letopis-62-2011-delovni-koncni.indd 2 7.6.2012 9:30:13€¦ · slovenske akademije znanosti in...

ISSN 0374-0315

LETOPISSLOVENSKE AKADEMIJE

ZNANOSTI IN UMETNOSTI62/2011

THE YEARBOOKOF THE SLOVENIAN ACADEMY

OF SCIENCES AND ARTSVOLUME 62/2011

ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM

ET ARTIUM SLOVENICAELIBER LXII (2011)

letopis-62-2011-delovni-koncni.indd 1letopis-62-2011-delovni-koncni.indd 1 7.6.2012 9:30:107.6.2012 9:30:10

SLOVENSKEAKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

62. KNJIGA2011

THE YEARBOOKOF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

VOLUME 62/2011

LJUBLJANA2012


SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

DNE 27. FEBRUARJA 2012

Naslov - AddressSLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected]

spletna stran: www.sazu.si


I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ...........................................9Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members, Associate Members and Corresponding Members ..................................................11

II. POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA ............19Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2011 .........................................21Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2011 .....................................21Delo skupščine ..............................................................................................................31

Razred za zgodovinske in družbene vede ................................................................. 47Razred za filološke in literarne vede ......................................................................... 50Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ...............................51Razred za naravoslovne vede .......................................................................................53Razred za umetnosti .................................................................................................... 54Razred za medicinske vede ......................................................................................... 57

Kabinet akademika Franceta Bernika ...................................................................... 58Svet za varovanje okolja ............................................................................................... 58Svet za energetiko ......................................................................................................... 59Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije ........................................................61Odbor za preučevanje narodnih manjšin ..................................................................61Odbor za trajnostni razvoj ......................................................................................... 62Odbor za slovenski jezik ............................................................................................. 63Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika .............................................. 63Komisija za tisk in publikacije ................................................................................... 63Komisija za statutarna vprašanja ............................................................................... 64Komisija za človekove pravice .................................................................................... 64Fundacija dr. Bruno Breschi ....................................................................................... 65Fundacija Janez Vajkard Valvasor ............................................................................. 65Uredniški odbor za zbornik ob 75-letnici SAZU .................................................... 66

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo ..................... 66Mednarodna izmenjava raziskovalcev .......................................................................71

Jubileji .............................................................................................................................76Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja .........................................76

Znanstvena srečanja / Scientific Meetings ............................................................... 79

VSEBINA / CONTENTS


Tiskovne konference .................................................................................................... 84Predavanja na SAZU ................................................................................................... 86Srečanje akademikov ..................................................................................................101

III. ČLANI / MEMBERS ...........................................................................................103Razred za zgodovinske in družbene vede ............................................................... 105Razred za filološke in literarne vede ....................................................................... 109Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede .............................113Razred za naravoslovne vede .....................................................................................118Razred za umetnosti .................................................................................................. 122Razred za medicinske vede ....................................................................................... 126

BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2011 / 2011 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS ....................................................... 130

Znanstveni delavci in svetovalci SAZU .................................................................. 206

NOVI ČLANI ............................................................................................................ 207I. razredJože Mencinger ........................................................................................................... 207Marija Wakounig ....................................................................................................... 208II. razredMartin Dimnik ............................................................................................................211III. razredČrtomir Zupančič .......................................................................................................213James Floyd Scott ........................................................................................................216IV. razredBoris Sket ......................................................................................................................217Denis Noble ..................................................................................................................219V. razred Stanko Kristl ............................................................................................................... 221Zorko Simčič ............................................................................................................... 222Milček Komelj ............................................................................................................. 224Tonko Maroević ......................................................................................................... 226

POKOJNI ČLANI / DECEASED MEMBERS ...................................................... 229

UMRLI V 2011 / DEPARTED IN 2011 ................................................................... 255Henry Teune ............................................................................................................... 256Milka Ivić .................................................................................................................... 259Robert Blinc ................................................................................................................ 260


Norbert Elsner ............................................................................................................ 264Lukas Conrad Hottinger ........................................................................................... 266Tone Pavček ................................................................................................................. 268

IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS ............................................................... 271BIBLIOTEKA V LETU 2011 .................................................................................... 273PUBLIKACIJE SAZU V LETU 2011 ....................................................................... 281

V. SUMMARY ............................................................................................... 289SASA ORGANIZATION ...........................................................................................291MEMBERS ................................................................................................................. 293Section I. – Historical and Social Sciences ............................................................. 293Section II. – Philological and Literary Sciences .................................................... 298Section III. – Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences ......... 302Section IV. – Natural Sciences ................................................................................. 309Section V. – Arts ..........................................................................................................313Section VI. – Medical Sciences .................................................................................317Library ......................................................................................................................... 322

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER ........................................................... 324


IORGANIZACIJA SAZU

SASA ORGANIZATION


11

SKUPŠČINA SAZU

IZVRŠILNI ODBORPredsednik: Jože Trontelj Podpredsednika: Matija Gogala do 5. maja, Tadej Bajd od 5. maja, Marko Marijan Mušič Glavni tajnik: Andrej Kranjc

ČASTNI ČLAN: France Bernik

REDNI ČLANI (84):Tadej Bajd , Emerik Bernard , France Bernik , Janez Bernik , Ivan Bratko , Raj-ko Bratož , Vinko V. Dolenc , Matija Drovenik , Peter Fajfar , Dušan Ferluga , Franc Forstnerič , Stane Gabrovec , Ivan Gams , Kajetan Gantar , Josip Glo-bevnik , Matija Gogala , Peter Gosar , Igor Grabec , Niko Grafenauer , Dušan Hadži , Matija Horvat , Valentin Hribar , Andrej Inkret , Drago Jančar , Andrej Jemec , Gabrijel Kernel , Matjaž Kmecl , Marjan Kordaš , Božidar Kos , Janko Kos , Kajetan Kovič , Alojz Kralj , Andrej Kranjc , Jože Krašovec , Ivan Kreft , Stanko Kristl , Lojze Lebič , Janez Levec , Jože Maček , Milko Matičetov , Janez Matičič , Milan Mihelič , Ivan Minatti , Zdravko Mlinar , Jože Mlinarič , Dušan Moravec , Marko Marijan Mušič , Janez Orešnik , Boris Pahor , Boris Paternu , Marijan Pavčnik , Janez Peklenik , Jože Pirjevec , Mario Pleničar , Janko Pleter-ski , Alojz Rebula , Veljko Rus , Zorko Simčič , Primož Simoniti , Uroš Skalerič , Janez Sketelj , Slavko Splichal , Janez Stanonik , Branko Stanovnik , Franc Strle , Saša Svetina , Alenka Šelih , Biba Teržan , Miha Tišler , Miha Tomaževič , Jože Toporišič , Jože Trontelj , Drago Tršar , Dragica Turnšek , Ivan Vidav , Anton Vratuša , Igor Vrišer , Franc Zadravec , Ciril Zlobec , Robert Zorec , Zinka Zor-ko , Črtomir Zupančič , Mitja Zupančič , Boštjan Žekš

IZREDNI ČLANI (16):Tatjana Avšič-Županc , Bojan Čerček , Igor Emri , Boštjan Kiauta , Milček Ko-melj , Janez Lamovec , Jože Mencinger , Matija Peterlin , Raša Pirc , Blaž Roz-man , Boris Sket , Tomaž Šalamun , Peter Štih , Vito Turk , Saša Vuga , Slavoj Žižek

DOPISNI ČLANI (79):Arthur E. Bergles , Nikolaj A. Borisevič , Pavel Bosák , Savo Bratos , Antonio Cardesa , Henry R. Cooper Jr., James W. Cronin, Milan R. Dimitrijević , Mar-


12

tin Dimnik , Arnold Feil , Rudolf Flotzinger , Manfred Geiger , Gerhard Giese-mann , Vinko Globokar , Wolfgang L. Gombocz , Drago Grdenić , Vill Grimič , Erwin Louis Hahn , Nikola Hajdin , Peter Handke , Christian Hannick , Philip G. Haydon , Milan Herak , Ljudevit Ilijanić , Hans-Dietrich Kahl , Stevan Kara-mata , Alan R. Katritzky , Georgi Konstantinovski , Silvin Košak , Abel Lajtha , Reinhard Lauer , Jean-Marie Pierre Lehn , Florjan Lipuš , Thomas Luckmann , Peter Mansfield , Sibe Mardešič, Tonko Maroević , Juraj Martinović , Mateja Matevski , Anton Mavretič , Gian Carlo Menis , Pavle Merkù , Joseph Milič- Emili , Wolf Moskovich , Karl-Alexander Müller , Hermann Müller-Karpe , Erwin Neher , Rudolf Neuhäuser , Jean Nicod , Denis Noble , Niall O'Loughlin , Luko Paljetak , Branko Pavičević , Slobodan Perović , Alessandro (Sandro) Pi-gnatti , Boris Podrecca , Heinz Dieter Pohl , Livio Poldini , Bogdan Povh , Erich Prunč , Chintamani Nages Ramachandra Rao , Hans Rothe , Helmut Rumpler , James Floyd Scott , Roy Thomas Severn , Yehuda Shoenfeld , Dimitrije Stefa-nović , Erik Valdemar Stålberg , Jože Straus , Ivan Supičić , Gunnar Olaf Svane , Sergio Tavano , Zlatko Ugljen , Felix Unger , John Villadsen , Marija Wakounig , John S. Waugh , Anton Wernig , Karl Matej Woschitz


13

ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2011

A) PREDSEDSTVO

Predsednik: Jože Trontelj Podpredsednika: Matija Gogala do 5. maja, Tadej Bajd od 5. maja, Marko Marijan Mušič Glavni tajnik: Andrej Kranjc

Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Marijan Pavčnik do 31. maja, Peter Štih od 1. junija

Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede): Andrej Inkret Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Josip Globevnik Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede): Ivan Kreft Tajnik V. razreda (umetnosti): Niko Grafenauer Tajnik VI. razreda (medicinske vede): Janez Sketelj do 30. aprila, Franc Strle od 1. maja

Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Kajetan Gantar do 5. maja, Matija Gogala od 5. maja, Andrej Jemec in Alenka Šelih

IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA

Predsednik: Jože Trontelj Podpredsednika: Matija Gogala do 5. maja, Tadej Bajd od 5. maja,

Marko Marijan Mušič Glavni tajnik: Andrej Kranjc

Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš , predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg.

B) POSEBNE ENOTE SAZU1. BIBLIOTEKA SAZU

Vodila jo je mag. Petra Vide Ogrin.


14

2. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KO-ORDINACIJOVodil ga je akademik Branko Stanovnik .

3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKAVodil ga je akademik France Bernik , častni član SAZU.

C) SVETI, ODBORI IN KOMISIJE

1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: doc. dr. Davorin Tome Člani akademiki: Matija Gogala , Janez Levec (okoljske tehnologije), Mitja Zu-pančič (varstvo narave, gozdarstvo)Člani iz ožjega sestava: prof. dr. Mitja Brilly, FGG (vodno gospod., hidroteh-nika), dr. Vida Hudnik, SVO RS (kemija, kemizacija okolja), prof. dr. Franc Lobnik, SVO RS (okolje, pedologija, okoljska politika), Janja Leban, GZS (go-spodarstvo in okolje), prof. dr. Peter Novak, SVO RS (energetika, okoljske tehnologije), Nada Pavšer, Upravna akademija (izobraževanje, ekošole), prof. dr. Anton Prosen, FGG (urejanje podeželja), prof. dr. Anton Strojin, ZVOS (pravni vidiki okolja), prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Kazimir Tar-man, prof. dr. Dušan Plut, dr. Jože Verbič

2. SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: akademik Janez Peklenik Tajnik: prof. Alojz PoredošČlani: Marko Avšič, prof. Maks Babuder, prof. Ferdinand Gubina, prof. dr. Janez Krč, prof. Borut Mavko, dr. Milan Medved, mag. Janez Možina, prof. Miha Tomšič, prof. Matija Tuma, prof. Jože Vižintin, dr. Franc Žlahtič

3. SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJEPredsednik: akademik Marko Marijan Mušič Sodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar , Marijan Pavčnik , Biba Teržan , Boris Paternu , Primož Simoniti , Jože Toporišič , Peter Fajfar , Josip Globevnik , Branko Stanovnik , Miha Tomaževič , Matija Gogala , Andrej Kranjc , Mario Pleničar , Mitja Zupančič , Andrej Jemec , Stanko Kristl , Lojze Lebič , Milan Mihelič , Ciril Zlobec , Marjan Kordaš in Jože Trontelj ter izredni član Tomaž Šalamun .

4. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠINPredsednik: akademik Jože Pirjevec Člani akademiki: Matjaž Kmecl , Janko Pleterski , Anton Vratuša , Ciril Zlobec in Valentin Hribar


15

Ostali člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšič-Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nećak, dr. Vera Klopčič

5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJPredsednik: akademik Robert Blinc (†)Člani akademiki: Boštjan Žekš , Mitja Zupančič , Janez Levec , Anton Vratuša , Ciril Zlobec , Saša Svetina Ostali člani: izredni član Vito Turk , prof. dr. France Lobnik, prof. dr. Lojze Sočan, Anita Pirc-Velkavrh, prof. dr. Aleksander Zidanšek

6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIKKOMISIJA ZA STROKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKEGA JEZIKAVodil jo je akademik Jože Toporišič .Članica: dr. Helena Dobrovoljc

7. KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJEVodil jo je akademik Kajetan Gantar . Člani: akademiki Rajko Bratož , Andrej Inkret , Igor Grabec , Mitja Zupančič , Niko Grafenauer in Marjan Kordaš

8. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJAVodil jo je akademik Marijan Pavčnik .Člana: akademik Peter Gosar in akademikinja Alenka Šelih Sodelavka: Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU

9. KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICEVodila jo je akademikinja Alenka Šelih .Člani: akademiki Janez Bernik , Valentin Hribar , Drago Jančar , Marijan Pavč-nik , Jože Pirjevec in Jože Trontelj

D) FUNDACIJI1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI

Predsednik: akademik Kajetan Gantar , podpredsednik: akademik Primož Si-moniti , tajnik: prof. Jože Faganel

2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASORPredsednik: akademik Matjaž Kmecl , člani: dr. Lojze Gostiša, Zoran Mezeg, Anton Majzelj, Miloš Kovačič

E) UPRAVA SAZUUpravni direktor je bil Zoran Mezeg.


POSE

BNE

ENO

TE

1. B

iblio

teka

2.

Odd

elek

za m

edna

rodn

o so

delo

vanj

e in

znan

stve

no k

oord

inac

ijo3.

Kab

inet

aka

dem

ika F

ranc

eta B

erni

ka

SVET

A, O

DBO

RI IN

KO

MIS

IJE

1. S

vet z

a var

ovan

je o

kolja

2.

Sve

t za e

nerg

etik

o3.

Sve

t za k

ultu

ro in

iden

titet

o pr

osto

ra S

lo-

veni

je4.

Odb

or za

pre

učev

anje

nar

odni

h m

anjši

n5.

Odb

or za

traj

nost

ni ra

zvoj

6. O

dbor

za sl

oven

ski j

ezik

Ko

misi

ja za

stro

kovn

a vpr

ašan

ja sl

oven

-sk

ega j

ezik

a7.

Kom

isija

za ti

sk in

pub

likac

ije8.

Kom

isija

za st

atut

arna

vpr

ašan

ja9.

Kom

isija

za čl

ovek

ove p

ravi

ce

FUN

DAC

IJI

1. F

unda

cija d

r. Br

uno

Bres

chi

2. F

unda

cija

Jane

z Vaj

kard

Val

vaso

r

RA

ZRED

I

I. ra

zred

za zg

odov

insk

e in

druž

bene

ved

e

Odd

elek

za d

ružb

ene v

ede

O

ddele

k za

zgod

ovin

ske v

ede

II.

razr

ed za

filo

lošk

e in

liter

arne

ved

e

III.

razr

ed za

mat

emat

ične

, fiz

ikal

ne, k

emij-

ske i

n te

hnišk

e ved

e

Odd

elek

za m

atem

atičn

e, fiz

ikal

ne in

ke

mijs

ke ve

de

Odd

elek

za te

hnišk

e ved

e

IV. r

azre

d za

nar

avos

lovn

e ved

e

V.

razr

ed za

um

etno

sti

VI.

razr

ed za

med

icin

ske v

ede

UPR

AVA

Kab

inet

pre

dsed

nika

Upr

avna

pisa

rna

Sekr

etar

iat p

reds

edst

va

Pisa

rna p

reds

edst

va

Tajn

ištvo

razr

edov

Odd

elek

za ti

sk in

pub

likac

ije

Fina

nčno

-rač

unov

odsk

a slu

žba

Tehn

ično

-nab

avna

in in

vest

icijs

ka sl

užba

SKU

PŠČI

NA

SA

ZU

PRED

SED

STVO


17

KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA

AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949)SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)

Predsedniki:

Nahtigal, Rajko (1939–1942), član filozofsko-filološko-historičnega razre-da

Vidmar, Milan (1942–1945), član matematično-prirodoslovnega razredaKidrič, France (1945–1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisne

vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1948–1950)

Ramovš, Fran (1950–1952), član razreda za filološke in literarne vedeVidmar, Josip (1952–1976), član razreda za filološke in literarne vedeMilčinski, Janez (1976–1992), član razreda za medicinske vedeBernik, France (1992–2002), član razreda za filološke in literarne vedeŽekš, Boštjan (2002–2008), član razreda za matematične, fizikalne, ke-

mijske in tehniške vedeTrontelj, Jože (2008–), član razreda za medicinske vede

Podpredsedniki:

Lavrič, Božidar (1950–1961), član razreda za prirodoslovne in medicinske vede

Kuhelj, Anton (1961–1980), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede

Ziherl, Boris (1975–1976), član razreda za zgodovinske in družbene vedeKreft, Bratko (1976–1992), član razreda za umetnostiBlinc, Robert (1980–1999), član razreda za matematične, fizikalne in

tehniške vede (1980–1994), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994)

Zlobec, Ciril (1992–1999), član razreda za umetnostiGantar, Kajetan (1999–2005), član razreda za filološke in literarne vedeKralj, Alojz (1999–2002), član razreda za matematične, fizikalne, ke-

mijske in tehniške vede


18

Trontelj, Jože (2002–2008), član razreda za medicinske vede Šelih, Alenka (2005–2008), članica razreda za zgodovinske in družbene vedeGogala, Matija (2008–2011), član razreda za naravoslovne vedeMušič, Marko Marijan (2008–), član razreda za umetnostiBajd, Tadej (2011–), član razreda za matematične, fizikalne in tehni-

ške vede

Glavni tajniki:

Krek, Gregor (1939–1942), član pravnega razredaRamovš, Fran (1942–1950), član filozofsko-filološko-historičnega razre-

da (1942–1945), član razreda za zgodovinske in zemljepi-sne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razreda za filološke in literarne vede (1948–1950)

Kos, Milko (1950–1972), član razreda za zgodovinske in družbene vedeKušej, Gorazd (1972–1980), član razreda za zgodovinske in družbene vedeGoričar, Jože (1980–1985), član razreda za zgodovinske in družbene vedeBatis, Janez (1985–1992), član razreda za medicinske vedeDrovenik, Matija (1992–1999), član razreda za naravoslovne vedeAndolšek-Jeras , Lidija (1999–2002), članica razreda za medicinske vedeGogala, Matija (2002–2008), član razreda za naravoslovne vedeKranjc, Andrej (2008–), član razreda za naravoslovne vede

Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU:

Batis, Janez (1996–2002), član razreda za medicinske vedeRamovš, Primož (1996–1999), član razreda za umetnosti Vodovnik, Lojze (1996–2000), član razreda za matematične, fizikalne, ke-

mijske in tehniške vedeZlobec, Ciril (1999–2002), član razreda za umetnostiMayer, Ernest (2000–2003), član razreda za naravoslovne vedeAndolšek-Jeras , Lidija (2002–2003), članica razreda za medicinske vedeMaček, Jože (2003–2008), član razreda za naravoslovne vedePavček, Tone (2003–2008), član razreda za umetnostiSvetina, Saša (2004–2008), član razreda za medicinske vedeGantar, Kajetan (2008–2011), član razreda za filološke in literarne vedeJemec, Andrej (2008–), član razreda za umetnostiŠelih, Alenka (2008–), članica razreda za zgodovinske in družbene vede Gogala, Matija (2011–), član razreda za naravoslovne vede


II POROČILO O DELU SAZU

REPORT ON THE WORK OF SASA


21

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2011

Predsednikovo poročilo na skupščini SAZU 28. februarja 2012

Spoštovane akademikinje in akademiki, izredni člani, častni član akademik France Bernik , gospe in gospodje, komaj smo dobro obesili na steno nove koledar-je, je za nami že šestina novega leta. Po tradiciji je februarska, tako imenovana fi-nančna skupščina dan ne samo za gospodarsko-finančno poročilo in načrt našega upravnega direktorja, ampak tudi za vsebinsko in delovno poročilo predsednika za preteklo leto.

Slovenija in svet sta lani šla skozi razgiban čas, in podobno lahko rečemo tudi o Akademiji. Dela in dogodkov ni bilo malo, o njih smo članstvo obveščali sproti s poročili s sej izvršilnega odbora in sej predsedstva. Zadnje čase prejemate tudi obvestila o naših objavah in odmevih iz izbranih medijev javnega obveščanja. Na kratko bom nekaj teh dogajanj povzel v prihodnjih minutah.

Najprej naj se ustavim ob pietetnem spominu na naše kolege, od katerih smo se morali posloviti v lanskem letu. To sta akademika Robert Blinc in Tone Pavček ter dopisni člani prof. dr. Norbert Elsner , prof. Milka Ivić , prof. Henry Teune in dr. Lukas Conrad Hottinger . Bili so plemeniti ljudje, vrhunski in neprekosljivi v svojih dosežkih, zvesti prijatelji. Pogrešamo jih in pogrešali jih bomo.

Vzdrževali smo stike s sestrskimi akademijami. Delegacija vodstva se je udeležila prazničnih slovesnosti ob 150-letnici Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, sam pa sem sprejel vabilo na praznovanje 170-letnice Srbske akade-mije znanosti in umetnosti. Udeležil sem se tudi prazničnega zasedanja Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Omenim naj tudi stike s Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti.

Akademija je bila tudi v preteklem letu dejavna v javnem življenju. Nada-ljevali smo svojo vlogo pri delu vladnih organov. Omenim naj Svet za znanost in tehnologijo in Svet za visoko šolstvo, v katerih smo sodelovali pri nastajanju dokumentov o dolgoročni viziji slovenskega visokega šolstva in znanosti. Naše poglede na državno politiko upravljanja in financiranja znanosti smo predstavili tudi mednarodni javnosti. Dobili smo zagotovila, da se podpora temeljnim razi-skavam ne bodo zmanjšala.

Še naprej smo opozarjali na obsojanja vredno uničevanje naše kulturne dedi-ščine. Obžalujemo, da nam ni uspelo odvrniti mestnih oblasti od projekta garaže pod Vodnikovim trgom niti ustaviti rušenja Kolizeja. Prav tako nam ni uspelo pre-prečiti nezakonite in tudi z drugih vidikov sporne odpovedi projekta graditve no-vega NUK-a po odobrenem projektu arhitekta akademika Marka Mušiča. SAZU


22

je prejšnjo Vlado večkrat opozorila na nedopustne poteze njenih organov, žal brez uspeha. O svojem stališču je zdaj obvestila tudi pristojnega ministra nove Vlade.

