo me|uvreme stanaedna od najzna~ajnite zada~i.Socijalnata politika, koja voeden del ima zna~itelna ulogakako lokalna zada~a, pri {tosocijalnata pomo{ vo pomalitei vo srednite op{tini se pre-zema od pokrainskiot okrug.Demokratijata ‘ivee od aktiv-

noto u~estvo na gra|anite. Ova na~e-lo e - po mnogu zabludi i gre{ki nagermanskata istorija - vo me|uvremenesporno i izri~no posakuvano voSojuzna Republika Germanija. Lo-kalnata politika e politikata nagra|aninot za gra|aninot.

ìLocal administration is a matter of the countriesî with this words the presentbook starts and makes quite clear that the federal government has not influenceon. All local self government systems of all 16 German countries (calledìL‰nderî) were described very precisely. In Germany are living 82 million peoplein 13.844 municipalities. Only 24,4% of the population can be counted in the39 biggest cities. The systems of self government so different that e. g. in thecountry with the highest population density North Rhine Westphalia (18 millionhabitants) are only 396 municipalities, however the neighbour countryRhineland-Palatinate (4,04 million inhabitants) has 2.306 municipalities.Summed up briefly they can be classified in ÑSouth German CounsellorConstitution (e. g. Baden-W¸rttemberg, Bavaria), a Mayoral Constitution (e. g.Rhineland-Palatinate, Saarland), a Magisterial Constitution (e. g. Hesse) andthe so called North German Counsellor Constitution (e. g. Lower Saxony, NorthRhine Westphalia). Local administration has despite all legal restrictions ofthe federal government (but not right of an direct influence!) an enormousrange for actions. Competition for new investments are today the greatestchallenge. Local self government is politics of the citizen for the citizen.


SOVET NA EVROPAEVROPSKA POVELBA ZA LOKALNA SAMOUPRAVA

Strazbur, 15.X.1985

PREAMBULA

Dr‘avite-~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovaa Povelba.Ocenuvaj}i deka cel na Sovetot na Evropa e postignuvawe na potesno edinstvo

me|u negovite ~lenki zaradi so~uvuvawe i unapreduvawe na idealite i principitekoi se nivno zaedni~ko nasledstvo;

Ocenuvaj}i deka eden od na~inite za ostvaruvawe na taa cel e sklu~uvawe naspogodbi vo administrativnata oblast;

Ocenuvaj}i deka lokalnite vlasti se edna od glavnite osnovi na sekojdemokratski sistem;

Ocenuvaj}i deka pravoto na gra|anite da u~estvuvaat vo upravuvaweto sojavnite raboti e del od demokratskite principi {to im se zaedni~ki na sitedr‘avi- ~lenki na Sovetot na Evropa;

Uvereni deka toa pravo mo‘e najneposredno da se ostvaruva tokmu na lokalnonivo;

Uvereni deka postoeweto na lokalni vlasti so vistinski nadle‘nosti ja ~iniadministracijata istovremeno efikasna i bliska do gra|aninot;

Svesni za faktot deka za{titata i razvojot na lokalnata samouprava vooddelni zemji na Evropa pretstavuvaat zna~aen pridones za izgradbata na Evropazasnovana vrz principite na demokratijata i decentralizacijata na vlasta;

Potvrduvaj}i deka toa pretpostavuva postoewe na lokalni vlasti koi }eraspolagaat so demokratski konstituirani organi na odlu~uvawe koi }e u‘ivaat{iroka samostojnost vo odnos na nadle‘nostite, modalitetite za nivnoizvr{uvawe i sredstvata potrebni za nivno sproveduvawe,

Se soglasija za slednoto:^len 1

Stranite smetaat deka se obvrzani so dolunavedenite ~lenovi na na~in i vomera propi{ani vo ~lenot 12 na ovaa Povelba.

DEL I

^len 2Ustavna i zakonska osnova na lokalnata avtonomija

Principot na lokalnata samouprava treba da bide priznat vo vnatre{notozakonodavstvo i, dokolku e mo‘no, vo Ustavot.

