mag. Maja Božič Novosti v knjižničarstvu NUK, 5. junij 2009
description
Transcript of mag. Maja Božič Novosti v knjižničarstvu NUK, 5. junij 2009
1
9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced information
services driven by technology and economics”
(Bielefeld, Nemčija, 3. - 5. februar 2009)
predstavitev vtisovmag. Maja Božič
Novosti v knjižničarstvuNUK, 5. junij 2009
2
9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced
information services driven by technology and economics”
http://conference.ub.uni-bielefeld.de/2009/index.htm
3
Hans Geleijnse je ob zaključku naštel najpogosteje slišane besede:
Open Access, repozitoriji, pomembnost, sodelovanje, izmenjava
podatkov, raziskovalni podatki, sprememba bibliotekarske paradigme, nadgradnja e-knjižnice.
4
Sijbolt J. Noorda: European universities and Open Access
Digitalna revolucija v kateri uporabniki zahtevajo prost in brezplačen dostop do informacij, ki jih običajno zagotavljajo knjižničarji. Plačljivosti dostopa uporabniki ne občutijo.
Prosti dostop je poslovna tema, ki mora rešiti vprašanja: tehničnega dostopa, pogodb, plačevanja nadomestil in vprašanja avtorskega prava, načina merjenja kakovosti (kakovost določajo uporabniki ne citatni indeksi), zanesljivosti arhiviranja, raznolikosti kultur.
5
Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?
6
ROI – return of investments: za vsak $/€/¥ vložen v knjižnico se univerzi povrne v
‘X’$/€/¥.
X = delež študentov/uporabnikov ($)
/knjižnični proračun ($)
ROI calculator: www.lrs.org/public/roi/calculator.php
Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?
7
Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?
8
Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?
9
Število vpisanih študentov in vrednost šolnin?Število citatov avtorjev? (20-46) Delež citatov, ki so jih avtorji pridobili v knjižnici? (50-74 %, tudi 75- 99 % ali 25 – 49 %)Število prebranih virov za pripravo posameznega dela?
Knjižnica: pripomore k uspešnosti akademskega osebja (in študentov), posredno pripomore pri pridobivanju finančnih virov, e-viri so cenjeni s strani osebja in povrnejo investicijo ustanovi.
Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?
10
94 % uporabljenih virov v raziskavah je bilo pridobljeno preko (e-)knjižnice. 75 % virov je iz knjižnice. Ocenjujejo, da je za vsak uporabljen vir avtor prebral/preletel 4-5 drugih virov.
ROI študija na University of Illinois, Urbana-Champaign (zaključeno 2008): http://libraryconnect.elsevier.com/whitepapers/0108/lcwp010801.html
Southwestern Ohio: $1 = ROI $3.81Florida: $1 = ROI $6.54
Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?
11
1. faza raziskave: ROI študija na University of Illinois, Urbana-Champaign (zaključeno 2008): http://libraryconnect.elsevier.com/whitepapers/0108/lcwp010801.html
2. faza raziskave: razširiti raziskavo na 8 držav (v teku)težave: različne terminologijo, računovodski standardi, jezikovne ovire, način zbiranja podatkov, dolžina zbiranja podatkov
3. faza raziskave: priprava enotne uporabne metodologije.
Carol Tenopir: University investment in the library: what's the return?
12
Michael Jubb: The costs of scholarly communications and how we meet them
Poročilo Research Information Network : http://www.rin.ac.uk/files/Income-&-cost-flows-report-(full-version)-final.pdf)
Raziskovalci vedno manj časa (in denarja) porabijo za raziskovanje in več za branje in za iskanje literature in pripravo objav.
Višja kot so vložena sredstva v raziskovanje, večja je produkcija člankov.
Večino (80 %) stroškov objavljanja so v Angliji krile univerze oz. univerzitetne knjižnice.
Napoveduje da bo trend kritja stroškov nakupa revij ostal na knjižnicah v obliki e-tiskov; stroški tiska bodo na bralcu.
13
Anne Petry-Eberle: Outsourcing
information services
Primer specialne knjižnice Daimler AG, Stuttgart: podjetje je skoraj ukinilo knjižnico in tako skoraj ukinilo fiksne stroške knjižnice, naročanje revij prenesli na zunanje podjetje, ki jim z ustrezno programsko opremo omogoča dostop do ustreznih e-virov (40 dobaviteljev) in kontrolo dostop do njih, število knjižničnega osebje zmanjšali iz 7 na 1,5 (upokojevanje, izobraževanje&prerazporeditev) so število knjižničnega osebje zmanjšali iz 7 na 1,5. reorganizacija podjetja in uvedbo ustrezne tehnologije.
14
Frank Scholze:Usage data and metrics for scholarly publications
Problem Open Access-a in merjenja vpliva (IF je enostaven za uporabo, vendar ne sledi naraščajočim novim načinom publiciranja, čeprav še vedno vpliva na vrednotenje raziskovalcev in nakup revij). Vrednotenje avtorjev glede na uporabnost njihovih objav, glede na število prenesenih člankov (še ni ustreznih orodij). Page ranking: za potrebe vrednotenja raziskovalne uspešnosti predhodno definirati namen zbiranja podatkov in razviti orodja za množično uporabo.