Še naprej smo si prizadevali za izboljšanje pouka na ravni osnovnih in sre-dnjih šol. V organizaciji III. razreda smo imeli uspešen posvet o pouku matema-tike, fizike in kemije. Prihodnji mesec bo sledil posvet o pouku tehnike. Začelo se je tudi snovanje posveta o umetnostni vzgoji. Načrtujemo, da bomo v doglednem času nekaj podobnega opravili še za humanistiko in družboslovje. Ta prizade-vanja se zdijo dobro sprejeta in koristna; menim, da Akademija s tem izpolnjuje pomemben del svojega poslanstva. Med drugim se vključuje v projekt ALLEA o posodobljanju pouka naravoslovja v Evropi, pri katerem sodeluje kot član jedrne skupine naš glavni tajnik, akademik Andrej Kranjc .

Splošno je sprejeta ocena, da je globalno človeštvo zašlo v krizo, ki ni samo gospodarska in okoljska, ampak tudi vrednotna. Vse bolj prodira spoznanje, da je za reševanje tudi na lokalnih ravneh potrebna obnova etičnih vrednot. Posebno boleče jih primanjkuje v šolski vzgoji, kjer je primanjkljaj tudi najbolj dolgoročno usoden. Na Akademiji smo se že pred časom odločili, da podpremo prizadevanja za vpeljevanje vrednotnih in etičnih vsebin v slovensko šolstvo na vseh ravneh, od vrtca do univerze. Ob sodelovanju Zavoda Žiga Zois, ustanove civilne družbe, in rektorata ljubljanske univerze, pa tudi ostalih slovenskih univerz smo zasno-vali projekt Razvijanje kompetenc za privzgojo kulture znanja, vrednot in etike od predšolske ravni do univerze. Del tega projekta je tudi ustanovitev Inštituta za bio-etiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na včerajšnji seji predsedstva sem prosil za soglasje k pokroviteljstvu nad tem projektom in Inštitutom (brez finančnih obveznosti). Razmišljamo o ustanovitvi fundacije za zbiranje finančnih sredstev zanj. Poimenovali bi jo po naših pokojnih kolegih, zdravnikih in velikih avtoritetah na področju etike, Janezu in Levu Milčinskem.

Tudi v lanskem letu smo morali pomagali reševati zaplete s Slovenskim znan-stvenim inštitutom na Dunaju. Naj spomnim, da je SAZU njegova soustanovite-ljica. Zaradi različnih nasprotujočih si zamisli je prihajalo do nepotrebnih, težko razumljivih nesporazumov med državnimi uradniki in inštitutom, ki so se kazali tudi v neurejenem financiranju. Prepričani smo, da je Inštitut kljub težavam in skromnim sredstvom deloval pohvalno, in prizadevali si bomo, da se bodo razme-re kljub nedavni hujši zaostritvi vendarle uredile in da bo mogoče izbrisati madež na našem ugledu med izobraženci v Avstriji, ki jim ni vseeno za Slovenijo.

Imeli smo nekaj posvetovanj v zvezi z rabo slovenščine in tujih jezikov na slovenskih univerzah. Ugotavljamo, da sicer neizogibna internacionalizacija viso-košolskega študija lahko prinese tudi neugodne posledice. Predvsem mislimo na neupravičeno omejevanje pravic slovenskih študentov in zaostajanje pri razvoju slovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja. Veliko tega je mogoče z ustre-zno politiko preprečiti. Ključno vlogo pri varovanju jezikovnih pravic in legitim-nih interesov pa morajo opravljati univerze oz. njihove fakultete same. Razprave,


23

katerih cilj je izdelava neke vrste memoranduma o rabi slovenščine v strokah in znanosti, se bodo še nadaljevale.

Lani smo imeli volilno leto. Žal je bilo prostih mest manj, kot je bilo potreb. Vseeno pa z veseljem pozdravljamo tri nove izredne, tri nove redne in pet no-vih dopisnih članov. Naj ponovno spomnim na institut svetovalcev Akademije, ki lahko pomagajo reševati kadrovske zadrege pri naših projektih, predvsem pa s svojim znanjem in izkušnjami dodajo bistvene kvalitete in prispevajo k ugledu strok in Akademije.

Začeli smo pogovore o možni notranji preureditvi Akademije. Zastavili smo si časovni okvir, ker želimo morebitne premike v strukturi razredov opraviti pred začetkom opravil za naslednje volitve, torej v prihodnjih osmih mesecih. Kot ve-ste, je naš načrt, da se omejimo na takšne preureditve, ki jih lahko dosežemo s spremembami statuta. V zakon o SAZU za zdaj ne želimo posegati. Za to nalogo smo razširili obstoječo statutarno komisijo, v kateri so zastopniki vseh razredov. Delo bo koordiniralo predsedstvo, kjer se tudi zbirajo pisni predlogi za spremem-be. Nekaj razprav po razredih je že bilo, dobili smo prva obvestila o stališčih.

V prihodnjem letu, točneje 12. novembra 2013, bomo priredili praznično slo-vesnost ob 75-letnici SAZU. Lani smo imenovali odbor za pripravo, ki je že začel z delom.

Kot je znano, smo predlani zamrznili načrt, da pripravimo izjavo o kršitvah človekovih pravic v prejšnji državi. Vsem akademikom to ni bilo prav. Lani sem bil povabljen kot govornik na slovesnosti ob Evropskem dnevu žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov. Podobno sem se odzval tudi na prošnjo za sodelovanje na mednarodni konferenci o možnostih in pomenu sprave pod pokroviteljstvom Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Govora, ki sem ju seveda imel v lastnem imenu, sta natisnjena. Kljub prizadevanjem za doseganje sprave, v katera se vključujejo številni ugledni posamezniki različnih provenienc, je ozračje zaradi nerazčiščenih, neovrednotenih dejanj oblasti še vedno enako, če ne celo bolj nelagodno kot pred leti. Ni dvoma, da je tako stanje državi in narodu, pa tudi posameznikom v škodo. Morda bo prav, da Akademija razmisli, ali ne bi bilo dobro poskusiti še enkrat in pripraviti nov osnutek izjave, v kateri bi bil v ospred-ju dobrohoten poziv k pomiritvi, pravični spravi in medsebojnemu odpuščanju. Marsikdo ga od nas pričakuje, gotovo bi bil odmeven. Če bi bil sporočen z dovolj taktnosti, bi bil sprejemljiv mnogim ljudem na obeh straneh črte, ki nas že tako dolgo usodno ločuje. Nadvse pomembno pa se zdi, da prihajajočim rodovom za-pustimo resnico brez olepševanja in zgodovinska dejstva brez opravičevanja zloči-nov, kdorkoli jih je že zagrešil. Med etičnimi in pravnimi sporočili mora biti tudi nedvoumna moralna obsodba vseh preteklih in prihodnjih oblasti, ki si namesto pravičnega kaznovanja izberejo maščevanje. Vabim k razmisleku.

Lansko leto je bilo plodno tudi glede izdajateljske dejavnosti. SAZU je sama založila tri knjige, v sozaložništvu pa so izšle nadaljnje štiri. Založila je tudi sedem


24

številk periodičnih publikacij in sofinancirala nadaljnje tri. Izšli so trije zborni-ki s posvetov, ki smo jih imeli na Akademiji, v sozaložništvu pa še štirje zvezki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Nadaljuje se delo pri digitalizaciji literarne zapuščine Tarasa Kermaunerja.

Med posebno lepimi dogodki v življenju Akademije so tradicionalni sprejemi naših članic in članov ob osebnih jubilejih. Lani so imeli okrogle obletnice akade-miki Tine Hribar , Marko Marijan Mušič , Zinka Zorko , Janko Kos , Janez Matičič , Boris Paternu , Ivan Bratko , Janez Peklenik , Marjan Kordaš , Dušan Hadži , Miha Tišler , Jože Toporišič , Kajetan Kovič , Zorko Simčič , Ivan Kreft , Marijan Pavčnik , Mitja Zupančič , Primož Simoniti in izredna člana Janez Lamovec in Tomaž Ša-lamun .

Tudi lani smo imeli na SAZU vrsto simpozijev, pogovorov o novih knjižnih izdajah in drugih srečanj. Večina pomembnih dogodkov je objavljenih na naši spletni strani.

Vabil na prireditve s prošnjami za nagovore ali predavanja je vse več; 35 ta-kim prošnjam, lani naslovljenim na predsednika, je bilo ustreženo. Na Akademijo se pogosto obračajo za mnenja, komentarje ali intervjuje različni mediji javnega obveščanja ali o našem delu poročajo na svojo pobudo. Mediji nam nastavljajo zrcalo – neredko sicer skrivenčeno in popačeno, a vendar zrcalo. Kot že rečeno, je večji del objav te vrste prikazan v naših tedenskih poročilih. Teh ni malo in tudi to priča, da se Akademija vse bolj vključuje v javno znanstveno, kulturno in politično življenje.

Akademija je dostojno zaznamovala 20-letnico samostojne države Slovenije z odmevnim simpozijem, ki ga je s sodelovanjem zunanjih predavateljev priredil prvi razred. V počastitev obletnice in oceno uspehov in neuspehov prvih dveh desetletij samostojnosti pa lahko štejemo tudi vrsto predavanj, člankov in drugih objav naših članov.

SAZU je lani izstopila iz Evropske znanstvene fundacije (še naprej pa naše interese v tej zvezi zastopata ALLEA in ARRS). Načeloma ne pristopamo k novim medakademijskim asociacijam, v katere nas vabijo. Teh je že danes preveč; če bi vse jemali resno, bi to terjalo veliko časa, pa tudi denarja za članarine in potovanj na seje in zasedanja. Vodstvo ocenjuje, da je razvoj v to smer nepotreben, če ne celo škodljiv. Odločili smo se, da vzdržujemo delovne stike predvsem s Svetovalnim odborom za znanost evropskih akademij (European Academies Science Advisory Council, EASAC) in Združenjem evropskih akademij (All European Academies, ALLEA). Na bolj majhnem ognju imamo sodelovanje z Mednarodnim združe-njem akademij (Union Académique Internationale, UAI), Medakademijskim forumom za mednarodne zadeve (InterAcademy Panel on International Issues, IAP), Mednarodno mrežo za človekove pravice (International Human Rights Net-work, IHRN) in Zvezo mediteranskih akademij (Euro-Mediterranean Academic Network, EMAN). Seveda bomo v okvirih možnosti še naprej gojili bilateralne


25

znanstvene in kulturne stike z akademijami, s katerimi imamo pogodbe o sodelo-vanju. Posebno veliko stikov imamo z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti. Več boste našli v poročilu oddelka za mednarodno sodelovanje.

V lanskem letu smo podarili dva izvoda Valvasorjeve grafične zbirke. Enega smo namenili Avstrijski narodni knjižnici (Österreichische Nationalbibliothek) na Dunaju, kjer imamo Slovenci zastopanega veliko svojega knjižnega bogastva, med drugim edini znani ohranjeni izvod prve slovenske tiskane knjige, Trubar-jevega Katekizma, in kjer o zgodovinski slovenski navzočnosti še vedno pričata portret in ravnateljska soba Jerneja Kopitarja. Drugi izvod faksimila Valvasorjeve zbirke pa je šel v največjo skandinavsko knjižnico, Carolino Redivivo v Uppsa-li na Švedskem, ki med mnogimi zakladi hrani tudi izvirnik Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Obe obdarovanki sta pokazali, da naše darilo visoko cenita. Carolina se je naši Akademiji za prijazno gesto oddolžila s sijajnim faksimilom izjemno ohranjenega rokopisa na pergamentu Codex Caesareus Upsaliensis, Sve-tega pisma iz 11. stoletja v latinščini.

Naj končam z ugotovitvijo, da kljub težavam in nekaterim neuspehom z lan-skim akademijskim letom ne smemo biti nezadovoljni. Dano nam je bilo opazova-ti, razmišljati, ustvarjati in tudi sicer živeti in delovati v miru. Lahko verjamemo oceni, da naša ustanova še naprej uživa ugled, čeprav naša opozorila niso vedno slišana. Imamo dobre načrte za prihodnost. Ne dvomim, da jih bo sčasoma večina uresničenih.

Jože Trontelj , predsednik


26

SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2011

President's Address to SASA Assembly, 28th February 2012

Dear Members of the Academy, Honorary Member Dr. France Bernik , Ladies and Gentlemen,

We have scarcely hung the new calendar on the wall, but one sixth of the New Year is already behind us. By tradition the February, the so-called financial assembly is not only the day for the economic-financial report and the plan of our Administrative Director, but also for the President’s substantive and working report for the last year.

Last year Slovenia and the world went through a time of important changes, which were felt in every corner of the society, hence also in the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA). There was plenty of activities and numerous events, of which members were notified by reports from meetings of the Executive com-mittee and meetings of the Presidency. As of late, you have been receiving infor-mation on public appearances of the Academy members and different echoes and reflections in select mass media. I will summarize some of these events briefly in the following minutes.

First of all, I must pause in reverent memory of our colleagues, to whom we had to bid farewell in the past year. They are Academy members Robert Blinc and Tone Pavček and corresponding members Prof. Dr. Norbert Elsner , Prof. Milka Ivić , Dr. Lukas Conrad Hottinger and Prof. Henry Teune . They were dis-tinguished people, eminent in their achievements, faithful friends. They are and will be sorely missed.

We have maintained relations with sister Academies. SASA’s executive de-legation participated in the festive ceremony on the 150th anniversary of the Croatian Academy of Sciences and Arts, while I accepted an invitation to the celebration of the 170th anniversary of the Serbian Academy of Sciences and Arts. I also participated in the festive session of the Austrian Academy of Sci-ences in Vienna.

In the past year the Academy was also active in public life. We continued our role in the work of government bodies. I will make mention of the Council for science and technology and the Council for higher education, in which we cooperated in the formation of documents on the long-term vision for Slovenian higher education and science. We also presented our views on the state policy of administration and financing of science to the international public. We received assurances that funds for basic research will not be decreased.


27

Again, we called attention to the deplorable destruction of national cultural heritage. We regret that we were not successful in dissuading the city authori-ties from the project of construction of a garage under the Vodnik Square, or in stopping the demolition of the Kolizej. Similarly, we were unable to prevent the highly controversial cancellation of construction of the new National University Library after the project of the Academy member, architect Marko Mušič, had been approved. SASA repeatedly warned the previous government of the intoler-able moves of its bodies, unfortunately without success.

We continued our endeavours in the area of primary and secondary educa-tion. In the organization of SASA’s Section Three we had a successful consultation on teaching the natural sciences. Preparations are underway for a conference on teaching of technical sciences. Planning for a conference on art education has also begun. We hope that in the foreseeable future we will also do something similar for the humanities and the social sciences. These efforts seem to be well received and beneficial; I think that in this way the Academy fulfils an important part of its mission. Among other things it is involved in the ALLEA project on moderni-zation of teaching science in Europe. In this project our Secretary-General, Dr. Andrej Kranjc is a member of the core group.

It is an accepted fact that humanity has sunk into a global crisis, not only economic and environmental, but also a crisis of values. More and more perva-sively, the realization is dawning that for a solution at both global and local levels as well the revival of ethical values is necessary. Particularly painful is their lack in the school system, where their absence causes long-term ill effects. At the Acad-emy, some time ago, we decided to support efforts to re-introduce ethical contents into the Slovenian educational system at all levels, from preschool to university. With the cooperation of the Žiga Zois Institution, institutions of civil society and the Chancellery of Ljubljana University we designed a project Competence build-ing in teaching and education for the culture of knowledge, values and ethics from preschool level to university. Part of that project is also the establishment of the Institute for Bioethics at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana. The Presidency at its yesterday’s meeting agreed that the Academy should accept patronage over the project and the Institute. There is also an initiative to establish a Foundation for collecting financial resources for both.

Last year, the Academy was also called to help in resolving complications with the Slovenian Science Institute in Vienna. Let me remind you that SASA is its cofounder. Various conflicting ideas and interests led to unnecessary and dif-ficult to understand disagreements (occurred) between government officials and the Institute. This was also reflected in disordered funding. We believe that the Institute, despite difficulties and modest resources, functioned in a commend-able way, and we will endeavour to resolve the misunderstandings despite recent worsening of tensions. We hope to preserve the hard earned good name of the


28

Institute among our Austrian colleagues who care about friendly relations with Slovenia.

We held some consultations in connection with the use of Slovenian and for-eign languages in Slovenian universities. We are discovering that the otherwise unavoidable internationalization of tertiary studies may also bring unfavourable consequences. We are concerned about the unjustified restriction of the rights of Slovenian students and the risk of lag in the development of Slovenian profes-sional and scientific terminology. It is possible to prevent much of this by appro-priate policies. The universities or their faculties themselves must play a key role in safeguarding language rights and legitimate interests. Discussions, the aim of which is to produce some kind of memorandum on the use of Slovenian in profes-sions and science, (will) continue.

2011 was an election year. Unfortunately, there were fewer openings than re-quired. Nevertheless, it is a pleasure to greet three new Associate, three new Full and five new Corresponding Members. Let me again remind you of our (new) possibility to elect advisers, who can offer valuable assistance in our projects. With their knowledge and experience, they add essential qualities; their associa-tion with the Academy can give them additional authority in their own special field of expertise and at the same time enhance the influence of the Academy.

We have begun discussions on possible internal reorganization of the Acade-my. We have set a time framework because we wish to agree on possible changes in the structure of the Sections before the start of procedures for the next election, i.e., in the next 8 months. As you know, our plan is to restrict ourselves to such re-organizations as can be achieved by modifications of the statute. For the time being we do not want to touch upon the Law on SASA. For this task, we have expanded the existing statutory commission, which now includes representatives of all Sections.

Next year, more precisely on 12th November 2013, we are organising a festive ceremony on the 75th anniversary of SASA. Last year, a working group for prepara-tive arrangements was appointed. The group has already started working.

As you may recall, two years ago we froze our plan to prepare a statement on human rights violations in the former State. Not all Academy members seemed to be pleased with the decision. Last year, I was invited to speak at the European Day of Remembrance of Victims of Totalitarian and Authoritarian Regimes. I also res-ponded to a request to take part in an international conference on the possibilities and meaning of reconciliation in Celje and Ljubljana. The speeches, which I gave in my own name, have been printed. Despite efforts to achieve reconciliation, in which numerous distinguished individuals from various parts of the society took part, the atmosphere, because of unclarified, unevaluated actions of the authori-ties, remained unchanged, or appears even more uneasy than in previous years. There is no doubt that such a situation is to the detriment of the country and the nation, as well as individuals. Perhaps it would be right for the Academy to con-


29

sider trying again and preparing a new statement, in which a benevolent appeal for just reconciliation and mutual forgiveness would be at the forefront. Many expect it of us; certainly it would attract attention. If it were communicated with sufficient consideration and respect for the highly sensitive issues, it might be ac-ceptable to many people on both sides of the divide, which for such a long time has so painfully stood between us. It would seem of utmost importance that we leave to the upcoming generations the truth without embellishment, and historical facts without apology for crimes, whoever may have committed them. Among the ethi-cal and legal messages, there must also be unequivocal moral condemnation of all past and future authorities who choose revenge instead of just punishment.

Last year was also fruitful with regard to publishing activities. SASA inde-pendently published 4 books, while a further 4 were published jointly. Seven issues of periodicals were published and a further 3 jointly financed. Three collections of papers from conferences (which were) held at the Academy, were published, while an additional 4 issues of Collected Works of Slovenian Poets and Writers were jointly published. The work of digitalizing the literary legacy of Taras Kermauner continues.

Among the particularly fine events in the life of the Academy are the tradi-tional receptions for our members on their personal jubilees. Last year Full Mem-bers Tine Hribar , Marko Marijan Mušič , Zinka Zorko , Janko Kos , Janez Matičič , Boris Paternu , Ivan Bratko , Janez Peklenik , Marjan Kordaš , Dušan Hadži , Miha Tišler , Jože Toporišič , Kajetan Kovič , Zorko Simčič , Ivan Kreft , Marijan Pavčnik , Mitja Zupančič , Primož Simoniti and Associate Members Janez Lamovec and Tomaž Šalamun celebrated their round anniversaries.

Last year, the Academy also hosted a series of symposia, discussions on new literary editions and other meetings (at SASA). Most of the important events are published on our website.

There are an ever-increasing number of invitations to various conferences, symposia and festive gatherings with requests for addresses or lectures; 35 such requests addressed to the President last year were accepted. Various mass media often approach the Academy for opinions, comments or interviews or they report on our work upon their own initiative. The media holds up a mirror to us – the image often bent and distorted, but nevertheless a mirror. As has already been said, a large part of our appearances in the press and other media is presented in our weekly reports. That is no small amount, and this also bears witness to the Academy becoming more and more involved in public scientific, cultural and political life.

The Academy properly marked the 20th anniversary of Slovenia’s independ-ence with a high-profile symposium, organized by Section One with the co-operation of external lecturers. In addition, a number of lectures, articles and other publications of our members discussing the successes and failures of the


30

first two decades of independence can also be considered contributions to the celebration of the anniversary.

Last year, SASA resigned from the European Scientific Foundation (ALLEA and ARRS will continue to represent our interests in that association). In princi-ple, we will not accept invitations to join new inter-academy associations. Nowa-days, there are a great many; taking all of them seriously would demand a lot of time, and also money for membership fees and travel to meetings and sessions. In our view, this development is unnecessary, perhaps even counter-productive. We remain committed to maintaining working relations particularly with the European Academies Science Advisory Council (EASAC) and the All European Academies (ALLEA). On a smaller scale, we cooperate with the Union Académ-ique Internationale (UAI), the Inter Academy Panel on International Issues (IAP), the International Human Rights Network (IHRN) and the Euro-Mediterranean Academic Network (EMAN). Of course, within the limits of possibility, we will continue to foster bilateral scientific and cultural contacts with academies with which SASA signed (we have) contracts on cooperation. We maintain particularly active contacts with the European Academy of Sciences and Arts. You will find more in the report of the Department for International Cooperation.

Last year, we donated two copies of Valvasor’s (Graphic) collection of prints and drawings Iconotheca Valvasoriana. One was presented to the Austrian Na-tional Library (Osterreichische Nationalbibliothek) in Vienna, which houses a substantial part of Slovenia’s literary wealth, including the only preserved copy of the first Slovenian printed book, Trubar’s Catechism. Iconotheca Valvasoriana will be placed in proximity of the portrait of Jernej Kopitar, one of the headmas-ters of the library, still a witness to the historical Slovenian presence. The other copy of the facsimile of Valvasor’s collection went to the largest Scandinavian li-brary, Carolina Rediviva in Uppsala, Sweden, which, among many treasures, is also home to the original of Valvasor’s Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Both recipients showed that our gift was highly appreciated. Carolina reciprocated with a friendly gesture of presenting our Academy with a magnificent facsimile of the exceptionally well preserved manuscript on parchment, Codex Caesareus Upsali-ensis, a 11th century Latin Bible.

Let me finish by saying that despite difficulties and some failures in the last Academy year, we must not be dissatisfied. We had the opportunity to observe, deliberate, create, and also live and work in peace. We can be confident that our institution enjoys respect, although our voice is not always heard. We have good plans for the future. I do not doubt that the majority of these will come to fruition in due time.