Evropska povelba za lokalnasamouprava

Do

kum

en

ti


^len 3Koncept na lokalnata samouprava

1. Pod lokalna samouprava se podrazbira pravoto i vistinskata sposobnost nalokalnite vlasti da propi{uvaat i upravuvaat, vo ramkite na zakonite, na svojasopstvena odgovornost i vo polza na svoeto naselenie, so zna~aen del od javniteraboti.

2. Toa pravo se vr{i preku soveti ili sobranija, sostaveni od ~lenovi izbrani naslobodno, tajno, ramnopravno, neposredno i op{to glasawe, koi mo‘at daraspolagaat so izvr{ni organi odgovorni pred niv. So ovaa odredba ne se zasegavo pravoto na gra|anite da organiziraat sobranija, referendumi ili koj bilodrug vid neposredno u~estvo na gra|anite koga toa e dozvoleno so zakonot.

^len 4Dostrel na lokalnata samouprava

1. Osnovnite nadle‘nosti na lokalnite vlasti se utvrdeni vo Ustavot ili sozakon. Sepak, ovaa odredba ne e pre~ka na lokalnite vlasti da im se dadatovlastuvawa za posebni celi, soglasno so zakonot.

2. Lokalnite vlasti, spored zakonot, se ovlasteni da gi sproveduvaat svoiteinicijativi vo vrska so sekoe pra{awe {to ne e isklu~eno od nivnatanadle‘nost ili dadeno vo nadle‘nost na drug organ na vlasta.

3. Po‘elno e vr{eweto na javnite ovlastuvawa, glavno, da go sproveduvaatorganite koi im se najbliski na gra|anite. Pri ovlastuvaweto na drug organmora da se vodi smetka za obemot i vidot na zada~ata i barawata za efikasnosti ekonomi~nost.

4. Nadle‘nostite dadeni na lokalnite vlasti, se razbira, treba da bidat celosnii isklu~ivi. Tie mo‘at da bidat dovedeni vo pra{awe ili ograni~eni od drugcentralen ili regionalen organ na vlasta samo vrz osnova na zakon.

5. Vo slu~aj da im bidat preneseni ovlastuvawa od strana na centralen iliregionalen organ na vlasta, lokalnite vlasti u‘ivaat, kolku {to e mo‘nopove}e, sloboda vo prisposobuvaweto na nivnata rabota na lokalnite uslovi.

6. Lokalnite vlasti treba, kolku {to e mo‘no, da bidat konsultiraniblagovremeno i na soodveten na~in vo tekot na procesite na planirawe iodlu~uvawe za site pra{awa {to neposredno gi zasegaat.

^len 5Za{tita na teritorijalnite granici na lokalnite vlasti

Za sekoja promena na lokalnite teritorijalni granici, zainteresiranitelokalni vlasti treba da bidat prethodno konsultirani, eventualno po pat nareferendum tamu kade {to toa e dozvoleno so zakon.

^len 6Soodvetni administrativni strukturi i sredstva za izvr{uvawe na zada~ite

na lokalnite vlasti1. Bez da bidat povredeni op{tite zakonski odredbi, na lokalnite vlasti treba

da im se ovozmo‘i samite da gi utvrdat vnatre{nite administrativni strukturiso koi o~ekuvaat da raspolagaat, so cel da gi prisposobat na nivnite specifi~nipotrebi za da ovozmo‘at efikasno upravuvawe.

2. Statusot na personalot na lokalnite vlasti treba da ovozmo‘i izbor navisokokvaliteten kadar zasnovan vrz zaslugi i kompetentnost; za taa cel,potrebno e da se obezbedat soodvetni mo‘nosti za obrazovanie, nagraduvawe iperspektivi za unapreduvawe.