Ministry for Science, Research and the Arts Baden-Württemberg
15
Dirk Lewandowski: How can library materials be ranked in the OPAC?
Knjižnični katalogi so nepopolni (ne vsebujejo člankov, le revije), ne omogočajo sodobnih novih načinov iskanja (iskanje preko spletnih vmesnikov) in ne upoštevajo sodobnega uporabnika, ki želi z enim iskanjem najti vse.
Nadgradnja OPAC-a v Web 2.0: možnost sodelovanja uporabnikov (peer review, ocenjevanje), povečati nabor bibliografskih podatkov in omogočiti enostavno hkratno iskanje po OPAC-u in spletu ...
16
Vrednotenja zadetkov v OPAC-u (kot jih spletni iskalniki): tekstovno ujemanje (vendar je v OPAC-ih premo podatkov za tovrstno aktivnost), popularnost (upoštevanje izposoje, citiranja ...), pregleda zadnje posodobitve, ujemanje glede na lokacijo (zadetki iz uporabniku najbližje knjižnice). vprašanje varovanja osebnih podatkov!
Dirk Lewandowski: How can library materials be ranked in the OPAC?
17
Herbert Van de Sompel: Attempts at innovation in scholarly communication
18
Claudia Lux: The global library challenge - eLibraries on the agenda
TEHNOLOGIJA Shranjevanja podatkov Format Services Ohranjanje digitalnih virov Infrastruktura
Izzivi za 21 stoletjeEKONOMIJA Prost dostop Raznolikost založništva Avtorske pravice Dolgoročni finančni viri Finančna kriza
OKOLJE Vremenske spremembe, onesnaženje Globalno segrevanje Elektrika Varnost zbirk Trajnost
19
Claudia Lux: The global library challenge - eLibraries on the agenda
Izzivi za 21 stoletje
VEČKULTURNOST IN E-KNJIŽNICE Večjezičnost Uporabniki v E-okolju Novi formati virov Virtualno:realno delovno okolje
SOCIALNI IZZIV E-knjižnica: priložnost za Open Access Socialna vloga knjižnic Stopnje e-knjižnic po svetu
MEDNARODNA POLITKAVarnostDostop do informacijCenzuraVarstvo podatkovPodpora e-knjižnicam
20
Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility
white - založnik zahteva prenos AP, dovoli nič
yellow
- založnik zahteva prenos AP, dovoli dostop do predtiskov
blue - založnik zahteva prenos AP, dovoli dostop do tiskov
green - založnik zahteva prenos AP, dovoli dostop do pred- in e-tiskov
- embargo dostopa za določen čas
- izjeme se pogosta da izpogajati
European Commission :
Open Access
Založniške politike (Sherpa in RoMEO, 2008;
n=445 založnikov)
13%
33%32%
22%
Green
Blue
Yellow
White
21
22
Open Access - na enem mestu predstaviti prosto dostopne vire v polnem besedilu. Odgovornost ustanov & družbe. OA omogoča večjo citiranost (izpostavljenost, status). Napredek znanosti. Varstvo zlorab avtorskih pravi (hitreje zaznane zlorabe, uporaba orodij za prepoznavo ...). Poenostavlja reprodukcijo znanstvenih del, zmanjšuje podvajanje objav (transparentnost).
Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility
23Open Access
avtorji raziskovalni rezultati
znanje
založniki recenzije kontrola kvalitete
nacionalne knjižnice
hramba dediščine stalen dostop
repozitoriji spletna distribucija takojšen dostop
ustanove brezplačna uporaba dostop brez ovir
oblast zakonodaja spoštovanje
gold
Avtorji obdržijo APUstanove plačajo naročnino na publikacijoTakojšen dostop do objav~ 15 % revij
green
Založnik prenese APUstanova plačajo licenco za dostop do publikacijeZamik dostopa do objav~ 65 % revij
Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility
24
Leo Waaijers: IR also means institutional responsibility
Primer: Institute of Social Studies, Haag
Primer: Utrecht University
25
Nova naloga knjižnic (v sodelovanju z ustanovo in vlado): zbiranje&hranjenje surovih podatkov. primer: http://www.ijdc.net/index.php/ijdc/article/view/91
Vzpostavitev potrebnih repozitorijev: malo pravil, malo repozitorijev, raziskovalci ne poznajo vseh možnosti, premalo strokovnjakov ...
To stand the test of time: long-term stewardship of digital data sets in science and engineering: finale report, Sept. 2006 (http://www.arl.org/bm~doc/digdatarpt.pdf).
Joan K. Lippincott: The role of information professionals in e-research
26
9th International Bielefeld Conference: “Upgrading the e-library: enhanced information
services driven by technology and economics”
(Bielefeld, Nemčija, 3. - 5. februar 2009)
predstavitev vtisovmag. Maja Božič Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost
Novosti v knjižničarstvuNUK, 5. junij 2009