Jože Trontelj , President


31

DELO SKUPŠČINE SAZU

Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 22. februarja in 5. maja.

Skupščina SAZU 22. 2.

Predsednik je odprl zasedanje skupščine, pozdravil navzoče in predlagal dnevni red, ki je bil soglasno potrjen:- potrditev zapisnika skupščine z dne 23. 2. 2010,- poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2010,- obravnava in potrditev poročila o poslovanju v letu 2010,- obravnava in potrditev finančnega načrta SAZU za leto 2011,- soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZRC SAZU,- razno.

K točki 1:Predsednik je navzoče člane Akademije prosil za morebitne pripombe k dnevne-mu redu in zapisniku zadnje seje. SKLEP:Zapisnik skupščine z dne 23. februarja 2010 je bil soglasno potrjen.K točki 2:Predsednik je svoje poročilo, ki ga je ob prihodu na skupščino v tiskani obliki predhodno prejel vsak član, začel z besedami: »Pozdravljeni na redni februarski skupščini Akademije, ki bo v letu praznova-nja 20. obletnice samostojnosti države Slovenije stara 73 let. To leto je tudi 318. obletnica naše predhodnice, Akademije operozov. Našo prednico omenjam zaradi dveh razlogov, ki ju bom navedel v nadaljevanju. Moja dolžnost ob tej priložnosti je, da se nekoliko ozrem nazaj. Lansko leto nam je bilo razmeroma naklonjeno. Vseeno pa naj se najprej spomnim naših kolegov in prijateljev akademikov, ki so nas v tem letu zapustili. Aprila je odšel Boris Mayer, maja Alojz Šercelj , avgusta Franc Gubenšek in Stanko Grafenauer , septembra do-pisni član Evgen Pusić, oktobra pa dopisni član Aleksander Flaker. Sit illis terra levis, naj jim bo zemlja lahka.

Volitve 2011Čas od zadnje skupščine so na SAZU zaznamovale priprave na letošnje volilno leto. Novici razredom sta bili dve, ena dobra in ena slaba. Zdravje in medicina sta veliki večini članstva služila dobro in večina nas še vedno lahko sledi priporočilu


32

starega Horacija, da se veselimo vsakega novega dne. Ta dobra okoliščina zasenči ono drugo, da izpraznjenih sedežev skorajda ni. Danes imamo v Akademiji 83 rednih in 16 izrednih članov, obojih skupaj torej 99. Dopisnih članov imamo 78. Kot veste, smo se odločili za tri mesta za nove izredne člane, za tri napredovanja v redno članstvo in za pet novih dopisnih članov. Želje in potrebe pa so mnogo večje. Nekateri razredi so precej postarani, nekateri so v zadnjih letih utrpeli hude izgube. Nekateri razredi ostajajo brez novih mest. Žal ni bila kandidirana nobena ženska niti noben slovenski znanstvenik ali umetnik iz tujine. Ugotavljam pa, da je bilo kljub tem senčnim stranem letošnjih volitev dogovarjanje zgledno gentle-mansko, brez hude krvi. Za to sem kolegicam in kolegom iskreno hvaležen.

Razprava o možnih vsebinskih in strukturnih spremembahOb volilnih razmišljanjih je znova oživela razprava o nekaterih strukturnih zna-čilnostih SAZU. Resno moramo vzeti že večkrat izrečeno opozorilo, da v SAZU manjka teorija, kritika in zgodovina umetnosti, z izjemo literarnih ved. Nimamo torej teoretikov glasbe, likovnih umetnosti, arhitekture. Nekoč smo jih imeli, si-jajne znanstvenike. Danes pa smo v zadregi celo glede tega, v kateri razred naj bi bili izvoljeni. Poudarjeno je bilo, da taki člani ne sodijo v razred umetnikov. Do zdaj smo umetnostne zgodovinarje in teoretike imeli v prvem, enega pa tudi v drugem razredu. Prvi in drugi razred prihajata v poštev tudi v prihodnje. V razre-du, ki bi se odločil za takšno ponovno vsebinsko obogatitev, bi lahko ustanovili oddelek za vede o umetnostih, od upodabljajočih umetnosti prek muzikologije do arhitekture – tudi ta v svoji vrhunski pojavnosti sodi med umetnosti –, in če bi bil to drugi razred, bi v tak oddelek sodile tudi literarne vede. Potrebne dogovore, ob vsej občutljivosti za avtonomijo razredov, vključno z njihovo notranjo uredi-tvijo, morebitno dopolnitvijo imena, vsekakor pa tudi z ustreznim povečanjem števila članskih mest bi morali opraviti pravočasno, tako da bi spremembe veljale že za prihodnje volitve. To pomeni, da moramo do dogovorov priti v dobrem letu dni. Drugo tehtno opozorilo pa je, da se Akademija stara in da moramo nekako poskrbeti za pomladitev. Dogovorjeno je, da z razmišljanjem in zbiranjem mnenj začnemo že spomladi, takoj po volitvah, razprave pa bodo stekle jeseni.

V nedavnih razpravah je bilo ponovno odprto staro vprašanje o vlogi Akade-mije v družbi. Ali izpolnjujemo pričakovanja družbe? In ali smo sami s svojim de-lovanjem zadovoljni? Z več strani je prišla pobuda, morda najbolj artikulirano iz tretjega razreda, da ponovno pregledamo vsebino našega dela, cilje, ki jih želimo dosegati v prihodnosti, in pričakovanja, ki jih ima do nas družba. Nazadnje smo to storili pred desetimi leti. Živimo pa v času naglih sprememb. Predsedstvo je pobudo sprejelo in namerava sprožiti razpravo že letošnjo pomlad. Glede na vse-binske predloge bi presojali tudi morebitne potrebe po preoblikovanju strukture. Kolikor bo le mogoče, bi pri tem pazili na ohranjanje tradicije, vsega tistega, kar se je doslej obneslo. Pomembno bi bilo ostati znotraj okvira zakona o Akademiji,


33

ki je na srečo širok, po zaslugi vodstva v času, ko se je zakon ustvarjal in sprejel. Daljnovidnim kolegom smo danes morda še bolj hvaležni kot nekoč, za sedaj za-kona ne želimo spreminjati. Nedvomno pa lahko veliko novega uredimo v statutu. Še tretje pa je, da bolj izkoristimo možnosti, ki so v obstoječih okvirih že zdaj na razpolago.

O mestu Akademije v slovenski družbi O tem, kako nas vidi javnost, kako naši znanci in drugi ljudje, imamo seveda zelo nepopolno podobo. V družbi civiliziranih, vljudnih ljudi človek navadno dobi več pohval, kot si jih zasluži. Tako ni vedno lahko uganiti, kaj si ljudje pravzaprav v resnici mislijo. Ne glede na to se vseeno zdi, da si je naša ustanova skozi desetletja pridobila precejšen ugled, ki ga uživa še danes. Ta ugled je povezan z vplivom, je mnogokrat edini adut, s katerim lahko kaj dosežemo. Tudi takrat, ko želimo le to, da se kako naše stališče sliši, da je opaženo. Zato je ta ugled nadvse dragocen.Ugled Akademije je seveda tolikšen, kot je ugled njenih članov. V razpravah ob letošnjih volitvah je bilo izrečeno, da mora biti ena od lastnosti kandidata tudi moralna integriteta. To je, rekel bi, nevidno merilo, ki ga ni treba niti razglašati. A prav je imeti pred očmi, da je enako pomembno kot znanstvena ali umetniška odličnost. Nedotaknjene javne podobe ni lahko obdržati, v današnjem času ljudje ne varčujejo z obdolžitvami, ki jih s posebnim veseljem povzemajo mediji javnega obveščanja, čeprav so velikokrat nepreverjene, pogosto krivične. Med Slovenci jih ni malo, ki uživajo v kamenjanju in se presenetljivo lahkotno odločajo za vlogo prvega metalca. Nenapisano, modro vodilo pravi, da je v takih primerih dobro po-čakati, da se zadeve razčistijo, prah poleže in dejstva pridejo na svetlo. Če se s tem zamudi ena volilna perioda, to ni nesprejemljivo. Prosim, ne ugibajte. Kar sem rekel, se ne nanaša na nobenega od kandidatov, evidentiranih za letošnje volitve. Akademijo mnogi vidijo kot moralno avtoriteto. Nekateri menijo, da je ena redkih ustanov, ki je to podobo v javnosti ohranila. To pa je nedvomno ena najzahtev-nejših vlog v današnjem svetu in času, ko mnogi kar tekmujejo, kdo bo komu prej vzel moralni ugled.

Prav zato pa SAZU večkrat razočara, ko se v javnosti ne oglasi takrat, ko bi se po mnenju mnogih morala. Na to imamo svoj odgovor, da se ne moremo vtikati v zadeve dnevne politike. Vendar je v javni razpravi vse več vprašanj, ki presegajo okvire tega pojma. Akademija se ni oglasila pri sprejemanju družinskega zakona, ni se opredelila ob pripravah na pokojninsko reformo, ni se odzvala na izziv, da pove svoje mnenje o malem delu. Dileme niso majhne, pripravljavci zakonodaje pa večkrat ne izbirajo rešitev, ki bi se zdele modre, daljnovidne, državljanom spre-jemljive.

Kdaj je poseg v razpravo o vladnih ukrepih ali splošnih velikih vprašanjih legitimen? Še najbolj takrat, ko Akademija lahko svetuje na podlagi spoznanj zna-nosti. Seveda SAZU nima na vseh področjih dovolj vrhunske izvedenosti. Vse-


34

kakor si lahko pomaga s svojimi ekspertnimi sveti, v katerih imamo zunanje so-delavce in svetnike. Izkazali so se tudi svetovalci. To možnost bi lahko izkoristili mnogo bolj, kot smo jo do sedaj. Zares, če se želimo s tehtnimi mnenji pogosteje pojavljati v javnosti, imamo malo boljših možnosti, kot da se opremo na zunanje sodelavce. Vrata za nova imenovanja so odprta, razredi so tu povsem samostojni, upam, da bomo kmalu obogatili našo dejavnost tudi na ta način.

Kdaj naj Akademija stopi z mnenjem pred javnost? Umestna je zadržanost, varčnost, inflacija takih nastopov bi našim mnenjem odvzela težo. Nadvse slabo bi bilo, priti na dan prezgodaj, s premalo premišljenimi izjavami, ki jim je mogoče oporekati. Enako velja za zadeve, ki se še razvijajo, kjer novi podatki, ki utegnejo spremeniti končno sliko, še prihajajo.

Treba je upoštevati, da imamo na razpolago vrsto različnih načinov, ki so primerni za različne potrebe in priložnosti.

SAZU se v javnosti oglaša z izjavami posameznih članov, posameznih razre-dov, predsedstva ali izvršilnega odbora. Poleg tega imamo tudi svete in odbore, naposled pa prirejamo javne razprave, posvete in simpozije. Naši kolegi so člani vrste pomembnih teles in organov, ki usmerjajo delovanje raznih institucij države. Imamo tudi ministra v aktualni vladi. Kot zadnji, najredkeje uporabljeni način pa je na razpolago še izjava Akademije kot celote. Imamo torej bogastvo oblik in na-činov, ki jih uporabljamo bolj ali manj pogosto, bolj ali manj učinkovito. Gotovo ni mogoče zanikati, da smo zaznavno navzoči v javnosti.

Seveda je treba opozoriti, da so akademiki in akademikinje poleg vsega še deloholično aktivni vsak na svojem ožjem poklicnem področju. Tako bi rekel, da smo vredni tradicije naših starosvetnih predhodnikov, operozov. In to je prvi ra-zlog, da sem jih omenil v uvodu.

Vendar sem lani prejel pismo kolega, ki je nezadovoljno omenil, da je Aka-demija preveč pasivna, da se preveč ukvarja s preteklostjo in sama s seboj. Pismo me je presenetilo. Vsaj vtis o tem, ali drži očitek o pasivnosti, je mogoče dobiti iz letopisov. O vsakdanjem delu se je mogoče prepričati iz zapisnikov tedenskih sej izvršilnega odbora. Priloga vsakemu zapisniku je kratek povzetek naše navzoč-nosti v medijih javnega obveščanja. Ne enega ne drugega ni malo, tako da ne bi pritrdili niti omenjeni kritiki ne že pred časom zapisani oceni, da se SAZU vede kot dremajoča stara gospa. Gotovo pa se lahko začnemo pogovarjati o tem, ali se bomo načrtno in poglobljeno, z dolgoročnimi, morda tudi večdisciplinarnimi projekti lotili posameznih načelnih, tudi globalnih vprašanj, ki so pomembna za prihodnjo orientacijo naše družbe. Časi so taki, da to skoraj zahtevajo.

Delo Akademije v preteklem letu Preteklo in prihodnje delo je glavna tema mojega današnjega poročila. Vsega ne morem našteti in pravično opisati, bom pa vsaj bežno omenil nekaj nalog, ki smo si jih zadali sami ali pa smo se jih lotili na prošnjo drugih.


35

Veliko pozornosti smo posvetili vprašanjem šolskega izobraževanja. SAZU so-deluje v jedrni skupini evropskih akademij, ki razvija novo strategijo poučevanja naravoslovja. Istemu vprašanju se posvečamo doma. Lanski posvet v organizaciji tretjega razreda je sodeč po odzivih izredno lepo uspel. Snujemo projekt krepitve vrednot v šolski vzgoji. Odpiramo večletni projekt podpore etičnim vsebinam v izobraževanju od vrtcev do podiplomskega univerzitetnega študija.

Sodelovali smo v javnih razpravah o novi raziskovalno-razvojni strategiji Slovenije. Njene dobre in šibke strani smo komentirali tudi za mednarodno jav-nost. Zavzemamo se za ohranitev temeljnih raziskav in za ustrezno svobodo in avtonomijo znanosti. Med drugim tudi v novi raziskovalni politiki opozarjamo na potrebno etiko raziskovalnega dela, na moralno integriteto znanstvenikov in na dobro prakso v znanosti. Vključili smo se v jedrno skupino Stalnega odbora za etiko v znanosti pri Allei. Za priznanje si lahko štejemo imenovanje predsednika v 36-članski IBC, ugledni Mednarodni odbor za bioetiko pri Unescu.

Med deseterico simpozijev in posvetov, ki jih je priredila Akademija v prete-klem letu ali pri njih vsaj aktivno sodelovala, naj spomnim vsaj na nekatere: na simpozij ob 100-letnici rojstva Milana Vidmarja, znanstveni posvet ob 35. obletni-ci podpisa osimskega sporazuma, že omenjeni posvet o poučevanju matematike, fizike in kemije v srednjih šolah, simpozij ob 10. obletnici smrti akad. Aleksandra Bajta, simpozij v spomin Frana Bezlaja, 4. Memorial Leva Milčinskega, simpozij ob 90. obletnici rojstva akademika Emilijana Cevca, mednarodni posvet Biološka znanost in družba – organizmi kot živi sistemi in Etika v znanosti (na Dunaju).

Akademija je v tem letu založila oz. prispevala k stroškom objave 20 tehtnih knjig. Kot vedno pa so mnoge knjige naših članov seveda izšle pri drugih doma-čih in tujih založbah. Na Akademiji smo imeli tudi predstavitve sedmih novih publikacij.

Vodstvo je opravilo obisk pri naših zamejcih v Benečiji, v Špetru Slovenov, Reziji in Ukvah v Kanalski dolini. Naši novi prijatelji so nam ga vrnili. Rezultat je načrtovanje sodelovanja pri nekaterih etnološko-jezikovnih projektih. Na pova-bilo Slovencev v Kanadi sem se s predavanjem o etiki v medicini udeležil slavno-stnega srečanja Slovenskega kanadskega kongresa v Torontu ob njegovi 20-letnici.

SAZU se je tudi v preteklem letu zavzemala za ohranjanje slovenske kulturne in naravne dediščine. Še naprej smo se potegovali za ohranitev arheoloških dra-gocenosti pod Vodnikovim trgom, tako pri Nacionalnem svetu za kulturo kot pri Državnem zboru. Nadaljujemo z zavzemanjem za ustanovitev regijskega parka na ožjem območju Krasa, kjer nas skrbi divja industrializacija in množično poselje-vanje z neavtohtonim prebivalstvom. Podprli smo ohranitev naravnih in kultur-nih vrednot Goričkega. Zagovarjali smo zamisel o muzeju koliščarske naselbine in situ na Špici ob Botaničnem vrtu. SAZU je pri Vladi RS vložila protest zoper njeno nerazumljivo in obžalovanja vredno odločitev, da ustavi in odpove že za-četi projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Uspeh teh


36

pobud je bil doslej pod pričakovanji, vendar smo z njimi izboljšali vsaj poučenost javnosti o ogroženih vrednotah naše dediščine. Ocenjujemo, da je tudi ta vloga Akademije dolgoročno pomembna, da je vredna truda.

Poleg že omenjenih medakademijskih stikov moram navesti še vzpostavitev sodelovanja s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti v Beogradu. Predsednik Nikola Hajdin in podpredsednik Stanovčić sta k nam prišla podpisat sporazum, sam pa sem pred tem obiskal SANU, kjer sem bil izredno prijazno sprejet. Imeli smo pogovore o preteklem in možnem prihodnjem sodelovanju, predaval sem o nalogah akademije v znanosti in družbi.

Na obisku smo imeli tudi predsednika Črnogorske akademije, profesorja Momira Djurovića.

Spremljal sem predsednika Republike pri obisku Royal Society v Londonu, ob izročitvi slovenskega darila, faksimilne izdaje Valvasorjeve Ikonoteke. Udele-žil sem se tudi slovesnosti ob 350-letnici Royal Society, najstarejše neprekinjeno delujoče akademije na svetu. Spoštovanje starožitnih začetkov Royal Society me je opomnilo, da se pri nas preredko spomnimo naše lastne predhodnice, Akademije operozov. Res pa je, da smo primerno zaznamovali njeno 300-letnico leta 1993. Danes bi bila stara 318 let, in je med 10, če ne med 5 najstarejšimi evropskimi akademijami, žal brez kontinuitete z današnjo SAZU. Spomnil pa sem se tudi na rimsko Academio dei Lincei, ki je še starejša od Royal Society in uveljavlja svetov-ni primat, čeprav je bilo tudi njeno delovanje trikrat prekinjeno, vsega za več kot 160 let. To, kolegi in kolegice, pa je drugi razlog za mojo obuditev rodoljubnega zgodovinskega spomina.

Na medakademijskem posvetu TWAS v Trstu sem sodeloval s predavanjem o vlogi akademij v današnji družbi – to srečanje akademij jugovzhodne Evrope v okviru globalne zveze akademij IAP je bilo posvečeno regionalnemu sodelovanju na področju znanosti, tehnologije in inovacij. Udeleženci so ocenili sodelovanje slovenske akademije z vlado pri upravljanju področij znanosti, kulture in izobraže-vanja kot vizionarski zgled, vreden posnemanja. Z odobravanjem je bil sprejet po-gled v prihodnja desetletja, z opozorili na globalne in lokalne probleme in možno-sti, s katerimi bodo morale vlade računati. Posebej je imponirala skrb za šolstvo na vseh ravneh, za pridobivanje znanja kot vrednote in poudarek na privzgoji vrednot.

SAZU je v preteklem letu nadaljevala sodelovanje v istih medakademijskih združbah kot prej. Podrobnosti bodo navedene v letnem poročilu oddelka za mednarodno sodelovanje. Odločili pa smo se izstopiti iz Evropske znanstvene fundacije (ESF). Koristi od članstva v tej organizaciji niso bile sorazmerne s čla-narino. Poleg tega je ESF ta čas v reorganizaciji, verjetno bodo izstopile tudi druge akademije, ki nimajo lastnih raziskovalnih skladov.

SAZU se je vključila v reševanje zapleta med vlado in Slovenskim znanstve-nim inštitutom na Dunaju. Zaplet je po našem mnenju nepotreben. SAZU je ocenila, da je inštitut glede na skromna sredstva zelo dobro opravljal svoje po-


37

membno poslanstvo, predstavljanje slovenske znanosti, umetnosti in kulture na Dunaju. SAZU se zavzema, da bi inštitut to delo v isti obliki in s podobno vsebino neovirano nadaljeval. V tej oceni in priporočilu pristojnima ministroma se nam brez pridržkov pridružujejo druge članice oz. ustanoviteljice, vse štiri slovenske univerze in ZRC SAZU.

SAZU je skušala v sodelovanju z ministrstvoma za znanost in kulturo prispe-vati k bolj dolgoročni ureditvi financiranja Slovenske matice. Tudi tu do končnih dogovorov še ni prišlo.

Odmevnost ustvarjalnega dela akademikov v javnosti na svoj način kažejo tudi priznanja. Omeniti moram visoka odlikovanja iz tujine, ki so jih prejeli aka-demiki France Bernik , Andrej Jemec in Boris Pahor . Zoisovo nagrado za življenj-sko delo je prejel akademik Kajetan Gantar . Tu pa je še cela vrsta stanovskih in drugih priznanj, ki bodo zapisana v Letopisu.

Več umetnikov se je predstavilo z uspelimi razstavami doma in v tujini, znanstveniki pa kot vedno z bogato bibliografijo.

Člani vodstva in ostali člani SAZU smo pogosto ustregli prošnjam, da z uvo-dnim nagovorom ali predavanjem odpremo znanstvena in kulturna srečanja v Ljubljani in drugod po Sloveniji.

Članice in člani SAZU smo se tudi v lanskem letu odzvali na humanitarni klic in poleti darovali otrokom in revnim družinam, jeseni pa prizadetim v popla-vah. Oboje je bilo sprejeto z veliko hvaležnostjo.

Zelo prijetno se je spomniti sprejemov ob jubilejih naših kolegic in kolegov. Okrogle obletnice so v letu 2010 praznovali Vinko Dolenc , Stane Gabrovec , Ka-jetan Gantar , Josip Globevnik , Niko Grafenauer , Matija Horvat , Milan Mihelič , Dušan Moravec , Jože Mlinarič , Janez Orešnik , Raša Pirc , Jože Pirjevec , Uroš Skalerič , Saša Svetina , Peter Štih , Anton Vratuša , Igor Vrišer , Saša Vuga , Franc Zadravec , Ciril Zlobec in Boštjan Žekš . Velik privilegij predsednika je, da v na-govorih ob teh prazničnih sprejemih lahko pregleda in navzočim predstavi sijajne dosežke, ki so njihovim ustvarjalcem odprli vrata v najvišjo ustanovo slovenskih razumnikov in umetnikov. Tu moram izraziti priznanje in hvaležnost našemu nekdanjemu predsedniku, častnemu članu akademiku Francetu Berniku, ki je ta imenitni običaj vpeljal.

O slovenski samostojnosti, vrednotah in človekovih pravicah Spoštovani, v letošnjem letu je težko govoriti ob takih priložnostih, ne da bi se vsaj bežno dotaknili dveh stvari. Ena je 20-letnica samostojne slovenske države, druga pa trojna – gospodarska, okoljska in moralna stiska. Mnogi omenjajo vse skupaj kar v istem stavku. Kako smo mogli ta sad večstoletnih sanj, truda in žrtev številnih rodov Slovenk in Slovencev, pridobljen s precejšnjo pomočjo čudovitega daru usode, ki je poskrbela za ugodne okoliščine, tako zavoziti v vsega 20 letih? Fi-lozofi, družboslovci in zgodovinarji bodo najbrž odkrivali zakonitosti, ki so tako


38

rekoč morale pripeljati do sedanjega nezadovoljivega položaja. Vsi pa v takšno predestiniranost zgodovine ne verjamemo.