Evropska povelba za lokalna samouprava

^len 7Uslovi za vr{ewe na odgovornostite na lokalno nivo

1. Statusot na izbranite lokalni pretstavnici treba da obezbedi slobodnoizvr{uvawe na nivnite funkcii.

2. Toj treba da ovozmo‘i soodveten finansiski nadomestok za tro{ocite {toproizleguvaat od vr{eweto na nivnite funkcii, a vo daden slu~aj i finansiskinadomestok na zagubenata dobivka ili nagrada za izvr{enata rabota isoodvetno pokrivawe na socijalnata za{tita.

3. Funkciite i aktivnostite {to se nespoivi so funkcijata na izbran lokalenpretstavnik mo‘e da bidat utvrdeni samo so zakon ili so osnovnite pravniprincipi.

^len 8Administrativna kontrola na aktivnostite na lokalnite vlasti

1. Sekoja administrativna kontrola na lokalnite vlasti mo‘e da se vr{i samospored utvrdena forma i vo slu~ai predvideni so Ustavot ili so zakon.

2. Sekoja administrativna kontrola na aktivnostite na lokalnite vlasti, serazbira, ima edinstvena cel da go obezbedi po~ituvaweto na zakonitosta i naustavnite principi. Sepak, administrativnata kontrola mo‘at da ja vr{atpovisokite organi na vlasta koga se raboti za celishodnosta na zada~ite ~ie{to sproveduvawe im e otstapeno na lokalnite vlasti.

3. Administrativnata kontrola na lokalnite vlasti treba da se vr{i na na~inkoj }e obezbedi intervencijata na organot na kontrolata da odgovora nazna~eweto na interesite {to ima namera da gi za{titi.

^len 9Finansiski izvori na lokalnite vlasti

1. Lokalnite vlasti, vo ramkite na nacionalnata ekonomska politika, privr{eweto na svoite nadle‘nosti, imaat pravo slobodno da raspolagaat sodovolno sopstveni finansiski izvori.

2. Finansiskite izvori na lokalnite vlasti treba da bidat soodvetni nanadle‘nostite predvideni so Ustavot i zakonot.

3. Najmalku eden del od finansiskite izvori na lokalnite vlasti treba dapoteknuva od lokalnite pridonesi i danoci ~ii stapki, vo granicite na zakonot,imaat pravo da gi utvrduvaat.

4. Finansiskite sistemi vrz koi se potpiraat sredstvata so koi raspolagaatlokalnite vlasti treba da bidat dovolno raznovidni i promenlivi za da imovozmo‘at kolku {to e mo‘no pove}e da odgovorat vo praktikata na realnotodvi‘ewe na tro{ocite za izvr{uvawe na site nivni zada~i.

5. Za{titata na finansiski poslabite lokalni vlasti nalo‘uva voveduvawe naproceduri za finansisko izedna~uvawe ili na soodvetni merki za korekcijana posledicite od neednakvata raspredelba na potencijalnite izvori nafinansirawe kako i na dava~kite {to se na niven tovar. Takvite proceduriili merki ne smeat da ja stesnat slobodata na dejstvuvawe na lokalnite vlastivo nivniot domen na odgovornost.

6. Lokalnite vlasti treba na soodveten na~in da bidat konsultirani za na~initena koi }e im bidat dodeluvani sredstvata.

7. Vo ramkite na mo‘noto, subvenciite {to im se odobruvaat na lokalnite vlastine treba da se namenuvaat za finansirawe na posebni proekti. Odobruvawetosubvencii ne smee da bide na {teta na osnovnata sloboda na lokalnite vlastida ja utvrduvaat politikata vo oblasta na nivnata sopstvena nadle‘nost.

8. Za da gi finansiraat svoite investicioni tro{oci, na lokalnite vlasti treba,vrz osnova na zakonot, da im se ovozmo‘i pristap na doma{niot pazar nakapital.


^len 10Pravo na zdru‘uvawe na lokalnite vlasti

1. Lokalnite vlasti, vo izvr{uvaweto na nivnite zada~i, imaat pravo dasorabotuvaat i, vo ramkite na zakonot, da se zdru‘uvaat so drugi lokalni vlastizaradi realizacija na zada~i od zaedni~ki interes.