Mnoge ljudi slišite govoriti o krizi vrednot. Res se zdi, da je med ljudmi več zmede v pojmovanju vrednot kot na primer pred dvema desetletjema, ko smo si pridobivali novo državo. To je bil poseben trenutek v zgodovini Slovencev, ki ga svojevrstno zaznamuje markantni zobec navzdol v statistični krivulji pogostnosti samomorov. Bila je renesansa vrednot: upanja in zaupanja, domoljubja, dobroho-tne naklonjenosti sočloveku v stiski, ne le prijatelju, tudi neznancu.

A v teh 20 letih kot da se je velik del tega pozabil, kot da so na vrh prišle druge reči. Tekmovalnost, prizadevanje za materialno blaginjo, celo tudi za premože-nje, ki bistveno presega potrebe lastnika, so danes priznane kot vrednote. Prav. Ampak – ali so na pravem klinu prednostne lestvice vrednot? Mnogi se boleče zavedamo velikosti in teže teh vprašanj.

Gotovo so na višjem klinu človekove pravice. Akademija je članica Medna-rodne mreže za človekove pravice; prek svoje Komisije za človekove pravice je lani intervenirala v 4 primerih, ko so bili zaradi verbalnih deliktov, izražanja svojega mnenja, zaprti znanstveniki v Siriji in Turčiji.

S predsednico komisije za človekove pravice sva se zavzela za ustavno presojo zakona o arhivih, na podlagi katerega je bila sprejeta in od Upravnega sodišča potrjena absurdna zahteva, da se popisi bolezni pacientov Psihiatrične klinike kot pomemben del kulturne dediščine slovenskega naroda izročijo javnemu arhivu Slovenije. S tem anahronizmom bi poteptali pravico do varovanja izjemno obču-tljivih osebnih podatkov najranljivejše manjšine, ljudi z duševno motnjo, povozili bi pa tudi eno temeljnih, svetih dolžnosti iz deontološkega kodeksa zdravnikov.

Slovenski narod pa še vedno živi v senci mračnih dogodkov med drugo sve-tovno vojno in po njej. Mnogi med nami menimo, da bi bilo tisočem nesrečnih moških, žensk in otrok, okrutno usmrčenih v zunajsodnih povojnih pobojih, tre-ba posvetiti sočuten spomin, brez pridržkov obsoditi zločine, storjene nad njimi, naposled pa skesanim krivcem odpustiti. Gotovo je bilo marsikaj storjenega, prav tako gotovo pa je bilo spravnih dejanj premalo. Dokler to ne bo dovolj dobro opra-vljeno, dokler tega ne bo razumelo in sprejelo dovolj Slovencev, narod ne bo imel zdravih temeljev, na katerih je mogoče varno graditi prihodnost. V Akademiji smo si zadnji dve leti prizadevali sprejeti izjavo o povojnih kršitvah človekovih pravic, katere osnutek je pripravila Komisija za človekove pravice. Najhujša spo-zaba so bili seveda zunajsodni poboji, predmet izjave pa je bilo tudi nadaljevanje neetičnih ravnanj oblasti skozi naslednja desetletja. Mnogim med nami ni vsee-no, ker se to prizadevanje končuje brez uspeha. Pokazalo se je, da nismo zmogli zbrati dovolj soglasja, da bi pripravljeno besedilo – táko, kot je, ali s popravki – lahko objavili v imenu Akademije. Večina se zaveda, kako pomembno bi bilo, če bi ustanove z javnim ugledom, kot je naša, pripomogle k splošnemu sprejetju vsaj minimalnih etičnih standardov, pod katere ne sme nihče, ne glede na okoliščine.


39

Naj izpostavim enega samega: državi in družbi ne more biti dovoljeno poravnavati račune za hudodelstva, resnična ali namišljena, s slepim maščevanjem, mimo pra-vosodnega sistema. A tu je še vrsta drugih, še posebej zunaj vojnega časa povsem nesprejemljivih ravnanj, ki pomenijo grobo kršitev minimalne etike. To danes javnosti (in medijem, ki jo obvladujejo) še ni jasno. Zdi se, da ostaja sporno celo vprašanje, česa nikakor ne sme storiti oblast, ki je prisegla, da bo varovala zako-nitost in človekove pravice. Predlog izjave bo po sklepu komisije skupaj z ostalim gradivom spravljen v arhiv. Podrobnejše poročilo o stališčih in odzivih akademi-kov pa je na razpolago tistim, ki so že ali še bodo izrazili željo.

Tu se želim dotakniti še enega vprašanja, s katerim se ukvarja svet v zadnjih letih in se mu ni mogla izogniti niti Akademija. Kaj storiti s človeškim dostojan-stvom? Pojavili so se novi etiki, ki nas prepričujejo, da je to ničvreden koncept, ki ga je treba izgnati iz medicine in znanosti in ki ne more biti podlaga za odločanje v pravu, zakonodaji in etiki. V napoto je libertarnemu pogledu na svet. Upora-bljen naj bi bil namreč za vrsto »napačnih« opredelitev na podlagi tradicionalne etike, kot je vztrajanje pri prepovedi evtanazije in proste trgovine s človeškimi organi, izrezanimi iz teles živih ljudi, do odrekanja pravice do svobodnega pride-lovanja človeških zarodkov za raziskave in ustvarjanja križancev med človekom in živalmi. Po mnenju nekaterih libertarnih etikov te zvrsti je treba zdravnikom prepovedati odločanje po vesti in odpraviti tudi pravico do ugovora vesti, saj sta v najboljšem primeru izraz kaprice ali lenobe, v najslabšem pa hudodelska prestop-ka. Etiko naj bi vrnili filozofom, saj je to filozofska disciplina.

Ti ljudje govorijo o potrebi po prenovi družbe na podlagi novih vrednot. Te-meljni nesporazum pa je v tem, da v resnici ne gre za nove vrednote, ampak za nove interese. Tako s skrbjo gledamo, poslušamo in beremo o tem, kako bi nekatere veje znanosti in stroke, pravilneje nekateri njihovi zastopniki želeli priti do pooblastil, s katerimi bi dali posameznikom v roke nevarno novo moč, nove svoboščine in koristi, uveljavljene brezobzirno proti legitimnim pravicam drugih. Tu ne gre samo za neposredno oškodovane. Gre za izpodkopavanje temeljev, na katerih stoji dana-šnja civilizacija. Saj vemo, da ta civilizacija ne deluje najbolje, vendar je neskončno boljša kot nič. Razdiralne težnje ne morejo na mah narediti orjaške škode. Prek počasne erozije obstoječega sistema vrednot pa delujejo enako usodno. Znana za-konitost govori o varljivi varnosti malih korakov, ki se zdijo nedolžni tudi na robu prepada. Kam lahko pripeljejo, o tem pa imamo mnogo pretresljivih zgledov.

Nekateri se ozirajo na Akademijo v upanju, da bo storila kaj prepričljivega, kaj odmevnega v obrambo vrednot, ki so nekoč vodile vsaj čut za prave izbire, če že samih izbir mnogokrat niso mogle. V današnjih kriznih časih so pred to nalogo akademije vsega sveta.

SAZU se bo tega lotila s prizadevanjem, da vpliva na šolsko vzgojo. Pri otro-cih in mladih ljudeh je za vrednostno orientacijo in sprejem etičnih meril mogo-če storiti največ. Do mladih imamo tudi največjo odgovornost. A kot pri učenju


40

nasploh je tudi tu treba upoštevati spoznanja nevrobioloških znanosti, predvsem ono o kritičnih časovnih obdobjih rasti in dozorevanja, ko so možgani za posa-mezne vrste učenja dojemljivi.

Če želimo kaj spremeniti, se moramo ozreti tudi v nekoliko bolj oddaljeno prihodnost. Zato se je zdelo prav, odzvati se vabilu v skupino, ki je razmišljala o urejanju prihodnjega sveta in naše države v prihajajočih desetletjih. V dokumentu Kam po krizi iz predlanskega decembra je nekaj naših pogledov na etiko družbe prihodnosti, ki jih je skupina avtorjev lani še dodatno pojasnila Državnemu zboru in širši javnosti.

Del prihodnjih nalog in aktivnosti SAZU je torej predvidljiv. Čar prihodnosti pa je v onem drugem delu, ki je nenapovedljiv. Negotovosti je danes kljub vsem poskusom znanosti in raznih strok, da bi pogledale v prihodnost, več kot nekoč. Z radovednostjo čakamo, upam, da ne povsem nepripravljeni. Zagotovo pa ne samo kot pasivni, dremajoči opazovalci. Tudi ne gre samo za čakanje. Akademija želi prispevati svoj delež k izbiram prihodnosti.«

Vabilu k razpravi se je najprej odzval akad. Janez Orešnik , ki se je zahvalil za izčrpno poročilo. Zaveda se, da poleg objektivnih dejstev o delu Akademije vsebu-je tudi osebne poglede predsednika na poslovanje v preteklem letu. Opozoriti želi predvsem na to, da bo treba razmišljati o delu in reorganizaciji razredov. Čeprav razpravo o tem podpira, pa je na današnji skupščini še ne namerava začeti. V zvezi z organizacijo želi omeniti le nekaj splošnega: nerazumevanje med naravoslovnim in humanističnim delom Akademije ima za posledico, da v nekaterih stvareh ni mogoče priti do enotnega mnenja. Zato predlaga, da bi v isti skupini akademikov imeli naravoslovce in humaniste.

K točki 3:O finančnem poslovanju v letu 2010 je poročal upravni direktor Zoran Mezeg. Akademija je za svoje delovanje in za delovanje ZRC SAZU prejela 4,038.382 EUR. Večino sredstev, 97,6 % je prispeval proračun Republike Slovenije, 1 % Javna agen-cija za knjigo, ostalo pa je Akademija ustvarila sama: s prodajo publikacij, naje-mninami in oddajanjem Prešernove dvorane ter počitniških apartmajev.

Odhodki v letu 2010 so znašali 4,023.579 EUR in so bili za 14.803 EUR nižji od prihodkov. Pozitivna razlika se je prenesla v leto 2011 in je namenjena plačilu računov iz preteklega leta. V primerjavi s preteklim letom so bili odhodki za 3,5 % nižji. So se pa povečala sredstva za tisk, in sicer za 10, 6 %. Skladno s politiko var-čevanja v javni upravi so se sredstva za plače znižala za 3,5 %, ker sta nagrajevanje delovne uspešnosti in napredovanje zamrznjeni. Tudi investicije so se v primerjavi z letom 2009 znižale za 33 %, kar gre pripisati dejstvu, da se obnova stavb v lasti Akademije počasi zaključuje.SKLEP: Skupščina je brez pripomb sprejela finančno poročilo za leto 2010.


41

K točki 4:Upravni direktor je predstavil tudi finančni načrt proračunskih sredstev za leto 2011, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel konec prejšnjega leta, obja-vljen pa je v Uradnem listu št. 96/10.

Delovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti je namenjenih 4,323.282 EUR. Pri pregledu posameznih postavk razveseljuje dejstvo, da sredstva za tisk, fond upokojenih akademikov in nakup knjig, čeprav počasi, naraščajo. Za nadaljevanje projekta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda je pred-videnih 538.188 EUR. Akademija se je uspešno vključila tudi v reševanje finančnih težav Slovenske matice, tako da ji bo v obliki finančnega transferja nakazala 80.000 EUR. Sredstva so namenjena za izvajanje skupnega programa znanstvenih prire-ditev in izdajanja publikacij. Akademija bo sofinancirala uredniško in organiza-cijsko delo ter znanstvena srečanja filozofskega, naravoslovnega in založniškega odseka Slovenske matice. Več sredstev je namenjenih za mednarodno sodelovanje in materialne stroške biblioteke, ostale postavke pa so v okviru nivoja za leto 2010.

Glede porabe sredstev za mednarodno sodelovanje je na vprašanje izr. člana Petra Štiha upravni direktor pojasnil, da tuji gostje prejmejo dnevnico in plača-no prenočišče, če gre za obisk v okviru pogodbeno urejenega medakademijskega sodelovanja; če sporazuma ni, pa tujim gostom običajno lahko ponudimo hotel in kosilo ali večerjo z gostiteljem. Plačilo potnih stroškov in honoriranje predava-teljev ni možno. Možnost brezplačne nastanitve pa imajo gostje tudi v akademij-skem apartmaju.

Akad. Boštjana Žekša so skrbele predvidene postavke v načrtu za leto 2012, ki so nižje kot za letošnje leto, vendar je upravni direktor povedal, da so številke zgolj planske, in je velika verjetnost, da bodo z rebalansi med letom spremenjene.

Akad. Janez Orešnik je sprožil razpravo o gradnji NUK II in izrazil mnenje, da se problematika nanaša tudi na Akademijo kot najvišjo znanstveno in umetno-stno ustanovo v državi. Na prostoru, predvidenem za gradnjo, bi se lahko združilo več knjižnic, tudi fakultetnih in teoretično celo biblioteka SAZU, kar bi pripomo-glo k znižanju stroškov delovanja.

Akad. Marko Mušič, avtor projekta NUK II, ki ga je Vlada v preteklem letu razveljavila, je razložil, da je bil natečaj razpisan izključno za gradnjo stavbe NUK II. V skladu s kasnejšimi zahtevami je bil projekt noveliran s priključitvijo CTK in knjižnice Filozofske fakultete. Pri združitvi knjižnic na eni lokaciji in z razpo-reditvijo gradiva po strokah se doseže zahtevana kompleksnost in racionalizacija, kar je v skladu s svetovnimi trendi. V načrtu je že predvidena podzemna poveza-va med obema knjižnicama in tudi nadzemni hodnik preko Slovenske ceste do Filozofske fakultete. Namera Vlade, da se iz novega koncepta NUK II ponovno izključita obe omenjeni knjižnici, ni modra.

Akad. France Bernik je opozoril na vsebino predsednikovega poročila, na ka-terega se bodo člani morali odzvati, in svetoval previdnost pri prestrukturiranju


42

Akademije. Glede porabe sredstev pa se zavzema, da se jih več nameni nakupu in ohranjanju knjižničnega fonda Biblioteke. SKLEP:Skupščina je brez pripomb sprejela finančni načrt za leto 2011.

K točki 5:Glavni tajnik je predstavil predlog sprememb in dopolnitev Statuta ZRC SAZU, ki jih je na seji predsedstva že pojasnil direktor prof. dr. Oto Luthar. Spremembe se nanašajo na dodatni sedež izpostave (nova Raziskovalna postaja v Mariboru) in na raziskovalni sklad ZRC SAZU, ki se na predlog pooblaščene revizorke ukinja. Tako se v statutu spremenijo vsi členi, ki omenjajo raziskovalni sklad, in črtajo merila za dodelitev prostorov. SKLEP:Na predlog predsedstva skupščina potrjuje spremembe in dopolnitve Statuta ZRC SAZU v 5., 51., 54., 55. in 56. členu.

Pripravila: Glavni tajnik:Lucija Gorički akad. Andrej Kranjc

Skupščina SAZU 5. 5.

Zasedanje skupščine je s pozdravom navzočih odprl predsednik Akademije. V uvodnih besedah je poudaril pomembnost volitev, saj bodo novoizvoljeni člani in novo vodstvo v naslednjih treh letih oblikovali delo in ugled Akademije. Predlagal je naslednji dnevni red:- potrditev zapisnika skupščine 22. februarja 2011,- izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine,- razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika ter treh čla-

nov predsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU,- predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU,- predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajni-

ka ter tri člane predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU,- poročilo verifikacijske komisije,- volitve,- odmor za kavo in ogled razstave v mali galeriji SAZU in Prešernovi dvorani,- razglasitev volilnih rezultatov in zaključek skupščine.

K točki 1:Ker ni bilo pripomb ne na zapisnik februarske skupščine ne na predlagani dnevni red, je bil sprejet


43

SKLEP:Skupščina je soglasno potrdila zapisnik seje z dne 22. februarja 2011 in soglašala s predlaganim dnevnim redom.

K točki 2:Predsednik je predlagal še dva sklepa, in sicer izvolitev verifikacijske komisije in delovnega predsedstva, ki bo skrbelo za pravilen potek volitev. SKLEP:Skupščina je v verifikacijsko komisijo soglasno izvolila akad. Dragico Turnšek in akad. Zinko Zorko. SKLEP:V delovno predsedstvo je skupščina soglasno izvolila akad. Marijana Pavčnika za predsednika, za člana pa akad. Alojza Kralja in akad. Cirila Zlobca. Novoizvoljeni člani delovnega predsedstva so se zahvalili za zaupanje in predlaga-li v izvolitev še člane volilne komisije. SKLEP:V volilno komisijo, katere naloga bo štetje glasovnic, je skupščina soglasno izvoli-la akad. Franca Forstneriča za predsednika, akad. Uroša Skaleriča, izr. člana Petra Štiha in akad. Roberta Zorca pa za člane.

K točki 3:Predsednik delovnega predsedstva je predlagal, da se zaradi poteka mandata za obdobje 2008–2011 glasuje za razrešitev vodstva Akademije ter članov predsed-stva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU. SKLEP:Skupščina je soglasno razrešila dosedanjega predsednika akad. Jožeta Trontlja, oba podpredsednika akad. Matijo Gogalo in akad. Marka Mušiča ter glavnega tajnika akad. Andreja Kranjca.Soglasno razrešeni so bili tudi člani predsedstva, izvoljeni po 22. členu zakona o SAZU: akad. Alenka Šelih , akad. Kajetan Gantar in akad. Andrej Jemec .

K točki 4:Predsednik delovnega predsedstva je prosil tajnike razredov, da predstavijo kan-didate za nove redne, izredne in dopisne člane.Razred za zgodovinske in družbene vedeAkad. Marijan Pavčnik je predstavil prof. dr. Jožeta Mencingerja, kandidata za izrednega člana, izr. član Peter Štih pa prof. dr. Marijo Wakounig, kandidatko za dopisno članico. Razred za filološke in literarne vedeKandidata za dopisnega člana prof. dr. Martina Dimnika je predstavil akad. Jože Krašovec .


44

Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vedeTajnik razreda Josip Globevnik je prebral utemeljitev za izr. člana prof. dr. Črto-mirja Zupančiča, ki kandidira za rednega člana, in utemeljitev za prof. dr. Jamesa Floyda Scotta, ki kandidira za dopisnega člana. Razred za naravoslovne vedeAkad. Ivan Kreft je predstavil kandidata za novega izrednega člana prof. dr. Borisa Sketa, akad. Robert Zorec pa kandidata za dopisnega člana prof. dr. Denisa Nobla. Razred za umetnostiTajnik razreda akad. Niko Grafenauer je prebral utemeljitev za izrednega člana prof. dr. Milčka Komelja in dopisnega člana prof. dr. Tonka Maroevića, izr. član Saša Vuga pa je predstavil prof. dr. Stanka Kristla in gospoda Zorka Simčiča kot kandidata za redna člana.Vabilu k razpravi o kandidatih se ni odzval nihče.

K točki 5:Predsednik delovnega predsedstva je povabil še k predstavitvi kandidatov za člane vodstva in predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, za obdobje 2011 do 2014.Kandidata za predsednika akad. Jožeta Trontlja je predstavil akad. Franc Strle . Akad. Tadeja Bajda, kandidata za podpredsednika, je predstavil akad. Josip Glo-bevnik , akad. Marka Mušiča, kandidata za drugega podpredsednika, pa je pred-stavil akad. Niko Grafenauer . Utemeljitev za akad. Andreja Kranjca, kandidata za glavnega tajnika, je podal akad. Ivan Kreft . Kandidate za člane predsedstva, izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, akad. Ma-tijo Gogalo, akad. Andreja Jemca, akad. Branka Stanovnika in akad. Alenko Šelih so (v tem vrstnem redu) predstavili akad. Ivan Kreft , izr. član Saša Vuga , akad. Josip Globevnik in akad. Marijan Pavčnik .

K točki 6:Akad. Dragica Turnšek je prebrala poročilo verifikacijske komisije. Akademi-ja ima trenutno 99 članov, od tega 83 rednih in 16 izrednih članov. Na današnji skupščini je navzočih 67 članov, predčasno pa je pisno volilo 17 članov. Skupno bo torej na današnji seji volilo 84 upravičencev oz. 84,8 odstotkov.Predčasno so pisno glasovali: akad. Ivan Bratko , akad. Matija Drovenik , akad. Stane Gabrovec , akad. Igor Grabec , akad. Dušan Hadži , akad. Drago Jančar , akad. Andrej Kranjc , akad. Gabrijel Kernel , akad. Lojze Lebič , akad. Jože Maček , akad. Milko Matičetov , akad. Janez Matičič , akad. Jože Mlinarič , akad. Primož Simoni-ti , akad. Tomaž Šalamun , akad. Ivan Vidav in akad. Anton Vratuša .

K točki 7 in 8:Akad. Marijan Pavčnik se je zahvalil za predstavitve kandidatov in za poročilo


45

verifikacijske komisije. Glede na ugotovljeno sklepčnost je udeležence skupščine prosil, da pristopijo k volitvam, nato pa se srečajo ob kavi in si ogledajo razstavo v Prešernovi dvorani.

K točki 9:Po prekinitvi zaradi štetja glasov je predsednik volilne komisije akad. Franc For-stnerič podal poročilo o rezultatih volitev. Volilo je 84 volilnih upravičencev, pri tem pa volijo nove redne in dopisne člane samo redni člani, nove izredne člane pa redni in izredni člani Akademije. Za izvolitev v izrednega člana je bilo potrebnih najmanj 50 glasov, predlagani kan-didati pa so prejeli:prof. dr. Jože Mencinger 68 glasov,prof. dr. Boris Sket 73 glasov in prof. dr. Milček Komelj 70 glasov.

Za izvolitev v rednega člana je bilo potrebnih najmanj 42 glasov, posamezni kan-didati pa so prejeli:izr. član Črtomir Zupančič 74 glasov,izr. član Stanko Kristl 68 glasov inizr. član Zorko Simčič 67 glasov.

Za izvolitev v dopisnega člana je prav tako potrebnih najmanj 42 glasov, kandidati pa so prejeli: prof. dr. Marija Wakounig 70 glasov,prof. dr. Martin Dimnik 69 glasov,prof. dr. James F. Scott 73 glasov,prof. dr. Denis Noble 72 glasov inprof. dr. Tonko Maroević 69 glasov.

Predsednik volilne komisije je ugotovil, da so vsi predlagani kandidati za nove izredne, redne in dopisne člane Akademije izvoljeni.

Akad. Franc Forstnerič je sporočil tudi podatke o glasovih, ki so jih prejeli kandi-dati za vodstvo Akademije v obdobju 2011 do 2014:akad. Jože Trontelj (kandidat za predsednika) 77 glasov,akad. Tadej Bajd (kandidat za podpredsednika) 78 glasov,akad. Marko Mušič (kandidat za podpredsednika) 75 glasov inakad. Andrej Kranjc (kandidat za glavnega tajnika) 79 glasov.

Glede na to, da je za izvolitev potrebnih najmanj 50 glasov, je predsednik ugotovil, da so bili vsi predlagani kandidati za vodstvo Akademije izvoljeni.


46

Kandidati za člane predsedstva, izvoljeni po 22. čl. zakona o SAZU, pa so prejeli:akad. Matija Gogala 59 glasov,akad. Andrej Jemec 61 glasov,akad. Alenka Šelih 62 glasov inakad. Branko Stanovnik 53 glasov.

V skladu z 22. členom zakona o SAZU izvoli skupščina Akademije tri člane pred-sedstva; za današnjo izvolitev je bilo potrebnih najmanj 50 glasov. Glede na volilni izid je predsednik volilne komisije ugotovil, da so bili v predsedstvo izvoljeni prvi trije kandidati, ki so prejeli največ glasov.

Predsednik je poročilo zaključil s čestitko vsem izvoljenim članom in vod-stvu, čestitki pa so se pridružili tudi člani delovnega predsedstva in prosili novo izvoljeno vodstvo Akademije, da prevzame vodenje skupščine.

Predsednik Akademije se je v svojem imenu in imenu ostalih članov vodstva zahvalil za priznanje, ki so jim ga člani pokazali s ponovno izvolitvijo. Izrazil je upanje, da bo tudi v prihodnje lahko izpolnil vsa pričakovanja tako v okviru Aka-demije kot zunaj nje. Nazadnje se je zahvalil še sodelavcem iz strokovnih služb, ki so volitve pripravili in zagotovili nemoten potek glasovanja.

Akad. Jože Trontelj je udeležence povabil na slovesno podelitev članskih li-stin, ki bo 14. junija.

P. S.: Vsem članom skupščine je bil predhodno poslan predlog sprememb Statuta

ZRC SAZU, ki se nanaša na število članov upravnega odbora. Ker na predlog ni bilo pripomb, se lahko zapisniško ugotovi, da je skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti potrdila spremembo 32. člena Statuta ZRC SAZU.

Pripravila: Glavni tajnik:Lucija Gorički akad. Andrej Kranjc


47

RAZREDI SAZU

I. razred za zgodovinske in družbene vede

Ob koncu leta 2011 je imel razred 13 rednih, 3 izredne in 17 dopisnih članov. Na volilni skupščini SAZU je bil 5. maja 2011 za izrednega člana prvega razreda izvoljen Jože Mencinger , Marija Wakounig (Avstrija) pa je bila v istem razredu izvoljena za dopisno članico. Razred je v tem letu zapustil dopisni član Henry Teune (1936–2011).

Razred je imel v letu 2011 pet sej (18. januarja, 9. marca, 16. junija, 19. oktobra in 21. decembra). Pred januarsko, marčno in decembrsko sejo so bile seje oddelka za zgodovinske vede in oddelka za družbene vede.

Razred je na svojih sejah razpravljal o zelo različnih vprašanjih. Na prvi so bile v ospredju volitve novih članov SAZU. Pogovori na to temo so se začeli že v letu 2010, ko je bil evidentiran širši krog možnih kandidatov in so bila izoblikova-na nekatera načelna izhodišča, ki jih je treba upoštevati pri volitvah. Člani razre-da so se strinjali – seveda v primeru, da gre za kandidate, ki v celoti izpolnjujejo merila za izvolitev –, da imajo pri kandidaturah za volitve novih izrednih članov prednost tista področja, ki še niso imela ali pa že dolgo nimajo člana SAZU. Ra-zred je hkrati predlagal, da bi na takšen način razmišljali tudi v ostalih razredih. Z ozirom na to, da razred na volitvah 2011 ne more računati na več kot na eno mesto, je bil za kandidata novega izrednega člana prvega razreda soglasno potrjen prof. dr. Jože Mencinger v oddelku za družbene vede. Za novo dopisno članico pa razred predlaga prof. dr. Marijo Wakounig. Na seji je bilo tudi dogovorjeno, da bo oddelek za zgodovinske vede proti koncu leta pripravil enodnevni znanstveni posvet ob dvajseti obletnici osamosvojitve Republike Slovenije ter da bo razred v okviru Akademijinih publikacij pripravil zbornik razprav članic in članov razre-da, ki naj bi predvidoma izšel 2012.

Na drugi seji je razred razpravljal o predlogih za novo vodstvo SAZU in kot kandidatko razreda za članico predsedstva po 22. členu zakona o SAZU predlagal akad. Alenko Šelih. Potrjeni sta bili pisni utemeljitvi za kandidaturi prof. dr. Jo-žeta Mencingerja in prof. dr. Marije Wakounig, medtem ko k predlogom drugih razredov za nove redne, izredne in dopisne člane ni bilo pripomb. Ker se je akad. Marijanu Pavčniku iztekal triletni mandat tajnika razreda, je razred na tej seji za novega tajnika I. razreda soglasno izvolil izrednega člana Petra Štiha, ki je bil v oddelku za zgodovinske vede soglasno izvoljen še v en mandat načelnika. Oddelek za družbene vede pa je za novega načelnika soglasno izvolil akad. Slavka Splicha-la. Oba načelnika in tajnik nastopijo svoj mandat 1. junija 2011. Na seji je razred


48

sprejel tudi predlog, da sproži postopek za imenovanje dr. Avguština Malleja za svetovalca SAZU. V razpravi o rabi slovenščine in tujih jezikov v visokem šolstvu je izpostavil pomen slovenskih terminoloških slovarjev za nosilna področja zna-nosti ter opozoril na neutemeljenost, da bi se v jezikovnem okolju, v katerem je Slovenija, favorizirala zgolj angleščina. Razred meni, da mora biti uporaba tujih jezikov v visokem šolstvu enakopravna.

Na tretji seji razreda je tajnik poročal o junijski seji predsedstva SAZU, na ka-teri je bila ustanovljena komisija za morebitno prestrukturiranje SAZU. Iz prvega razreda bosta v komisji sodelovala akad. Alenka Šelih in akad. Marijan Pavčnik , ki sta tudi člana statutarne komisije SAZU. Člani razreda so bili seznanjeni s pri-pravami na praznovanje 75-letnice SAZU, ki bo novembra 2013. V tem okviru bo izšla posebna monografija o zgodovini SAZU, ki jo na pobudo I. razreda pripra-vlja Željko Oset z Inštituta za novejšo zgodovino, kot tudi zbornik, v katerem bodo predstavljeni vsi člani SAZU. Velika večina članov prvega razreda je svoja bio-bi-bliografska gesla že pripravila. Razred je bil obveščen tudi o pripravah na simpo-zij Dvajset let slovenske državnosti, ki jih vodi pripravljani odbor v sestavi akad. Tine Hribar , akad. Jože Pirjevec in izr. član Peter Štih . Na simpoziju bo s sedmimi referati sodelovalo osem referentov, od tega štirje iz prvega razreda. Akad. Janko Pleterski je predložil pisni predlog z utemeljitvjo za izvolitev dr. Avguština Malleja za svetovalca SAZU, zato sta bila na seji imenovana dva poročevalca: akad. Jože Pirjevec in izr. član Peter Štih, ki bosta do jesenske seje pripravila pisno poročilo.

Na četrti seji je razred formalno začel razpravo o morebitnem prestrukturi-ranju SAZU. Diskusija je pokazala precejšnjo zadržanost do morebitne reforme SAZU. Člani razreda so pogrešali izhodišča, razloge kot tudi cilje, ki naj bi jih do-segli s prestrukturiranjem. Oblikovano je bilo mnenje, da je treba v razmisleku o prestrukturiranju posvetiti pozornost tudi vprašanju, kako v delo SAZU vključiti mlajše vrhunske znanstvenike in umetnike, ki bi nedvomno lahko veliko prispe-vali k delovanju Akademije na vseh področjih. Pri tem bi se lahko zgledovali po nekaterih evropskih akademijah, ki so to že storile. Razred prav tako predlaga, da se v razpravah o prestrukturiranju SAZU razmisli o razmerju med SAZU in ZRC SAZU in ugotovi, ali so tudi tu potrebne kakšne spremembe oz. izboljšave. Na seji so se člani razreda seznanili tudi s poročilom o imenovanju dr. Avguština Malleja za svetovalca SAZU in ga soglasno podprli. Predlog z mnenjem razreda bo posredovan predsedstvu SAZU, da se o njem izreče. V zaključnem razmisleku o pripravi programa dela za leto 2012, ki bo glavna točka naslednje seje, je bil na-četo vprašanje vabljenih gostov predavateljev na SAZU. To vprašanje bi bilo lahko po mnenju razreda urejeno na bolj življenjski način – mogoče v obliki posebnega sklada – ki bi omogočal plačilo potnih stroškov. Akad. Stanetu Gabrovcu je na njegovo željo prenehalo članstvo v znanstvenem svetu Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. S sklepom IO SAZU z dne 12. 10. 2011 ga je nadomestil izr. član Milček Komelj iz V. razreda.


49

Zadnja seja razreda v letu 2011 je bila posvečena programu dela v letu 2012. Ta predvideva več predavanj vabljenih gostov (dop. član Silvin Košak , Nemčija; akad. Emilio Marin, Hrvaška; akad. Ivan T. Berend, Madžarska/ZDA; akad. Mom-čilo Zečević, Črna gora). Nadalje namerava razred organizirati posveta na temo globalizacije ter o povojnih obračunavanjih v državah z odporniškim gibanjem. Dodatno je bila v program uvrščena tudi soorganizacija posveta o dejavnikih, ki omejujejo dostop žensk do vodilnih položajev v visokem šolstvu, ki ga bo razred organiziral z Združenjem univerzitetno izobraženih žensk. Več članov razreda namerava s pomočjo sredstev tiskovne komisje SAZU pripraviti monografske pu-blikacije, ki bodo deloma izšle tudi v serijah SAZU. V letu 2012 je tako predvide-na izdaja monografije akad. Bibe Teržan o absolutnem datiranju bronaste dobe v Sloveniji. Akad. Marijan Pavčnik namerava pripraviti novo ažurirano izdajo Kauf-mannovega Uvoda v filozofijo prava. V nemščini bo izšel prevod Ustoličevanja koroških vojvod pok. akad. Boga Grafenauerja, katerega redakcija že narejenega prevoda se je nekoliko zavlekla. Prav tako v nemščini bo izšla nova komentirana izdaja Conversio Bagoariorum et Carantanorum akad. Herwiga Wolframa. Ob-javljeni bodo prispevki s posveta Dvajset let slovenske državnosti kot tudi zbor-nik prispevkov članov I. razreda. Na seji je razred obravnaval tudi informacijo o možnostih sodelovanja z Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina in menil, da bi ena takšnih skupnih tem lahko bila povezana z vprašanjem človeko-vih pravic.

V letu 2011 je v seriji Razprav I. razreda SAZU izšel zbornik referatov s posve-ta ob deseti obletnici smrti akad. Aleksandra Bajta. Prav tako je s podporo SAZU izšla dopolnjena 4. izdaja Teorije prava akad. Marijana Pavčnika. Razred je v tem letu organiziral tudi dva pogovora: enega o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob istoimenski knjigi akad. Veljka Rusa, drugega pa ob sloven-ski izdaji knjige Izbira dr. Renate Salecl. 19. in 21. 9. 2011 je deloma tudi na SAZU potekal simpozij ob stoletnici rojstva muzikologa in člana I. razreda akad. Drago-tina Cvetka, katerega glavni organizator je bil Muzikološki inštitut ZRC SAZU. V organizaciji oddelka za družbene vede je imel 25. 11. 2011 na SAZU predavanje dopisni član Jože Straus , ki je predtem postal ambasador znanosti Republike Slo-venije za leto 2011. Naslov njegovega predavanja je bil Novi svetovni gospodarski red kot izziv Evrope. Leto je razred zaključil z organizacijo posveta Dvajset let slovenske državnosti, ki je potekal na SAZU 16. decembra 2011.

V letu 2011 sta dva člana razreda praznovala okrogel življenjski jubilej. Akad. Tine Hribar in izredni član Jože Mencinger sta dopolnila sedemdeset let.

Peter Štih


50

II. razred za filološke in literarne vede

Ob koncu leta 2011 je imel razred 15 rednih in 13 dopisnih članov. Na vo-litvah je bil za dopisnega člana izvoljen prof. dr. Martin Dimnik . Med letom je umrla dopisna članica prof. dr. Milka Ivić .

Člani razreda so se sešli na 3 sejah (22. marca, 15. junija in 29. novembra). Obravnavali so predvsem sprotna vprašanja.

Posebej pozorno in zavzeto so razpravljali o položaju slovenščine v javni rabi in vse bolj razširjeni uporabi angleščine v visokem šolstvu. Zavzeli so se za to, da je treba ohranjati in razvijati slovenski znanstveni jezik, in predlagali, da bi v okviru SAZU organizirali širšo razpravo o slovenskem jeziku na slovenskih univerzah ka-kor tudi o slovenskem znanstvenem jeziku sploh. Doktorskih disertacij naj fakul-tete ne sprejemajo, če so napisane npr. samo v angleščini, potreben je tudi sloven-ski prevod, obenem pa naj skrbijo za ustrezno jezikovno raven tudi v slovenščini. Znanstveniki naj – kolikor je le mogoče – objavljajo rezultate svojih raziskav tudi v slovenščini ali vsaj tudi v izčrpnih slovenskih poljudnoznanstvenih povzetkih. Na slovenskih univerzah mora slovenščina ostati dominantni jezik, kajti jezik je kom-pleten, če ima razvite vse svoje ravni, ne nazadnje seveda znanstveno. II. razred se je soglasno zavzel, naj novi zakon o visokem šolstvu določi in zagotovi obvezne, vsaj minimalne jezikovne standarde pri predavanjih, izpitih idr.

Člani so izrazili zaskrbljenost zaradi neugodne starostne sestave razreda (več kot devetinsedemdeset let). Razred je že na dveh volilnih skupščinah ostal brez nove-ga člana, tako da trenutno sploh nima izrednih članov. To vzbuja skrb posebej zato, ker se prav ta razred posveča raziskavam jezika in književnosti, brez dvoma temeljni-ma »maticama« nacionalnega obstoja. O tem so člani intenzivno razpravljali na seji 15. junija, ki se je je na njihovo pobudo udeležil tudi predsednik SAZU. Akad. dr. Jože Trontelj je omenil zakonsko omejeno število članov in potrebo po prestrukturiranju SAZU, zatrdil pa, da si bo sam na naslednjih volitvah prizadeval za ustrezno »pomla-ditev« II. razreda z enim ali dvema novima članoma. Pri tem so člani opozorili na vprašanje kriterijev, kjer mehanično seštevanje »citatov« ne more biti edino odločil-no, in se zavzeli za kompetentnost oz. ingerenco razreda pri določanju novih članov.

Razred je podprl pobudo ZRC in sklenil, naj bo SAZU soizdajateljica predavanj o slovenski književnosti, ki jih je imel okrog leta 1900 štiri semestre Karel Štrekelj na univerzi v avstrijskem Gradcu: gre za znanstveno izdajo prvih univerzitetnih predavanj v slovenskem jeziku, opremljeno s stvarnimi opombami dr. Marjana Dolgana in študijo dr. Darka Dolinarja o Štrekljevi metodi, njegovem mestu v razvoju slovenistike idr. Rav-no tako je podprl izid tretje, posodobljene izdaje Veterinarskega terminološkega slovarja.

Posamezni člani II. razreda so s knjižnimi in revijalnimi objavami tudi v lani opazno sodelovali v javnem kulturnem življenju.

Andrej Inkret


51

III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in od-delek za tehniške vede. Ob koncu leta 2011 je imel razred 18 rednih, 3 izredne in 20 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 10 rednih, 2 izredna in 13 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 8 rednih, enega izrednega in 7 dopisnih članov. Na volitvah maja je bil izr. član Č. Zupančič izvoljen za rednega člana in J. F. Scott za novega dopisnega člana. Septembra je umrl redni član R. Blinc.

Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s ka-terimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in spreje-majo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji.

Razred je imel v letu 2011 pet sej. Na prvi seji, 6. januarja, je razpravljal o pri-pravah na volitve v SAZU v letu 2011. Ob uporabljenih kriterijih pri izbiri novih članov SAZU v letu 2011 in zaradi dejstva, da tretji razred kljub nesporni odlič-nosti predlaganih kandidatov žal ni dobil nobenega novega članskega mesta, je razred razpravljal o vlogi SAZU. Ena od misli o tem je bila, da se še pred volilno skupščino organizira razprava o posameznih kandidatih, čeprav je sedanji statut ne predpisuje. Razred je sklenil, da predsednika SAZU povabi na naslednjo sejo, mu predstavi svoje mnenje in zlasti skrb za bodočnost Akademije. Na tej seji je razred sklenil za naslednje mandatno obdobje za predsednika SAZU predlaga-ti dosedanjega predsednika akad. J. Trontlja, za podpredsednika SAZU svojega člana akad. T. Bajda, za člana predsedstva pa svojega člana akad. B. Stanovni-ka. Na drugi seji 20. januarja, ki se je je udeležil tudi predsednik SAZU, so bila predsedniku predstavljena mnenja članov, izražena na prejšnji seji razreda, in je bilo omenjeno, da bi morala biti pri izbiri novih članov glavni kriterij kvaliteta kandidatov in ne napolnitev razredov. Omenjena je bila misel, da bi pred volilno skupščino imeli »predskupščino«, na kateri bi predlagatelji predstavili kandidate in bi bila odprta razprava o kvaliteti posameznih kandidatov. Povedano je bilo, da bi bilo treba določiti vizijo in poslanstvo SAZU, od koder bi izvirali kriteriji za izvolitve. Predsednik se je ugodno odzval in pozval k razmisleku, kaj je glavna vloga SAZU. Strinjal se je s tem, da bi imeli »predskupščino«, morda iz dveh ali treh enot. Obljubil je, da bo prevzel nadaljnjo pobudo o načetih vprašanjih. Na seji je razred sklenil predlagati Č. Zupančiča za novega rednega člana in J. F. Scotta za novega dopisnega člana. Na tretji seji 10. februarja je razred obravnaval predloge


52

za nove člane iz drugih razredov in se z njimi strinjal. Izrazil pa je nekaj pomi-slekov ob volitvah. Razred je potrdil izid Zbornika o uspešnem posvetovanju na področju poučevanja matematike, fizike in kemije, ki ga je razred na SAZU orga-niziral v letu 2010. Na četrti seji 17. marca je razred obširno razpravljal o zapisu, ki ga je pripravil predsednik o rabi slovenskega jezika v visokem šolstvu. Ob koncu je zaključil, da slovenščina na univerzah ni ogrožena. Glede vprašanja, ali naj bo kot edini tuji jezik navedena angleščina, je bilo mnenje razreda pritrdilno. Glede tega, ali so disertacije le v angleščini s slovenskim izvlečkom, pa je bilo mnenje razreda, naj o tem odločajo fakultete. Razred je tudi sklenil, da za naslednje triletno obdo-bje podaljša mandate tajniku razreda akad. J. Globevniku, načelniku oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede akad. G. Kernelu in načelniku oddelka za tehnične vede akad. J. Levcu. Na peti seji 6. oktobra je razred začel razpravo o kvaliteti raziskovalnega dela v Sloveniji na področjih, ki jih pokriva. Izraženo je bilo mnenje, naj bi na tak način začeli razpravo vsi razredi. Za začetek bi bilo smi-selno po posameznih področjih primerjati kvaliteto raziskav pri nas z drugimi državami. Razred je sklenil predlagati SAZU, da na Akademijo povabi direktorja ARRS; ta naj bi poročal o stanju kvalitete raziskav v Sloveniji, SAZU naj bi dobila ključ za dostop do baz podatkov o mednarodnih objavah, po tem bi nadaljevala z razpravo o kvaliteti.

Posamezni člani razreda imajo na SAZU in izven nje odgovorne zadolžitve. Akad. B. Žekš je v Vladi Republike Slovenije minister za Slovence po svetu, akad. T. Bajd je podpredsednik SAZU, akad. B. Stanovnik je predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akad. J. Peklenik vodi Svet za energetiko SAZU. Akad. T. Bajd predseduje Odbo-ru RS za Zoisovo nagrado in je član upravnega odbora Slovenske matice. Izredni član V. Turk je predsednik znanstvenega sveta pri ARRS. Akad. F. Forstnerič je bil predsednik znanstvenega sveta za naravoslovje in matematiko na ARRS do okto-bra, ko je prevezel dekansko mesto na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, od tedaj pa je predsednik tega sveta akad. Branko Stanovnik . Izr. član I. Emri je predsednik znanstvenega sveta za tehniko pri ARRS. Akad. J. Peklenik je član Strateškega sveta predsednika vlade za energetiko Slovenije.

V letu 2011 je član razreda akad. G. Kernel prejel Zoisovo nagrado za življenj-sko delo na področju fizike osnovnih delcev.

Josip Globevnik


53

IV. razred za naravoslovne vede

Razred je imel ob koncu leta 2011 11 rednih, 3 izredne in 10 dopisnih članov. V tem letu je izgubil dopisna člana akademika Norberta Elsnerja in Lukasa Co-nrada Hottingerja. Boris Sket je postal izredni član, Denis Noble pa dopisni član.

Razred je imel v letu 2011 štiri seje in več neformalnih posvetovanj. Na se-jah smo razpravljali o problematiki naravoslovja v šolah, o stališčih SAZU glede Krasa, glede varstva okolja in raziskovalne politike v Sloveniji, o Alpskem foru-mu, delovanju ARRS, o vsebini publikacij in dopolnitvi uredništva, objavljenih knjigah članov razreda, predavanjih in nameravanih znanstvenih posvetovanjih, pri katerih sodeluje razred kot soorganizator, ter o sprejemanju novih članov. Že v letu 2009 smo na sejah uvedli kratke, s projekcijami ilustrirane predstavitve razi-skovalnega in publicističnega dela članov razreda; v tem letu smo s tem nadaljeva-li. Tudi v letu 2011 smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugih naravoslovnih ved v šolah ter problematiki varstva okolja. Razpravljali smo o vse-binskih in organizacijskih zadevah v zvezi z našimi publikacijami.

V okviru dejavnosti razreda je izšla knjiga Matije Gogala Po zvočnih sledeh za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, IV. razred za naravoslovne vede, 2011. 160 str., ilustr., ISBN 978-961-268-011-4), ki je izredna monografija s tega področja, edinstvena tudi v mednaro-dnem merilu, zato že potekajo priprave za izdajo angleške verzije knjige.

Izšla je tudi knjiga Geologija Slovenije (uredniki M. Pleničar, B. Ogorelec, M. Novak; Geološki zavod Slovenije, 2011, 612 strani, ISBN: 9789616498241 / 9789616498265), ki je ocenjena kot mejnik v slovenski geološki znanosti, saj je prvič pregledno zbran obsežen povzetek dosedanjih dognanj geologov na sloven-skem ozemlju. Z dvojezično (slovensko-angleško) izdajo omogoča lažjo predsta-vitev izsledkov o naši geologiji v širšem evropskem in svetovnem prostoru in tudi tujim bralcem odpira imeniten uvod v geologijo naše dežele. Poznavanje geološke podlage ni pomembno samo za pridobivanje mineralnih snovi, temveč je tudi eno od izhodišč za spoznavanje življenjskega okolja kot bistvenega dejavnika za sona-ravno načrtovanje našega življenja na Zemlji.