2. Sekoja dr‘ava e dol‘na da go priznae pravoto na lokalnite vlasti da pristapatkon nekoe zdru‘enie za za{tita i unapreduvawe na nivnite zaedni~ki interesii pravoto da pristapat kon opredeleno me|unarodno zdru‘enie na lokalnivlasti.

3. Lokalnite vlasti mo‘at, pod uslovi utvrdeni so zakon, da sorabotuvaat sovlastite na drugi dr‘avi.

^len 11Zakonska za{tita na lokalnite vlasti

Lokalnite vlasti treba da raspolagaat so pravo na sudska za{tita za da go obezbedatslobodnoto izvr{uvawe na nivnite zada~i i po~ituvaweto na principite nalokalnata samouprava navedeni vo Ustavot ili vo doma{noto zakonodavstvo.

D E L IIDrugi odredbi

^len 12Obvrski

1. Sekoja Strana se zadol‘uva da se smeta sebe si za obvrzana so najmalku dvaesetstavovi od del I na Povelbata od koi najmalku deset se izbrani od slednitestavovi:- ~len 2;- ~len 3, stav 1 i 2;- ~len 4, stav 1, 2 i 4;- ~len 5;- ~len 7, stav 1;- ~len 8, stav 2;- ~len 9, stav 1, 2 i 3;- ~len 10, stav 1;- ~len 11.

2. Sekoja dr‘ava dogovorni~ka, vo momentot na deponiraweto na svojot instrumentza ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, go izvestuva Generalniotsekretar na Sovetot na Evropa za stavovite izbrani soglasno odredbata odstav 1 na ovoj ~len.

3. Sekoja Strana mo‘e, vo sekoj moment potoa, da go izvesti Generalniot sekretardeka se smeta za obvrzana so sekoj drug stav od ovaa Povelba, {to s# u{te ne goprifatila soglasno odredbite od stav 1 na ovoj ~len. Dopolnitelnite obvrski}e se smetaat za sostaven del na ratifikacijata, prifa}aweto iliodobruvaweto na Stranata koja go dostavila izvestuvaweto i }e go imaat istiotefekt po~nuvaj}i od prviot den na mesecot po istekot na period od tri mesecismetano od datumot na koj Generalniot sekretar go primil izvestuvaweto.

^len 13Vlasti na koi se primenuva Povelbata

Principite na lokalna samouprava {to gi sodr‘i ovaa Povelba se primenuvaatna site kategorii lokalni vlasti koi{to postojat na teritorijata na Stranatadogovorni~ka. Sepak, sekoja Strana mo‘e, vo momentot na deponiraweto na svojotinstrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, da gi navede kategoriite


Evropska povelba za lokalna samouprava

lokalni ili regionalni vlasti na koi ima namera da go ograni~i poleto na primenaili koi smeta da gi isklu~i od poleto na primena na ovaa Povelba. Taa, isto taka,mo‘e, po pat na dopolnitelno izvestuvawe upateno do Generalniot sekretar naSovetot na Evropa, vo poleto na primena na ovaa Povelba da vklu~i i drugi kategoriilokalni ili regionalni vlasti.

^len 14Informirawe

Sekoja Strana mu gi dostavuva na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropasite informacii vo vrska so zakonskite i drugi merki {to gi donela zaradiusoglasuvawe so odredbite na ovaa Povelba.

D E L III^len 15

Potpi{uvawe, ratifikacija, stapuvawe vo sila1. Ovaa Povelba e otvorena za potpi{uvawe za dr‘avite-~lenki na Sovetot na

Evropa. Taa podle‘i na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. Instru-mentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se deponiraat kajGeneralniot sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Ovaa Povelba stapuva vo sila prviot den vo mesecot po istekot na period odtri meseci smetano od datumot na koj ~etiri dr‘avi-~lenki na Sovetot na Evropa,vrz osnova na odredbite od prethodniot stav, }e izrazat soglasnost da bidatobvrzani so Povelbata.

3. Za sekoja dr‘ava-~lenka koja podocna }e izrazi soglasnost da bide obvrzana soPovelbata, istata }e stapi vo sila prviot den vo mesecot po istekot na periodod tri meseci smetano od datumot na deponiraweto na instrumentot zaratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.

^len 16Teritorijalna klauzula

1. Sekoja dr‘ava mo‘e, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot nadeponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvaweili pristapuvawe, da gi navede teritorijata ili teritoriite na koi ovaa Povelba}e se primenuva.

2. Sekoja dr‘ava mo‘e, vo sekoj drug moment potoa, so izjava dostavena doGeneralniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata na ovaaPovelba na sekoja druga teritorija navedena vo izjavata. Povelbata stapuva vosila vo odnos na taa teritorija prviot den od mesecot po istekot na period odtri meseci smetano od datumot na koj Generalniot sekretar ja primil izjavata.

3. Sekoja izjava dadena vrz osnova na dvata prethodni stava mo‘e da bidepovle~ena, za sekoja teritorija navedena vo taa izjava, preku izvestuvawedostaveno do Generalniot sekretar. Povlekuvaweto stapuva vo sila prviot denod mesecot po istekot na period od {est meseci smetano od datumot na kojGeneralniot sekretar go primil izvestuvaweto.

^len 17Otka‘uvawe

1. Nitu edna Strana ne mo‘e da ja otka‘e ovaa Povelba pred istekot na period odpet godini smetano od datumot na koj ovaa Povelba stapila vo sila za taa Strana.Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa za toa treba da bide izvesten {estmeseci odnapred. Toa otka‘uvawe ne ja zasega validnosta na Povelbata vo odnosna drugite Strani, pod uslov nivniot broj nikoga{ da ne bide pomal od ~etiri.


2. Sekoja Strana mo‘e, vo soglasnost so odredbite navedeni vo prethodniot stav,da se otka‘e od sekoj stav naveden vo del I od Povelbata {to go prifatila,pod uslov brojot i kategorijata na stavovite {to ja obvrzuvaat taa Strana daostanat vo soglasnost so odredbite od ~len 12, stav 1. Sekoja Strana koja,poradi otka‘uvaweto od eden stav, pove}e ne gi po~ituva odredbite navedenivo ~len 12, stav 1, }e se smeta kako da se otka‘ala od samata Povelba.

^len 18Notifikacii

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva dr‘avite-~lenki naSovetot za:a. sekoe potpi{uvawe;b. deponirawe na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe;v. sekoj datum na stapuvawe vo sila na ovaa Povelba, soglasno ~len 15;g. sekoja notifikacija primena vrz osnova na odredbite od ~len 12, stav 2 i 3;d. sekoja notifikacija primena vrz osnova na odredbite od ~len 13;|. sekoj drug akt, notifikacija ili soop{tenie vo vrska so ovaa Povelba.

Vrz osnova na ova, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, japotpi{aa ovaa Povelba.

Vo Strazbur, na 15 oktomvri 1985, na francuski i na angliski jazik, so toa{to obata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok koj }e bidedeponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar }e im dostavizaverena kopija od ovoj dokument na site dr‘avi-~lenki na Sovetot na Evropa.

The official versions of this text are these published in English and French, the twolanguages having equal authority. This translation has no official status and is presentedfor information only.

Ministerstvo za nadvore{ni raboti

Abstract

The European Charter of Local Self-Government was signed in Strasbourgon the 15th of October 1985 by the member States of the Council of Europe. Itis consisted of a Preamble and eighteen articles and it concerns the importanceof the safeguarding and reinforcement of local self-government in the differentEuropean countries as an important contribution to the construction of a Europebased on the principles of democracy and the decentralization of power.


Za avtorite

Za

av

to

ri

te

\er|i L. Vurmo, roden 1978 godina,magister po Evro-integracii priUniverzitetot vo Bolowa, anali-ti~ar (EU i Evropski integracii)pri Albanski institut za me|una-rodni studii – Tirana, Albanija.