Revija Acta Carsologica, letnik 40 (2011): Skladno s programom in uredniškim načrtom je v letu 2011 izšlo troje številk revije Acta carsologica, letnik 40, skupno na 555 straneh. Ta letnik vsebuje 39 strokovnih člankov, vsi so vezani na kras, av-torjev z vsega sveta: poleg domačih še iz osmih evropskih držav ter iz Avstralije, Brazilije, Indije, Malezije in ZDA. Tako kot je pester izbor avtorjev, je pestra tudi vsebina. Pri tem ne mislim toliko na pestrost v geografskem smislu, vendar je tudi ta zelo pomembna, saj je npr. o krasu v Laosu zelo malo pisanega, ampak predvsem na pestrost vsebine, kjer posebej izstopajo pregledni in teoretični prispevki. Takih prispevkov je relativno malo, a so toliko bolj pomembni. Posebej bi morda lahko poudarili pomen za mlade raziskovalce oziroma začetnike, ki pogosto prav v tej re-


54

viji, ob pomoči recenzentov in urednika, objavijo svoj prvi znanstveni prispevek o krasu. In ne nazadnje, čeprav ima revija le izvlečke, tega ima vsak prispevek, in ne-katere daljše povzetke v slovenščini, je to za slovensko terminologijo zelo pomemb-no. Če ima v povprečju vsak članek pol strani slovenskega izvlečka, je to skupaj skoraj 20 strani slovenskega zelo ozkostrokovnega besedila, kjer se včasih ugotovi, da za določene strokovne izraze sploh (še) nimamo slovenske inačice.

Razredna revija Folia biologica et geologica je v letu 2011 izšla v treh zvezkih: dvojni zvezek s področja biologije oziroma botanike in tretji zvezek s področja geologije, natančneje paleontologije. Botanična zvezka vsebujeta sedem razprav s področja genetike, floristike in fitocenologije desetih avtorjev. Rezultati, objavlje-ni v razpravah, niso pomembni le za Slovenijo, temveč za širši vzhodnoalpsko-di-narski prostor. Paleontološki zvezek vsebuje pet razprav treh avtorjev, ki opisujejo nove najdbe in novosti o makro- in mikrofosilih v Sloveniji. Nekatere najdbe so redkost celo v svetu. Prispevki bogatijo vednost o naši naravi in prispevajo k ve-dno bolj izpopolnjenim podatkom o naši biotski raznovrstnosti.

V letu 2011 je SAZU prek svojega IV. razreda in skupaj s Slovenskim fiziolo-škim društvom organizirala satelitsko posvetovanje v okviru mednarodnega dru-štva International Society for Neurochemistry z naslovom Glial Cells in (Patho)physiology, ki je potekalo od 24. do 27. avgusta. Na posvetovanju je sodelovalo 60 priznanih strokovnjakov z vsega sveta. Nosilci kratkih simpozijev so po posvetu v reviji Journal of Neurochemistry objavili pregled ugotovitev posvetovanja, ki je bil objavljen v januarju 2012 (V. Parpura, M. T. Heneka, V. Montana, S. H. Oliet, A. Schousboe, P. G. Haydon, R. F. Stout jr, D. C. Spray, A. Reichenbach, T. Pannicke, M. Pekny, M. Pekna, R. Zorec, A. Verkhratsky: Glial Cells in (Patho)physiology. J Neurochem. 2012 Jan 17. doi: 10.1111/j.1471-4159.2012.07664.x.).

Več članov razreda in SAZU je sodelovalo pri Mednarodnem posvetu Biolo-ška znanost in družba: Povezanost procesov. Frances Ashcroft, članica Kraljeve družbe iz Londona, pa je imela na SAZU v soorganizaciji razreda predavanje in predstavitev za tisk.

IV. razred je prek svojega člana aktivno sodeloval v državni komisiji za splo-šno maturo. Člani razreda aktivno sodelujejo tudi v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih.

Ivan Kreft

V. razred za umetnosti

Ob koncu leta 2011 je razred štel 18 rednih članov, 3 izredne in 11 dopisnih članov. Dober mesec dni pred iztekom leta je naše vrste za zmeraj zapustil pesnik Tone Pavček .


55

Kot izredni član pa je bil v V. razred sprejet dr. Milček Komelj , k čemur je potrebno dodati še kratko pojasnilo:

Po več predhodnih razpravah o 13 predlaganih kandidatih za novega člana SAZU v V. razredu in po tajnem glasovanju, na katerem je kot kandidat prepri-čljivo zmagal dr. Milček Komelj , smo to določitev sprejeli in potrdili. Takoj zatem sem jo posredoval tudi predsedstvu SAZU. Ker pa gre za precedens, saj v članstvo razreda za umetnosti tako sprejemamo umetnostnega zgodovinarja in izjemnega, takorekoč pesniškega interpreta likovne umetnosti, ne pa umetnika per se, smo pri tej odločitvi posebej poudarili, da gre za izjemo, ne pa za pravilo. Ugotovili smo tudi, da se posamezni razredi v SAZU preveč zapirajo vase, zato bo treba prej ko slej pretresti danes že okorelo statutarno konstelacijo razredov v SAZU. To pobudo je sprejelo tudi predsedstvo.

Na šestih sejah, na katerih smo se sestali v letu 2011, pa smo razpravljali tudi o več pomembnih vprašanjih in temah, ki zadevajo kulturo, politiko in današnje stanje duha na Slovenskem.

Ni naključje, da je našo pozornost posebej pritegnil degradirani položaj slo-venskega jezika v javni rabi. O tem smo kritično spregovorili na več sejah, pri če-mer nismo spregledali tudi dejstva, da se izmaličena podoba slovenščine oglaša iz množičnih medijev, vse bolj pa je na račun angleščine zapostavljena tudi v našem visokem šolstvu. Zato je za nas nepojmljivo in nevzdržno, da pristojne inštitucije in univerze ne upoštevajo določil in norm, ki so glede položaja slovenskega jezika zapisani v ustavi. To pa pomeni, da je takšna praksa pravnoformalno nedopustna in v nasprotju z ustavo. S tem seveda nikakor ni rečeno, da so tuji jeziki v visokem šolstvu a limine nedopustni, saj bi to vodilo v nevzdržno jezikovno samoome-jevanje, ki je v nasprotju z globalizacijskimi procesi, s katerimi se srečujemo v današnjem času. Treba pa bi bilo postaviti družbeno veljavna pravila, ki bi pre-prečevala negativistično samovoljo in degradacijo slovenščine v slovenski državi, katere identitetni in integritetni formativ je že od nekdaj prav naš jezik.

Ne gre za noben purizem, pač pa za to, da v družbi zagotovimo spoštovanje vseh tistih vrednot, ki so sestavni del naše nacionalne in državne verodostojnosti in zagotavljajo naš kulturni in identitetni status v primerjavi z drugimi evropski-mi entitetami. Na prvem mestu je seveda slovenski jezik. To se ne kaže le v oma-lovaževanju simbolnih oz. emblematskih in drugih oznak naše državnosti (npr. v izobešanju zastav ipd.), čeprav je nacionalna država takorekoč normativna in organična tvorba Slovencev kot zgodovinskega subjekta, pač pa predvsem v našem okrnelem čutu za slovenski jezik v javni rabi, npr. v napisih, medijih, reklamah in podobno.

Na koncu te razprave smo sprejeli tri sklepe:Pridobiti širšo ustavnopravno razčlembo in razlago tistega dela ustave, kjer

je govor o slovenskem jeziku kot normativni kategoriji za slovensko družbo in občestvo.


56

Zahtevati od parlamenta in vlade, da se bolj razvidno opredelita do ustav-no določene vloge in pomena slovenščine v javni rabi, kar se seveda nanaša tudi na šolstvo in univerze. Ker vsi občutimo degradacijo slovenščine v lastni državi, ne bi bilo odveč razmisliti tudi o pobudi za referendum v zvezi s tem vprašanjem.

Dokončno je treba izoblikovati tudi že v našem razredu zastavljeno spome-nico o slovenskem jeziku in jo predložiti v potrditev predsedstvu SAZU, nato pa spraviti v javnost.

Nič manj aktualna pa ni problematika na področju krajinske ahitekture in urbanizma, saj so posegi v naš prostor vse preslabo nadzorovani in preveč prepu-ščeni lokalnim oblastem in menedžmentu. Na to že ves čas opozarja Svet SAZU za kulturo in identiteto prostora, ki mu predseduje akad. Marko Mušič. O tej pro-blematiki sta bila na pobudo Sveta SAZU v zadnjem času pripravljena dva širša posveta. Prvi je bil posvečen Krasu, drugi Prekmurju. Tako o rabi slovenščine v javnosti kot o zaščiti slovenske krajine bi bilo treba pripraviti dva veljavna stro-kovna simpozija in ju potrditi tudi z ustreznima deklaracijama ali resolucijama, je bil sklep razprave. Ta sklep bo treba uresničiti v letu 2012.

V zvezi s pobudo vlade, da SAZU predlaga enega svojega člana v delovno skupino, ki bo preučila položaj kulture in umetnosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu, drugega pa v državno komisijo za splošno maturo za to področje, se je sprožila kritična razprava, ki jo povzemam v naslednjih nekaj stavkih:

Priča smo vztrajnemu krčenju tistega kulturnega spomina, ki je vezan na kla-siko in njeno izročilo od antike naprej do danes. To seveda pomeni, da je humani-stično izobraževanje ves čas podhranjeno in zoženo na minimum. Zato pa v njem vse bolj prevladujejo pragmatični, tržni, tako rekoč obrtniški vidiki in trendi, ki s testi, neosmišljenimi spletnimi dopolnili in drugimi podobnimi pomagali vodijo k čedalje večjim anomalijam v sistemu izobraževanja, med katere kot prvi spada tudi vsevedni »fahidiotizem«, ki je zmerom najbolj sijoč obraz polintelektualizma. O statusu predmetov s področja umetnosti in kulture na splošni maturi je težko ali skoraj nemogoče govoriti, če imamo za izhodišče sedaj veljavne predmetnike devetletnih šol, gimnazij itn.

Na podlagi širše razprave o tej kulturni problematiki je obveljala zamisel, da v našem gremiju sprožimo pobudo za simpozij o humanistiki v izobraževalnem sistemu, priprave zanj pa povežemo tudi s sodelavci iz drugih razredov SAZU. Pred koncem leta še nismo utegnili izdelati njegove podrobnejše vsebinske za-snove, kaj šele anticipirati samo izpeljavo. Vsekakor gre pri tem za tematizacijo in kritično presojo stanja in pomena humanistike ne le v šolstvu, ampak nasploh v družbenem okolju, za katero je značilna entropija etičnih in tudi drugih konstitu-tivnih relat, kar opažamo na vseh koncih in krajih našega duhovnega, posledično pa tudi povsem praktičnega kulturnega izkustva in načina delovanja, s kakršnim nas med drugim osrečujejo razne kulturne institucije in mediji.


57

Na takšno kulturnopolitično prakso kaže, recimo, usoda Mednarodnega grafičnega bienala, za katerega ugotavljamo, da se je iz nekdaj svetovno veljav-ne in prestižne manifestacije grafične umetnosti sprevrgel v degradirano likovno prireditev, v »dogodek«, ki je izenačen z vsemi drugimi podobnimi minornimi fenomeni na področju likovne umetnosti, saj je bienale postal plen klikaškega omrežja, ki ga ugonablja.

Vse te kritične ugotovitve pa so akademiki po drugi strani dopolnili tudi s širšimi razsežji, ki jih vsebuje naše spraševanje o humanistiki in stanju duha ne le na Slovenskem, ampak tudi v svetu. Gre namreč za civilizacijski problem, ki se kaže kot »metamorfoza v kulturi sami« in je podkrepljen z izginjanjem relevantnih kriterijev. Samo tako je mogoče, da se grafični bienale izenačuje z »dogodki«, med kakršne spada, recimo, plakatno propagiranje pralnih praškov, cvetličnih lončkov in podobnih fenomenov, ki seveda nikdar in nikoli ne morejo biti primerljivi z Dogodkom, kar je bil ljubljanski Mednarodni grafični bienale nekoč.

Ne preostane nam drugega, da v našem času in pod okriljem lastne države še naprej napeto čakamo na Dogodek v mestu Gogi.

Niko Grafenauer

VI. razred za medicinske vede

Razred za medicinske vede se je v letu 2011 sestal na dveh rednih sejah in je imel eno dopisno sejo.

Na eni od sej smo se odločili, da predsedstvu SAZU predlagamo, da bi bil predstavnik medicinskega razreda v Komisiji za prestrukturiranje akademik Jože Trontelj , v odboru za pripravo slovesnosti ob 75-letnici Akademije pa akademik Marjan Kordaš .

Ker je tajniku akademiku Janezu Sketlju maja 2011 potekel drugi mandat, so člani predlagali, da je za naslednje obdobje tajnik Franc Strle , namestnik pa aka-demik Janez Sketelj . Predlogi so bili soglasno potrjeni.

Vsebinsko smo v letu 2011 največ časa posvetili delovanju kliničnih far-macevtov v medicinskih ustanovah oziroma pri delu z bolnikom. Prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm., je razredu predstavil vlogo kliničnega farmacevta v procesu zdravljenja in potrebo, da klinični farmacevt postane partner zdravniku za varno, pravilno in ekonomično uporabo zdravil. Razpravljali smo o odnosu klinični far-makolog – klinični farmacevt, o dodani vrednosti, ki jo omogoča delovanje kli-ničnega farmacevta v bolnišnici ter o organizacijskih pasteh, ki jih lahko prinese vključitev kliničnega farmacevta v delo v bolnišnici. Mnenje razreda je bilo, da je smiselno in potrebno združevati znanje v korist bolnika in da so se prve izkušnje


58

delovanja kliničnih farmacevtov v bolnišnicah pri nas večinoma pokazale kot zelo dobre, da pa morajo biti pristojnosti in odgovornosti jasno razmejene.

Razpravljali smo tudi o slovenščini v univerzitetnem izobraževanju v luči vse večjega mednarodnega povezovanja in izmenjav učencev in učiteljev med država-mi EU. Osnova za razpravo je bil tekst, ki ga je pripravil akademik Jože Trontelj v okviru programov, ki so že tekli na SAZU in s katerimi smo se strinjali. V razpra-vah smo se omejili na medicinsko področje. Poudarili smo temeljno izhodišče, da mora zdravnik, ki bo delal v Sloveniji, obvladati slovenščino. Podprli smo stališče, da se pri odločanju o jeziku poučevanja na posameznih stopnjah študija prepusti avtonomija in odgovornost univerzam ob predpogoju, da mora biti slovenskim študentom zagotovljena pravica do pouka v slovenščini.

Franc Strle

Kabinet akademika Franceta Bernika

Vodil ga je akademik France Bernik , častni član Slovenske akademije znano-sti in umetnosti. Tehnična sodelavka je bila Ana Marija Batić.

Bernik je nadaljeval in zaključil obsežno »Kroniko mojega življenja«. Avtobi-ografija je nastajala približno šest let in temelji na spominih zgolj v začetnem delu, v daleč največji meri dokumentirano opisuje osebna doživetja polpreteklega do-gajanja v treh naših nacionalnih ustanovah – na Univerzi v Ljubljani, v Slovenski matici in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Gre za kroniko v klasičnem pomenu, v kateri je kronološko načelo uveljavljeno po obdobjih in letih, oprto na dnevniške zapiske in druge dokumentirane vire. Hkrati je kronika pripoved iz av-topsije, iz neposrednega sodelovanja v dogajanju in refleksivnega opredeljevanja do subjektivno pomembnih vrhuncev dogajanja.

Bernik je bil član izdajateljskega odbora Slovene Studies (ZDA), član znan-stvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenorazi-skovalnega centra SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar , pa tudi član upravnega odbora in založniškega odseka Slovenske matice.

France Bernik

Svet za varovanje okolja

V Svetu za varovanje okolja pri SAZU v letu 2011 nismo imeli sestanka, kar je v prvi vrsti posledica pomanjkanja časa za pripravo in organizacijo samih sestan-


59

kov, in ne posledica pomanjkanja primernih tem. Po elektronski pošti so se člani seznanili z nekaterimi najbolj aktualnimi okoljskimi problemi, kot so na primer državni prostorski načrt za cesto skozi Ilirsko Bistrico, osnutek predloga nacio-nalnega energetskega programa, predlog energetskega zakona. Preko predsednika SAZU dr. Trontlja je svet podal negativno stališče do predloga ukinjanja statusa naravne vrednote reke Soče.

Glede na sklepe prejšnjih sestankov je predsednik sveta spomladi pripravil osnutek poslovnika, ki bo usmerjal delo sveta. Stari poslovnik, če je sploh kdaj obstajal, je bil založen. Osnutek je pregledala sekretarka predsedstva SAZU ga. Lucija Gorički in podala nekatere pripombe, predvsem v smislu poenostavitve do-kumenta. V naslednji fazi mora poslovnik še skozi obravnavo in potrditev sveta za varovanje okolja.

Predsednik sveta se je 8. 7. sestal s predsednikom SAZU dr. Trontljem in glavnim tajnikom SAZU dr. Kranjcem. Pogovarjali smo se o načrtih sveta. Stri-njali smo se, da najprej sprejmemo nov poslovnik, v nadaljevanju pa organiziramo posvet na temo varovanja okolja v Sloveniji, na katerega bi povabili tudi zunanje govorce, predvsem ljudi, ki bi lahko predstavili načrte države na tem področju. Točen datum posveta in točna tema nista bila sprejeta.

Predsednik sveta je samokritično ugotovil, da mu za tako širok pristop k va-rovanju okolja, kot ga svet obravnava (od problematike žive narave do onesna-ževanja človekovega okolja, vključno z umeščanjem objektov v prostor), ob vseh službenih obveznostih (raziskovalno, pedagoško delo) primanjkuje časa. Neura-dno je preko glavnega tajnika SAZU dr. Kranjca zaprosil za pomoč, da se za mesto predsednika poišče nekdo, ki bi predvsem za organizacijo dela sveta lahko name-njal več časa. Dosedanji predsednik je izrazil pripravljenost, da ostane član sveta. Glede na znanje, ki ga ima, ocenjuje, da bi lahko še vedno pripomogel k delovanju sveta, a predvsem le v segmentu, ki mu je blizu tudi po službeni plati – varovanju prostoživeče narave.

Davorin Tome

Svet za energetiko

Svet za energetiko SAZU je v letu 2011 nadaljeval s programom dela in nalogami, ki si jih je zastavil ob ustanovitvi v letu 2004. Glavne aktivnosti so bile usmerjene v oblikovanje razvojnih usmeritev na področju slovenske ener-getike.

V letu 2011 se je svet sestal dvakrat. Obravnaval je predvsem naslednje tema-tike:

- skupno stališče do razvoja slovenske energetike;


60

- osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki je bil v javni razpravi;- aktualno dogajanje v slovenski energetiki.

Svet je navedene tematike obširno prediskutiral na rednih sejah. Na osnovi diskusij so naši člani prenašali usklajene zaključke v različne odbore in vladne komisije. Poudarili smo pomen prioritete raziskav v slovenski energetiki, ki vodijo do usklajenega razvoja celotne energetike in dajejo močno podporo učinkoviti rabi energije in izrabi obnovljivih virov energije.

Predsednik Sveta za energetiko SAZU akad. prof. dr. Peklenik se je udeležil ene seje Strateškega sveta za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS, na dveh sejah ga je zamenjal njegov tajnik. Na sejah je tekla razprava o aktualnih problemih slovenske energetike, o prenovljenem energetskem zakonu in osnutku Nacionalnega energetskega programa.

Na prvi seji v preteklem letu smo razpravljali predvsem o skupnem stališču sveta do razvoja slovenske energetike. Na osnovi teh razprav smo izoblikovali do-kument, v katerem smo opozorili na učinkovito rabo energije, zanesljivo oskrbo z električno energijo in ostalimi vrstami energije ter pomembno vlogo obnovljivih virov energije. Opozorili smo, da bodo v bližnji bodočnosti klasične tehnologije termoelektrarn (premog, plin, jedrska) še vedno predstavljale hrbtenico zaneslji-ve oskrbe z električno energijo. Povečan ali prevladujoč delež obnovljivih virov energije na tem področju bo možen z razvojem pametnih omrežij in tehnologij za shranjevanje električne energije.

Na drugi seji smo razpravljali predvsem o osnutku Nacionalnega energetske-ga programa, ki je bil v javni razpravi do 15. 10. 2011. Na osnovi obširne razprave o tem dokumentu je tajnik sveta pripravil skupno stališče z naslovom: Mnenje in pripombe na Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030: »aktivno ravnanje z energijo«. V tem stališču smo poudarili, da dokument nima nacionalne usmeritve, ni vpet v druge naci-onalne programe, ne upošteva stroke, daje nerealne napovedi rasti rabe energije in nerealne ocene izrabe OVE, področja energetike so v njem neuravnotežena in napoveduje nerealne ocene zmožnosti investiranja. Na koncu smo poudarili, da se morajo pripravljavci NEP nujno posvetovati s kompetentnimi strokovnjaki z referencami in izkušnjami s posameznih področij energetike o realnih ciljih in jasnih perspektivah slovenske energetike, kot smo to pred časom predlagali Mi-nistrstvu za gospodarstvo. To stališče smo poslali pred iztekom javne razprave na Ministrstvo za gospodarstvo.

Tajnik Sveta za energetiko SAZU je v letu 2011 sodeloval v recenzijski skupini EASAC Energy Steering Panel pri Evropskem združenju akademij, ki je recenzi-rala dokumenta »Outline of energy and research policy recommendations follo-wing the accident at Fukushima« in »Concept for an integrated energy research programme for Germany«. Oba dokumenta je pripravila in zaprosila za njuno recenzijo nemška akademija Leopoldina.


61

Člani sveta so predstavniki raziskovanih inštitucij, univerz, uporabnikov energetskih storitev in tudi državnih organov. Med njimi so tudi trije člani IAS-a (Inženirske akademije Slovenije).

Janez Peklenik, Alojz Poredoš

Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije

Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije v letu 2011 ni imel nobene seje.

Marko Mušič

Odbor za preučevanje narodnih manjšin

Odbor, ki mu predseduje akademik prof. dr. Jože Pirjevec , je imel v letu 2011 dve seji: 14. julija in 15. novembra.

Odbor je v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja 21. januarja v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani organiziral informativno in kulturno prire-ditev štajerskih Slovencev: predstavitev Pavlove hiše v Potrni (Laafeld) pri avstrij-ski Radgoni (Bad Radkersburg), ustanove, ki že več kot desetletje predstavlja de-javnost Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem in iz leta v leto organizira vrsto izjemno zanimivih predavanj, razstav in pogovorov.

Na njej je mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus, predstavila organizacijo in dejavnosti društva in načrte za prihodnost. Prireditev je obogatil nastop pevskega zbora Pavlove hiše.

Odbor je v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja, Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturvere-in für Steiermark – Pavelhaus in Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, Petanjci, 15. novembra v dvorani SAZU organiziral znanstveni posvet »Živeti z mejo« – Zna-čilnosti sodobnega položaja manjšin na avstrijskem Štajerskem. Na znanstvenem posvetu so s svojimi prispevki sodelovali:

- akademik prof. dr. Anton Vratuša , dolgoletni predsednik Odbora Slovenske akademije znanosti in umetnosti za preučevanje narodnih manjšin je v uvodni besedi predstavil delovanje Odbora in sodelovanje s Kulturnim društvom Člen 7 za avstrij-sko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus;

- mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrij-sko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavel-haus, je predstavila dejavnosti društva v Pavlovi hiši in izven nje;


62

- prof. dr. Matjaž Klemenčič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je spregovoril o slovenski prisotnosti v statistikah na področju avstrijske dežele Šta-jerske od 1880 do 2001;

- akademikinja prof. dr. Zinka Zorko in Anja Benko s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru sta predstavili podjunski govor vasi Rothwein (Radvanje) na avstrijskem Štajerskem;

- dr. Christian Promitzer s Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Ge-schichte, je predstavil prispevek Dvoumne identitete: Razmišljanja o sedanjih slo-venskih populacijah na avstrijskem Štajerskem;

- dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je pred-stavil prispevek Nemško govoreča etnična skupina prebivalcev na Apaškem polju;

- doc. dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu Republike Slovenije za Slo-vence v zamejstvu in po svetu, je predstavil prispevek Štajerski Slovenci in njihova manjšinska zaščita v primerjavi z zaščito koroških Slovencev;

- mag. Rudi Vouk, odvetnik v Celovcu, pa je predstavil spremembe pravnega položaja štajerskih Slovencev v Avstriji po noveli zakona o narodnih skupnostih 2011.

Jože Pirjevec

Odbor za trajnostni razvoj

Odbor za trajnostni razvoj je pri svojem delu v letu 2011 tesno sodeloval z Rimskim klubom. Njegovi najpomembnejši aktivnosti sta bili sodelovanje pri or-ganizaciji posebne sekcije na konferenci SDEWES (Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems) v Dubrovniku ter pri organizaciji obi-ska in predavanja dr. Jana Pronka v Sloveniji.

Posebno sekcijo na konferenci SDEWES z naslovom »Governance and Su-stainability« sta organizirala akad. prof. dr. Robert Blinc in prof. dr. Aleksander Zidanšek v čast 80. rojstnega dne prof. Iva Šlausa 26. septembra 2011. V sekciji je bilo predstavljenih 12 predavanj iz Evrope, Japonske, Indije in ZDA. Žal se prof. Blinc zaradi bolezni ni mogel udeležiti konference in je umrl prav na dan, ko je potekala posebna sekcija.

Obisk dr. Jana Pronka v Sloveniji je organiziral akad. dr. Anton Vratuša . Pri pripravi obiska, ki je bil predvsem po zaslugi dr. Vratuše zelo uspešen, je sodeloval tudi Odbor za trajnostni razvoj. Visoki gost je obiskal več delov Slovenije. Po od-mevnem predavanju na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 28. septembra pa ga je sprejel predsednik republike.

Boštjan Žekš , Aleksander Zidanšek


63

Odbor za slovenski jezik

Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika

Komisija se v letu 2011 ni oglašala v javnosti.

Jože Toporišič

Komisija za tisk in publikacije

Komisija za tisk in publikacije, ki jo sestavljajo predstavniki šestih razredov – akademiki Rajko Bratož , Andrej Inkret , Igor Grabec , Mitja Zupančič , Niko Grafe-nauer , Marjan Kordaš kot člani in Kajetan Gantar kot predsednik, je v proračunu za l. 2011 razpolagala z namenskimi sredstvi v višini 87.000 evrov. V primerjavi s prejšnjim letom, ko je bil v ta namen odobren znesek 80.000 evrov, je to pomenilo na videz znaten porast.

Na seji komisije 15. februarja so bila od tega zneska najprej oddvojena sred-stva za Letopis 2010 (6000 evrov) in za zgibanko o rimski nekropoli pri Šempetru (1500 evrov), poleg tega 8000 evrov za poštne stroške (za knjige, ki jih Akademija pošilja v zameno za publikacije drugih akademij in sorodnih znanstvenih usta-nov). V resnici so se poštni stroški leta 2011 celo znižali (za 15 %), saj je bilo v ta namen porabljenih le 6.786 evrov.

S preostalimi sredstvi je komisija podprla izdajo Zbornika ob desetletnici smr-ti akad. Aleksandra Bajta, knjigo akad. Andreja Inkreta o Edvardu Kocbeku (In stoletje bo zardelo), knjigo akad. Marka Mušiča Spominski park Teharje, katalog razstave Jagrove zapuščine v Biblioteki SAZU in dve periodični publikaciji (Acta Carsologica, Folia biologica et geologica). Znesek 2000 evrov je bil namenjen za pre-pis neobjavljenega rokopisnega gradiva iz zapuščine akad. Tarasa Kermaunerja.

Komisija je podprla tudi več publikacij, ki jih izdaja Založba ZRC SAZU. 7000 evrov je prispevala za izdajo štirih knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, po 1000 evrov je prispevala za knjigo Umetnostna dediščina Ljubljane in za 52. zvezek zbirke Monumenta Artis Musicae Sloveniae, s po 1500 evri pa je podprla nemoteno izhajanje dveh periodičnih publikacij ZRC (Acta geographica Slovenica, Traditiones).

Čeprav se je za izdajanje knjig prelivalo tudi nekaj sredstev iz Fonda upokoje-nih akademikov, vseh knjižnih načrtov ni bilo mogoče uresničiti. Med drugim je bilo načrtovano, da se krijejo tiskarski stroški za novi SBL (prvi zvezek naj bi izšel leta 2011), vendar gradivo zanj še ni bilo zbrano.

Poglavitni vzrok, da znaten del predvidenih načrtov ni bil realiziran, pa je bila uradna prepoved prevzemanja obveznosti, ki jo je (v pričakovanju rebalansa prora-


64

čuna) sredi leta (20. julija) izdalo Ministrstvo za finance in je – kljub nekajdnevni vmesni sprostitvi (23. 9.–25. 9.) – nato obveljala vse do konca koledarskega leta.

Zato čakajo komisijo za tisk in publikacije v naslednjem letu težke in zahtev-ne naloge, saj bo – kljub pričakovanemu zmanjšanju sredstev – treba pokriti veli-ko tega, kar je bilo leta 2011 zamujeno ali odloženo. Sem sodijo npr. med drugim tudi priprave za izid jubilejnega zbornika ob 75-letnici SAZU in za že omenjeni začetek izhajanja novega SBL.

Kajetan Gantar

Komisija za statutarna vprašanja

V letu 2011 komisija ni imela posebne seje. Člani komisije (še posebej sekre-tarka predsedstva in oba člana pravnika) so pojasnjevali tekoča pravna vprašanja. – Člani statutarne komisije so akad. Peter Gosar , akad. Alenka Šelih , akad. Ma-rijan Pavčnik in kot sodelavka Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU. Na sejah komisije sodelujeta tudi glavni tajnik SAZU in upravni direktor.

Marijan Pavčnik

Komisija za človekove pravice

V preteklem letu je komisija za človekove pravice delovala v okviru medna-rodne mreže »International Human Rights Network« (IHRN), ki je skupni organ velikega števila akademij in znanstvenih združenj. Ta mreža podpira znanstve-nike, katerih temeljne pravice so bile kršene zaradi mirnega izražanja mnenja, s pošiljanjem vljudnih pisem protesta predstavnikom državne oblasti posamezne države.

Na predlog podpisane je izvršilni odbor SAZU v letu 2011 poslal pisma, v katerih izraža zaskrbljenost zaradi (praviloma) odvzema prostosti posameznim znanstvenikom, v naslednjih primerih:

- iranski Baha i voditelji Fariba Kamalabadi, Saeid Rezaie, Mahvash Sabet in Vahid Tizfahm (28. marca),

- bahrainski inženir dr. Masaud Jahromi (20. septembra),- turška sociologinja Pinar Selek (16. februarja), - turški profesor Büşra Ersanlı, Department of Political Science and Interna-

tional Relations at Marmara University (8. novembra),- ekonomist Nasser bin Ghaith iz Združenih arabskih emiratov (20. septembra), - vietnamski matematik Pham Minh Hoang (20. septembra).


65

Podpisana je osebno podprla protestno pismo, ki ga je IHNR poslala turške-mu predsedniku vlade zaradi omejitve oziroma odvzema avtonomije Turški aka-demiji znanosti in umetnosti.

Alenka Šelih

Fundacija dr. Bruno Breschi

Uprava fundacije, ki jo sestavljajo akademik prof. dr. Primož Simoniti in prof. Jože Faganel kot člana in akademik prof. dr. Kajetan Gantar kot predsednik, se je 18. januarja 2012 sestala na seji, kjer je potrdila poročilo o delu fundacije v letu 2011 in tudi sprejela načrt dela za leto 2012.

V letu 2011 je delo fundacije – v finančnem pogledu – nekoliko zastalo: sred-stva so se zaradi zahtevnih znanstvenih načrtov, ki so bili realizirani v prejšnjih letih, precej izčrpala, novih prilivov pa (kljub pričakovanjem in nekaterim zaseb-nim obljubam) žal ni bilo. Prizadevali smo si, da bi glavnico fundacije vsaj ma-lenkostno oplemenitili z obrestmi na bančne vezane vloge (130 evrov). Od prodaje knjig, ki jih je založila fundacija, se je v letu 2011 nabral komaj omembe vreden znesek 47,25 evrov. S tem niso bili pokriti niti stroški računovodskih storitev in plačilnega prometa.

Stanje sredstev fundacije na dan 31. decembra 2011 je bilo 18.012,58 EUR. Fundacija si bo kljub nezavidljivemu finančnemu stanju prizadevala, da iz teh

skromnih sredstev v prihodnje prispeva vsaj simboličen znesek za načrte, ki so v duhu načel njenega ustanovitelja Bruna Breschija o poglabljanju dobrososedskih odnosov, zlasti na področju kulture in znanosti. Zato načrtujemo, da bi z denarnim prispevkom podprli natis in izid ciklusa slovenskih predavanj o slovenski književ-nosti, ki jih je v letih 1899–1901 na graški univerzi imel naš rojak in tamkajšnji redni profesor dr. Karel Štrekelj, čigar stoletnice smrti (7. julija 1912) se bomo v kratkem spominjali. Gre v resnici za prva univerzitetna predavanja o slovenski književnosti, in sicer v slovenskem jeziku (še pred ustanovitvijo ljubljanske univerze!), kar pred-stavlja lep primer kulturne širine in strpnosti, ki jo je – kljub vse močnejšim veli-konemškim tendencam v njenem takratnem okolju – izkazovala graška univerza.

Kajetan Gantar

Fundacija Janez Vajkard Valvasor

Natisnili smo zloženko Iconotheca Valvasoriana in jo kot informativno gra-divo poslali 173 knjižnicam in galerijam po svetu. Dr. Danilo Türk, predsednik


66

RS, je zbirko v režiji podjetja Riko, d. d., daroval Harkinski nacionalni univerzi Vasilija Karazima v Ukrajini; dr. Jože Trontelj , predsednik Slovenske akademi-je znanosti in umetnosti, pa Univerzi v Ljubljani, Avstrijski nacionalni biblioteki na Dunaju in Univerzitetni knjižnici v Uppsali. Janez Škrabec, direktor podjetja Riko in mecen, je ob vsakoletni proslavi Ustanove patra Stanislava Škrabca zbirko Iconotheca Valvasoriana poklonil Frančiškanskemu samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.

Matjaž Kmecl

Uredniški odbor za zbornik ob 75-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Uredniški odbor za zbornik ob 75-letnici SAZU se je formiral že januarja 2010 in se doslej zbral na sedmih sejah. Glavni urednik zbornika je akad. Andrej Kranjc , člani odbora pa so predstavniki posameznih razredov SAZU: prof. dr. Peter Štih , akad. Kajetan Gantar , akad. Alojz Kralj , akad. Matija Gogala , akad. Niko Grafenauer in akad. Marjan Kordaš . Na seje je vabljen tudi upravni direktor SAZU Zoran Mezeg.

Doslej je zbrana že večina biografij z osnovno bibliografijo posameznih re-dnih, izrednih in dopisnih članov. Gesla dopisnih članov v tujem jeziku prevajajo člani razredov sami, slovenska gesla pa za objavo na spletni strani SAZU prevaja v angleščino gospa Špela Truden. Sočasno z zbornikom gesel bo predvidoma poleti 2013 izšla tudi knjiga o zgodovini SAZU, ki jo pripravlja Željko Oset z Inštituta za novejšo zgodovino. Knjiga z bio/bibliografijami in fotografijami članov bo obse-gala približno 400 strani, v njej pa bodo na kratko predstavljeni tudi pokojni člani. Uvod bo predsednikov, v prispevku glavnega tajnika pa bo predstavljeno današnje delovanje Akademije in njene Biblioteke.

Andrej Kranjc

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2011 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademi-ja znanosti in umetnosti sklenila z 38 tujimi akademijami:


67

Albanska akademija znanosti, Tirana,Avstrijska akademija znanosti, Dunaj,Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj,Akademija znanosti Belorusije, Minsk,Bolgarska akademija znanosti, Sofija,Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo,Akademija znanosti Češke republike, Praga,Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica,Estonska akademija znanosti, Talin,Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki,Francoska akademija znanosti, Pariz,Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb,Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi,Kraljeva irska akademija, Dublin,Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem,Kitajska akademija družbenih ved, Peking,Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul,Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam,Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština,Latvijska akademija znanosti, Riga,Litovska akademija znanosti, Vilna,Madžarska akademija znanosti, Budimpešta,Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje,Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin,Poljska akademija znanosti, Varšava,Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov,Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva,Romunska akademija, Bukarešta,Ruska akademija znanosti, Moskva,Slovaška akademija znanosti, Bratislava,Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd,Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm,Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern,Turška akademija znanosti, Ankara,Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London,Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg,Kraljevo društvo v Londonu, London.

V letu 2011 je bil podpisan nov sporazum o bilateralnem sodelovanju z Bri-tansko akademijo. Pripravlja se podpis sporazuma z Akademijo znanosti Islamske


68

republike Iran ter podaljšanje protokola o sodelovanju s Poljsko akademijo zna-nosti in Poljsko akademijo znanosti in umetnosti za naslednje triletno obdobje.

SAZU je podaljšala sporazum o sodelovanju s Svetom Lindauskih srečanj za obdobje 2011–2013. Za Srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki v Lindauu 2011 je odbor potrdil dva od treh predlaganih slovenskih kandidatov: dr. Jurija Dolenška in mladega raziskovalca Andraža Stožerja, oba z Medicinske fakultete v Mariboru.

Na osnovi sodelovanja z oddelkom za mednarodno sodelovanje Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina je Akademija Leopoldina izrazila željo, da bi z namenom poglobljenega sodelovanja s SAZU organizirali skupni simpozij o področju (področjih), ki bi bilo zanimivo za obe akademiji. Akademik Matija Horvat je septembra predaval na simpoziju o človekovih pravicah, ki ga je organi-zirala Akademija Leopoldina.

Na prošnjo gospoda Robina Yun-pina Luja, direktorja tajpejškega urada za kulturo na Dunaju, se je predsednik akademik Jože Trontelj maja sestal z gospo Canny Liao v zvezi s sodelovanjem z Akademijo Sinico.

Predsednik akademik Jože Trontelj je aprila sprejel novega japonskega vele-poslanika, nj. ekscelenco g. Toshimitsa Ishigureja, s katerim sta se pogovarjala o sodelovanju SAZU z Japonsko akademijo znanosti.

Akademik Branko Stanovnik in akademik Jože Krašovec sta se udeležila 63., 64. in 65. seje Senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzbur-gu. Akademik Jože Krašovec se je sej udeleževal kot senator, akademik Branko Stanovnik pa kot dekan IV. razreda za naravoslovne znanosti. Na sejah je bil pou-darek na ustanovitvi »Alma Mater Europea« – Evropske univerze pod okriljem EAZU. Akademik Marko Mušič je bil 17. januarja izvoljen za rednega člana III. razreda za umetnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Podpredsednik akademik Marko Mušič, ga. Sonja Kolar, prof. Janez Suha-dolc, prof. dr. Fedja Košir in akademik Branko Stanovnik so obiskali Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti od 30. 5. do 1. 6. 2011. Obisk je bil namenjen promociji monografije Kolašin i Lovćen, predavanju prof. dr. Fedje Koširja in aka-demika Marka Mušiča ter pogovorom akademika Branka Stanovnika s predse-dnikom Črnogorske akademije znanosti in umetnosti o njihovi publikaciji Crna Gora u XXI stoljeću - u eri kompetitivnosti. Akademik Marko Mušič je bil 29. 11. 2011 izvoljen za dopisnega člana Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.

Podpredsednik akademik Tadej Bajd se je junija udeležil satelitskega srečanja evropskih akademij v Bregenzu, ki je potekalo v organizaciji Avstrijske akademi-je znanosti in umetnosti, septembra pa se je udeležil tudi konference donavskih akademij v znanstvenem centru Poljske akademije znanosti na Dunaju, katere cilj je raziskovalno delo.

Nekaj akademij je v letu 2011 slavilo visoke obletnice. Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je konec aprila 2011 praznovala 150-letnico obstoja. Poleg


69

predsednika so se vabilu na slovesnost odzvali še oba podpredsednika in akade-mik Branko Stanovnik . 40-letnice Črnogorske akademije znanosti in umetnosti v oktobru se je udeležil akademik Mušič, 170-letnice Srbske akademije znanosti in umetnosti se je novembra udeležil predsednik akademik Jože Trontelj .

Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke.

Oddelek je sodeloval z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša Akademija: Združenje evropskih akademij (ALLEA, All Eu-ropean Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za med-narodne zadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakade-mijski medicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mre-ža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforsc-hung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Inte-racademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) ter drugimi.

Izvršilni odbor SAZU je sprejel odločitev, da s 1. 1. 2011 Akademija izstopi iz Evropske znanstvene fundacije.

Glavni tajnik akademik Andrej Kranjc je junija v Bruslju sodeloval na plenar-nem zasedanju delovne skupine Združenja evropskih akademij ALLEA (All Euro-pean Academies) izobraževanje v naravoslovju ter se novembra v Parizu udeležil delovnega sestanka Fibonacci partners & ALLEA Science Education. Predsednik akademik Jože Trontelj se je marca v Bruslju udeležil seje Stalnega odbora za zna-nost in etiko ALLEA. Srečanja interesne skupine za družboslovje in humanistiko z evropsko komisarko za raziskave in inovacije Máire Geoghegan-Quinn, ki sta ga organizirala Združenje evropskih akademij (ALLEA) in Britanska akademija novembra v Londonu, se je kot predstavnik Akademije udeležil prof. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Akademik Jože Krašovec se je udeležil 85. generalne skupščine Mednarodne zveze akademij UAI (Union Académique Internationale) v Bruslju od 8. do 12. maja 2011.

Akademik Žekš se je udeležil slovesnosti ob 10-letnici Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij EASAC (European Academies Science Advisory Council) 7.–8. 11. v Bruslju, kjer je bilo predstavljeno poročilo EASAC z naslovom Concentrating Solar Power: its potential contribution to a sustainable energy future.

Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za člove-kove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo


70

za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnica SAZU v IHRN je akademiki-nja prof. dr. Alenka Šelih . SAZU je v letu 2011 poslala pismo podpore posame-znim primerom v Turčiji, Bahrainu, Vietnamu, Združenih arabskih emiratih in protestno pismo zaradi ogroženosti avtonomije Turške akademije znanosti.

Ena od osrednjih nalog oddelka so znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju. V letu 2011 je slovenske znan-stvene ustanove obiskalo 24 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 27 tednov, 26 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 29 tednov in šest dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.)

Oddelek je organiziral štiri predavanja tujih znanstvenikov. (O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)

Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenorazisko-valnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republi-ke Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Aka-demiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in druge enote.

Tudi v letu 2011 je akademik prof. dr. Branko Stanovnik sodeloval kot pred-sednik pri delu Komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved.

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU


71

MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV

OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI

Akademija znanosti in umetnosti Bosne in HercegovineAkademik dr. Husref Tahirović je obiskal Pediatrično kliniko Univerzitetnega

kliničnega centra Ljubljana v okviru skupnega projektnega sodelovanja (17.–20. 4. 2011).

Akademija znanosti Češke republikeProf. Pavel Bosák in dr. Petr Pruner z Inštituta za geologijo Akademije znanosti

Češke republike sta opravljala terensko delo skupaj z znanstveniki Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (14.–20. 6. 2011).

Berlinsko-Brandenburška akademija znanostiDr. Martina Baleva z Berlinsko-Brandenburške akademije znanosti je obiskala

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU (28. 6.–3. 7. 2011).

Bolgarska akademija znanostiProf. dr. Elena Tomova z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti je

obiskala Inštitut za literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter opravljala raz-iskovalno delu v NUK-u (29. 5.–12. 6. 2011).

Evropska akademija znanosti in umetnostiProf. Felix Unger , predsednik EAZU se je udeležil mednarodnega simpozija Mo-

žnosti in pomen sprave na Teološki fakulteti v Ljubljani (3.–4. 11. 2011).

Estonska akademija znanostiDr. Jaak Tomberg z Estonskega literarnega muzeja je opravljal raziskovalno delo

na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakulte-te v Ljubljani (14.–28. 6. 2011).

Dr. Mare Kõiva z Inštituta za narodopisje Estonske akademije znanosti je opra-vljala raziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU (1.–15. 11. 2011).

Kraljevo društvo iz EdinburghaDr. Vivian Blok z Inštituta James Hutton je obiskala Kmetijski inštitut Slovenije

(23.–26. 10. 2011).


72

Madžarska akademija znanosti Dr. Imre Attila s KFKI Atomic Energy Research Institute Madžarske akademije

znanosti je obiskal Oddelek za reaktorsko tehniko (R4) na Institutu Jožefa Stefana (11.–15. 10. 2010).

Sador Koczor s Plant Protection Institute Madžarske akademije znanosti je obi-skal Nacionalni inštitut za biologijo (26. 1.–2. 2. 2011).

Dr. Sandor Koczor z Madžarske akademije znanosti je obiskal Nacionalni inštitut za biologijo (21.–28. 6. 2011).

Dr. Attila Imre in dr. Imre Barna z Madžarske akademije znanosti sta obiskala Institut Jožef Stefan (24.–29. 10. 2011).

Prof. Gábor Barna in dr. István Povedák z Oddelka za etnologijo in kulturno an-tropologijo Madžarske akademije znanosti sta opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU (7.–14. 11. 2011).

Ddr. Imre Fertő in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske aka-demije znanosti sta v okviru sodelovanja v skupnem projektu obiskala Fakul-teto za management v Kopru (23.–26. 11. 2011).

Dr. Peter Hajdu z Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti je obi-skal Inštitut za slovensko literaturo ZRC SAZU (23.–26. 11. 2011).

Ruska akademija znanostiProf. Galina K. Elyashevich z Ruske akademije znanosti je prišla na strokovni

delovni obisk Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2.–7. 5. 2011).

Dr. Konstantin V. Nikiforov, vodja Inštituta slovanskih študij Ruske akademi-je znanosti, je obiskal Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU (5.–11. 5. 2011).

Dr. Nadezhda N. Starikova z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znano-sti je opravljala raziskovalno delo v knjižnicah in arhivih Slovenije, na Filo-zofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na ZRC SAZU (5.–11. 5. 2011).

Dr. Sergey A. Romanenko z Ekonomskega inštituta Ruske akademije znanosti je obiskal Zgodovinski inštitut Milka Kosa, NUK in Inštitut za novejšo zgodo-vino (2.–9. 6. 2011).