Ivan Damjanovski, roden 1979,istra‘uva~ i analiti~ar za Insti-tutot za demokratija, solidarnosti civilno op{testvo. Magister poEvro-integracii pri Univerzitetotvo Bolowa.

Horst Kanitc, stru~en sorabotnikvo Oddelot za lokalna samoupravapri Fondacijata "Konrad Adenuer#vo Berlin.

Ulrih Klepman, roden 1968, diplo-miran ekonomist, oficijalen pret-stavnik na Fondacijata "KonradAdenauer# vo Republika Makedoni-ja.

Nenad Markovi}, roden 1979, pro-ekt-menaxer i istra‘uva~ na Insti-tutot za demokratija, solidarnosti civilno op{tetsvo. Magister podemokratija i ~ovekovi prava voramkite na Evropskata regionalnamagisterska programa - Demokratijai ~ovekovi prava vo Jugoisto~naEvropa vo organizacija na Univer-zitetot vo Bolowa i Univerzitetotvo Saraevo.

Vladimir Misev, roden 1980 godi-na diplomiran politikolog rabotikako proekt-menaxer vo Institutotza demokratija, solidarnost i ci-vilno op{testvo.

D-r Goran Petrevski, roden na1970 godina, docent po predmetotbankarski menaxment pri Ekonom-skiot fakultet vo Skopje. Isto ta-ka, d-r Goran Petrevski objavil po-golem broj trudovi i u~estvuval napove}e nau~ni sobiri vo Makedoni-ja i vo stranstvo.

Ginter Rin{e, roden 1930 godina,po~esen profesor na Univerzitetotvo Minster, bil pratenik vo Sojuz-noto sobranie na SR Germanija kakoi vo Evropskiot parlament, pretse-datel na prateni~kata grupa na Ev-ropskata narodna partija i pretse-datel na Fondacijata "Konrad Aden-auer#. Vo momentot e ~len na pretse-datelstvoto na Fondacijata "Kon-rad Adenauer#.

Gordana Siljanovska Davkova,rodena 1953, profesor po Ustavnopravo, Politi~ki sistemi, Sovre-meni politi~ki sistemi i Lokalnasamouprava na Pravniot fakultet“Justinijan I” vo Skopje, ~len i zame-nik-pretsedava~ na Teloto na neza-visni eksperti za Evropskata po-velba za lokalna samouprava priSovetot na Evropa.


Za avtorite

Aleksandar Spasenovski, roden1980 godina, postdiplomec po me|u-narodno pravo i me|unarodna poli-tika na Pravniot fakultet „Justi-nijan Prvi” – Skopje, demonstratorpo Politi~ki sistem i po Sovreme-ni politi~ki sistem na istiot fa-kultet i stipendist na Fondacijata„Konrad Adenauer#.

Doc. d-r Renata Treneska-Deskos-ka, rodena 1972, doc. d-r po ustavnopravo i politi~ki sistemi na Prav-niot fakultet Justinijan prvi,Skopje.

Horst Heberlajn, roden 1953 godi-na, sudija vo Administrativen sud(Osnoven sud vo koj se vodat admi-nistrativni procesi) vo Vitcburg.Vo momentov e rakovoditel vo Gene-ralniot direktorat Pravda i vnat-re{ni raboti pri EU komisijata voBrisel.

Prof. d-r Vesna [opar, rodena voSkopje, Rakovoditel na Centarot zakomunikacija, mediumi i kultura voInstitutot za sociolo{ki i poli-ti~ko-pravni istra‘uvawa pri Uni-verzitetot "Sv. Kiril i Metodij#.

Makedonija glasa{e – no kogo izglasa? - kas.de na izbor i, pred s¢, so odzi- ... Voved Makedonija...

Documents

Transcript of Makedonija glasa{e – no kogo izglasa? - kas.de na izbor i, pred s¢, so odzi- ... Voved Makedonija...