Dr. Tamara A. Shiganova in dr. Aleksander S. Mikaelyan z Inštituta za oceanolo-gijo Shrishov Ruske akademije znanosti sta v okviru dvostranskega sodelova-nja obiskala Morsko biološko postajo v Piranu (3.–14. 7. 2011).

Slovaška akademija znanostiMag. Ivan Petryshynec s Slovaške akademije znanosti je obiskal Inštitut za kovin-

ske materiale in tehnologije v Ljubljani (5.–9. 6. 2011).


73

OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI

Akademija znanosti Češke republikeDr. Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljal razisko-

valno delo na Biološkem centru Akademije znanosti Češke republike (7.–18. 5. 2011).

Dr. Nadja Zupan-Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opravljala raziskovalno delo na Inštitutu za geologijo Akademije znanosti Češke repu-blike (21.–25. 11. 2011).

Estonska akademija znanostiDr. Maja Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se je ude-

ležila konference, ki je potekala v okviru Estonskega nacionalnega muzeja (10.–17. 4. 2011).

Hrvaška akademija znanosti in umetnostiDr. Marija Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je obiskala

Odsek za etnologijo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut za etnologijo in folkloristiko (3.–12. 5. 2011).

Dr. Peter Weiss in dr. Carmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU sta obiskala Inštitut za hrvaški jezik v okviru projektov Slovanski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas (13.–15. 6. 2011).

Madžarska akademija znanostiDr. Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan je obiskal Raziskovalni inštitut za atomsko

energijo KFKI Madžarske akademije znanosti (18.–21. 9. 2011). Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se je udeležil kon-

ference Heroes, Celebrities, etc. na Univerzi Szeged (12.–17. 10. 2011).Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management v Kopru je obiskal Ekonomski in-

štitut Madžarske akademije znanosti v okviru skupnega projekta (4.–12. 12. 2011).

Makedonska akademija znanosti in umetnostiAkad. Kajetan Gantar se je udeležil simpozija ob 100. obletnici rojstva akademika

Petruševskega (13.–15. 10. 2011).

Romunska akademijaDr. Tea Kolar-Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek z Geološkega zavoda Slovenije

sta obiskala Univerzo v Bukarešti v okviru skupnega sodelovanja in opravlja-la terensko delo (6.–9. 7. 2011).


74

Ruska akademija znanostiDr. Zmago Šmitek in prof. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno

antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta se udeležila 11. Mednarodne balkanske konference Inštituta za slovanske študije Ruske aka-demije znanosti (20.–25. 3. 2011).

Dr. Vili Bukošek z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je obi-skal Institut visokomolekulskih spojin Ruske akademije znanosti (28. 6.–8. 7. 2011).

Akad. Andrej Kranjc je obiskal Inštitut za geografijo Ruske akademije znanosti v Moskvi (4 dni) in se udeležil mednarodnega simpozija Northern Karst Sy-stems in our Changing Environment v kraju Golubino pri Pinegi (Arhangel-ska oblast) (5.–10. 9. 2011).

Dr. Matej Šekli in ga. Januška Gostenčnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU sta obiskala Inštitut za ruski jezik Ruske akademije zna-nosti v okviru projekta Slovanski lingvistični atlas OLA (25. 9.–2. 10. 2011).

Dr. Alenka Malej in dr. Valentina Turk z Morske biološke postaje Piran sta v okvi-ru skupnega sodelovanja obiskali P. P. Shirshov inštitut za oceanologijo Ru-ske akademije znanosti (2.–9. 10. 2011).

Dr. Miha Javornik in dr. Blaž Podlesnik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta obiskala Rusko akademijo znanosti (4.–9. 10. 2011).

Dr. Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem se je udeležil mednarodne konference Ruski človek in Rusija v slovanskih literaturah, folklori in dokumentalistiki v organizaciji Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti (31. 10.–4. 11. 2011).

Akad. Jože Pirjevec , profesor na Fakulteti za humanistične študije Koper Univer-ze na Primorskem, je obiskal Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti v okviru skupnega projekta (10.–23. 10. 2011).

Slovaška akademija znanostiDr. Carmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je obiska-

la Slovaško akademijo znanosti v okviru sodelovanja pri projektu Slovanski lingvistični atlas (24. 10.–6. 11. 2011).

Srbska akademija znanosti in umetnostiDr. Urša Šivic z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU se je udeležila med-

narodnega simpozija Musical Practices in the Balkans v organizaciji Muziko-loškega inštituta Srbske akademije (22.–26. 11. 2011).

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU


75

2011 – Znanstvene izmenjave SAZU

Država Prihod Št. znan. – tednov/dni

Odhod Št. znan. – tednov/dni

Avstrija 1 2 dČeška 2 2 t 2 2 t 3 dEstonija 2 4 t 2 d 1 1 t 1 dBosna in Hercegovina 1 4 dHrvaška 3 2 t 2 dMadžarska 8 8 t 3 2 t 5 dBolgarija 1 2 tRomunija 2 4 tRusija 6 7 t 5 d 12 14 t 1 dSlovaška 1 5 d 1 2 tŠkotska (RSE) 1 4 dMakedonija 1 3 dNemčija 1 6 d Srbija 1 5 dSKUPAJ 24 znan. 27 tednov 26 znan. 29 ted. 6 dni

Pripravil: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU


76

JUBILEJI

V letu 2011 so praznovali: 90 let: akademika Dušan Hadži in Zorko Simčič ; 85 let: akademiki Janez Matičič , Boris Paternu , Janez Peklenik , Miha Tišler in Jože Toporišič ter dopisna člana Savo Bratos in Stevan Karamata ;80 let: akademiki Janko Kos , Marjan Kordaš , Kajetan Kovič in Mitja Zupančič ter dopisni člani Milan R. Dimitrijević , Joseph Milič-Emili , Erwin Louis Hahn in James W. Cronin;75 let: akademikinja Zinka Zorko in akademik Primož Simoniti ter dopisni čla-ni Wolf Moskovich , Erik Valdemar Stålberg , Juraj Martinović , John Villadsen in Denis Noble ; 70 let: akademiki Valentin Hribar , Marko Marijan Mušič in Ivan Kreft , izredna člana Janez Lamovec in Tomaž Šalamun ter dopisni člani Manfred Geiger , Niall O'Loughlin , Martin Dimnik in Erich Prunč ;65 let: akademika Ivan Bratko in Marijan Pavčnik ter dopisni člani Felix Unger , Wolfgang L. Gombocz in Henry R. Cooper jr.60 let: dopisni član Pavel Bosák .

NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA ČLANOV SAZU

Tadej Bajd je bil izvoljen za podpredsednika SAZU s področja naravoslovja, teh-nike in biomedicine. American Institute for Medical and Biological Enginee-ring ga je izvolil v naziv Fellow.

Igorju Emriju je Ruska inženirska akademija podelila medaljo »Engineering glo-ry« in zlati znak Ruske inženirske akademije, njeno najvišje odlikovanje. Prejel je veliko zlato medaljo »Engineering Glory« Nacionalne inženirske akademije Kazahstana, bil je izvoljen za častnega člana Inženirske akademije Ukrajine in prejel zlato medaljo »A. M. Podgornega«.

Peter Fajfar je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti (Liège, Belgija). Franc Forstnerič je postal dekan Fakultete za matematiko in fiziko.Matija Gogala je bil izvoljen za člana predsedstva, izvoljenega po 22. členu zakona

o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.Dušanu Hadžiju je bila ob njegovi 90-letnici posvečena konferenca in posebna

številka Acta Chimica Slovenica. Andrej Inkret je prejel Zoisovo priznanje za knjigo In stoletje bo zardelo. Kocbek,

življenje in delo. Drago Jančar je za najboljši roman leta 2010 To noč sem jo videl prejel nagrado

kresnik. Za književni opus je prejel Prix Européen de Littérature (Strasbourg).


77

Bil je finalist nagrade Angelus (Wroclaw) za najboljši srednjeevropski roman leta (poljski prevod romana Katarina, pav in jezuit).

Andrej Jemec je bil ponovno izvoljen za člana predsedstva, izvoljenega po 22. čle-nu zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Gabriel Kernel je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.Milček Komelj je bil imenovan za predsednika žirije za Župančičeve nagrade, za

člana novoustanovljenega Galerijskega umetniškega sveta Univerze v Lju-bljani in za predsednika Komisije za spremljanje in odobritev rekonstrukcije kipa talca iz Gramozne jame. Kot predstavnik SAZU je bil imenovan za člana znanstvenega sveta Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU.

Janku Kosu je bila ob njegovi 80-letnici v NUK-u posvečena razstava z naslovom V literaturi.

Andrej Kranjc je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika SAZU. Zveza geografov Slovenije mu je podelila Melikovo priznanje. Imenovan je bil za člana De-lovne skupine za pripravo skupne kandidature za vpis Dinarskega krasa na seznam svetovne dediščine UNESCO in za predstavnika SAZU v upravnem odboru ZRC SAZU.

Lojze Lebič je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo.Marko Marijan Mušič je bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU s podro-

čja humanistike, družboslovja in umetnosti. Postal je tudi redni član razreda za umetnosti Evropske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Čr-nogorske akademije znanosti in umetnosti.

Janezu Orešniku je senat Univerze v Ljubljani podelil naslov zaslužni profesor.Boris Pahor je bil imenovan za komanderja reda umetnosti in leposlovja franco-

ske republike. Prejel je odlikovanje sovjetskih zapornikov v nemških kon-centracijskih taboriščih, za prispevek k ugledu in prepoznavnosti Slovenije v Italiji in širšem mednarodnem okviru pa ga je odlikovalo Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Postal je tudi Delova osebnost leta 2010.

Zorko Simčič je ob 90-letnici prejel zlatnik Svetovnega slovenskega kongresa.Slavka Splichala je 29-članski Svet Evropskega združenja za raziskovanje komu-

niciranja (Advisory Board of European Communication Research and Edu-cation Association, ECREA) izvolil za svojega prvega predsednika. Postal je tudi novi načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU.

Branko Stanovnik je postal častni član italijanskega kemijskega društva in častni občan občine Vrhnika.

Jože Straus je postal ambasador znanosti.Franc Strle je postal novi tajnik razreda za medicinske vede.Tomažu Šalamunu so posvetili simpozij Slovenska medkulturna neoavantgar-

da – poezija in svet Tomaža Šalamuna, ki je potekal v Ljubljani, Kopru in Zagrebu.


78

Alenka Šelih je bila ponovno izvoljena za članico predsedstva, izvoljeno po 22. členu zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izvoljena je bila za predsednico komisije za etična vprašanja Univerze v Ljubljani in za članico komisije za Knafljevo ustanovo iste Univerze. Postala je tudi članica Acade-mia Europea s sedežem v Londonu.

Peter Štih je postal novi tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede.Jože Trontelj je bil ponovno izvoljen za predsednika SAZU. Postal je častni član

Slovenskega zdravniškega društva in prejel je naziv »Prometej znanosti za vzorno donatorstvo« Slovenske znanstvene fundacije.

Ciril Zlobec je prejel mednarodno nagrado Trieste Scritture di Frontiera.


79

ZNANSTVENA SREČANJA / SCIENTIFIC MEETINGS

24. in 25. avgustaCelice glija v (pato)fiziologiji / Glial Cells in Patho(physiology)Program:Session I – Glial dynamics (Chair: Helmut Kettenman)Andreas Reichenbach: Structural associations between neurons and glia in deve-loped brainAlexej Verkhratsky: Ionotropic glutamate receptors and purinoceptors in astrogliaHelmut Kettenmann: MicrogliaEva Sykova: Extracellular space diffusion parametersSession II – Release of gliotransmitters (Chair: David C. Spray)Robert Zorec : Exocytosis and vesicle trafficking in astrocytesVladimir Parpura: Ca2+ sources for the exocytotic glutamate release from astrocytesMichela Matteoli: Secretory pathways in astrocytesDavid C. Spray: Surfing in a lipid sea: Connexin and pannexin transport to and movement within the plasma membraneSession III – Astrocyte-neuron signaling (Chair: Philip G. Haydon )Frank Kirchhoff: Genetic manipulations to study astrocyteneuron signalingMarta Navarrete Llinás: Role of astrocytes in endocannabinoid-mediated synap-tic plasticityStephane Oliet: Contribution of glial cells to synaptic plasticityPhilip G. Haydon : Purinergic signaling from astrocytes modulates synaptic tran-smission and behaviorSession IV – “Emerging topics” (Chair: Christian Steinhäuser)Serguei Skatchkov: Functional impact of glial Kir4.1 channels on glutamate upta-ke in astrocytes and seizure susceptibilityMarko Kreft: Single Cell Measurements of Cytosolic Glucose in AstrocytesVedrana Montana: Bradykinin promotes the chemo-tactic invasion of primary brain tumorsYuriy Pankratov: Exocytosis of ATP from astrocytes and modulation of tonic and phasic inhibition in the neocortex: novel pathway of glia-neuron interaction.Nina Vardjan: Mobility of late endocytic/lysosomal compartments in interferon--gamma activated astrocytesSession V – Glia in neurogenesis and brain metabolism (Chair: Arne Schousboe)Milos Pekny: Astrocytes and the adult neurogenic nicheChristian Steinhäuser: Impact of connexins on neurogenesis in the adult hippo-campusPierre Magistretti: Role of neuron-glia metabolic coupling in synaptic plasticityArne Schousboe: Astroglial glycogen metabolism is crucial for maintenance of glutamatergic activity


80

Joachim Deitmer: Glucose uptake and distribution in the mouse brainSession VI – Glia in pathophysiology (Chair: Giorgio Carmignoto)Giorgio Carmignoto: The contribution of astrocytes to focal seizure generationKazuhide Inoue: Glial functions in neuropathic painMichael Heneka: Astrocytes in Alzheimer s disease

19.–21. septembraDragotinu Cvetku posvečen Mednarodni muzikološki simpozij (Nacionalna glasbena zgodovina: preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja)19. septembraUvodni nagovor akademika Janeza MatičičaŽivljenje in delo Dragotina Cvetka I / Dragotin Cvetko : Life and Work IAndrej Rijavec: Življenje za stroko: 100 let pozneje / A Life Devoted to Scholar-ship: A Hundred Years LaterPierluigi Petrobelli: Dragotin Cvetko and the International Musicological Socie-ty: A Leading Example / Dragotin Cvetko in Mednarodno muzikološko društvo: vodilna osebnostIvan Klemenčič: Dragotin Cvetko kot utemeljitelj slovenske muzikologije / Drago-tin Cvetko as the Initiator of Slovenian MusicologyGregor Pompe: Miselna izhodišča Dragotina Cvetka / The Conceptual Backgro-und of Dragotin Cvetko ’s Scholarly WorkNevenka Orešič Leban: opoldanski klavirski poklon Dragotinu Cvetku / Lunchti-me Piano Hommage a Dragotin Cvetko Preobrazbe nacionalnih glasbenih historiografij / Metamorphoses of National Music Historiographies INadežda Mosusova: What Is Necessary for a Modern National, Regional or Eu-ropean History of Music / Kaj je neobhodno potrebno za sodobno nacionalno, regionalno ali evropsko zgodovino glasbeMelita Milin: Serbian Musicology after 1945: Main Directions / Srbska muzikolo-gija po letu 1945: glavne smeriRoksanda Pejović: Pavle Stefanović: An Apologist for Modern Music in Belgrade in the Second Half of the 20th Century / Pavle Stefanović: Beograjski apologet mo-derne glasbe v drugi polovici 20. stoletjaMatjaž Barbo: Pomen Dragotina Cvetka za razvoj slovenskega glasbenega zgodo-vinopisja / The Importance of Dragotin Cvetko for the Development of Slovenian Music Historiography20. septembraPreobrazbe nacionalnih glasbenih historiografij / Metamorphoses of the National Music Historiographies II Marija Bergamo: O zgodovinskosti (tudi) glasbene zgodovine: pogled z južnoslo-vanskega prostora / On the Historicity (also) of Music History: A View from the


81

South Slavic PerspectiveDanica Petrović: Musicology through Institutions: The Sixty Years of the Institute of Musicology in Belgrade / Muzikologija v ustanovah: šestdeset let Muzikološke-ga inštituta SANUBarbara Boisits: Austrian Musicology after World War II / Avstrijska muzikologi-ja po 2. svetovni vojniVprašanje evropske glasbene historiografije / European Music Historiographies: Selected ChaptersJiří Sehnal: The National in the Czech Music of the 17th and 18th Centuries / Naci-onalno v češki glasbi 17. in 18. stoletjaZijo Kučukalić: The Importance of the Phenomenological Interpretation of Music Work in Contemporary Musicology / Pomen fenomenološke interpretacije glas-benega dela v sodobni muzikologijiŽivljenje in delo Dragotina Cvetka II / Dragotin Cvetko : Life and Work IINiall O’Loughlin: Slovene Music in a European Context: The International Ac-tivities of Dragotin Cvetko / Slovenska glasba v evropskem okviru: mednarodna dejavnost Dragotina CvetkaBorut Loparnik: Južnoslovanska ideja v delu Dragotina Cvetka / The South Slavic Idea in the Work of Dragotin Cvetko Manica Špendal: Nekaj pogledov Dragotina Cvetka na slovensko glasbo in slo-vensko muzikologijo / Some of Dragotin Cvetko ’s Views on Slovenian Music and Musicology Tomaž Faganel: Dragotin Cvetko : univerzitetni učitelj / Dragotin Cvetko as Uni-versity Teacher21. septembraMuzikologija: od nacionalnega proti globalnemu / Musicology: From National towards GlobalEva Sedak: The Fate of National Musical Historiographies in a Global Context / Usoda nacionalnih glasbenih historiografij v globalnem kontekstu Jernej Weiss: »Slovenska glasbena zgodovina« ali »Glasbena zgodovina na Sloven-skem«? Razmislek o prispevku čeških glasbenikov v glasbeni kulturi na Sloven-skem / “The History of Slovenian Music” or “The History of Music in the Territo-ry of Present-Day Slovenia”? Considerations Regarding the Contribution of Czech Musicians to Slovenian Music CultureAleš Nagode: Prolegomena za novo Zgodovino glasbene umetnosti na Sloven-skem Prolegomena to History of Art Music in Slovenian LandsJurij Snoj: Časovna os in prostorske mreže v zgodovini glasbe na Slovenskem / Chronological Axis and Spatial Network in the History of Music in Slovenia


82

15. novembra»Živeti z mejo«, Značilnosti sodobnega položaja manjšin na avstrijskem Šta-jerskemV organizaciji odbora Slovenske akademije znanosti in umetnosti za preučeva-nje narodnih manjšin, Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša / Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus in Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija, PetanjciProgram posveta:Boštjan Žekš : Pozdravne besedeJože Pirjevec : Pozdravne besedeSonja Novak Lukanovič: Pozdravne besedeSusanne Weitlaner: Pozdravne besedeModerator: Janez StergarAnton Vratuša : Uvodna besedaSusanne Weitlaner: Dejavnosti Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko v Pavlovi hiši in izven njeMatjaž Klemenčič: Slovenska prisotnost v statistikah na področju avstrijske dežele Štajerske od 1880 do 2001Zinka Zorko , Anja Benko: Podjunski govor vasi Rothwein (Radvanje) na avstrij-skem ŠtajerskemChristian Promitzer: Dvoumne identitete: Razmišljanja o sedanjih slovenskih po-pulacijah na avstrijskem ŠtajerskemDanijel Grafenauer: Nemško govoreča etnična skupina prebivalcev na Apaškem poljuBoris Jesih: Štajerski Slovenci in njihova manjšinska zaščita v primerjavi z zaščito koroških SlovencevRudi Vouk: Spremembe pravnega položaja štajerskih Slovencev v Avstriji po nove-li zakona o narodnih skupnostih 2011Odprtje razstave »Avgust Pavel, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, lite-rarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem«.

16. decembra Dvajset let slovenske državnostiProgram posveta: Pozdravni nagovor predsednika SAZU Jožeta Trontlja France Bučar: Od kdaj zamisel o samostojni slovenski državi Jože Pirjevec : Razmislek Tarasa Kermaunerja o suvereni Sloveniji v »Skupinskem portretu z Dušanom Pirjevcem«Božo Repe: Dežela ali država? Glavni družbeni procesi v samostojni SlovenijiJože Mencinger : Slovenija – med zlomom socializma in krizo kapitalizma Janko Prunk: Politična mentaliteta in kultura v samostojni Sloveniji


83

Veljko Rus , Niko Toš: Socializem v postsocialistični Sloveniji Tine Hribar : Prihodnost slovenske državnosti


84

TISKOVNE KONFERENCE

19. januarjaPredstavitev zbornika prispevkov Die Grundlagen der slowenischen Kultur (Te-

melji slovenske kulture), ki je izšla pri Akademiji znanosti v Göttingenu in katere sourednik je akad. France Bernik .

9. marcaPredstavitev knjige prof. Fedje Koširja Kolašin in Lovčen : od človeškega k onstran-

človeškemu : arhitekt Marko Mušič, ki je izšla ločeno v slovenskem, črnogor-skem in angleškem jeziku in je projekt Slovenske akademije znanosti in ume-tnosti in Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.

Predstavitev knjige Izbira prof. dr. Renate Salecl.

12. majaPredstavitev knjige Književne študije 3 akademika Borisa Paternuja.

20. junijaPredstavitev knjig akademika Josipa Vidmarja Moj obraz (Modrijan) in Obrazi

(Svobodna misel).

24. majaPredstavitev monografije Tito in tovariši akademika Jožeta Pirjevca.

23. avgustaPredstavitev temeljne nacionalne izdaje Slovenski zgodovinski atlas, ki je izšel pri

Novi reviji.

10. oktobraPredstavitev monografije Staneta Bernika Milan Mihelič : arhitektura med stvar-

nostjo in vizijami.

18. oktobraPredstavitev monografije Reformacija v srednji Evropi / Die Reformation in Mittel-

europa, ki so jo uredili Vincenc Rajšp, Karl W. Schwarz, Bogusław Dybaś in Christian Gastgeber.


85

29. novembraPredstavitev knjig akademika Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo in Edvard

Koc bek – Mesec s kolobarjem avtorjev akademika Borisa Paternuja in dr. Mi-haela Glavana.

14. decembraPredstavitev knjige prof. dr. Edvarda Kovača Park spomina Teharje, ki ga je zasno-

val arhitekt akad. Marko Mušič.


86

PREDAVANJA NA SAZU

23. 3.

Akad. Janez Orešnik

NARAVNA SKLADNJA IN DIAHRONI POTEKI

Predavanje je predstavilo podlago, na kateri se zida tisti formalizem naravne skladnje, ki odslikava mogoče diahrone poteke. Podrobnosti:

Tudi na diahronem področju deluje naravna skladnja izključno z dvojnicami, in sicer je vsakič ena starejša, druga mlajša, ena se širi, druga se ne širi ali celo pojema. Take dinamike naravna skladnja ne zmore določati, temveč taka dejstva izkorišča. Nadaljnji premislek zajame vsakič naslednje momente:

1. Ali je neki potek spreprostitev ali zaplet. Na to vprašanje se odgovarja z osnovnimi načeli naravne skladnje. Npr. v makedonščini (in še kje) se je kazal-ni zaimek, dodan kot naslonka samostalniški ali pridevniški besedi, spremenil v označevalec določnosti: trava °ta 'ta trava' = 'this grass' (° zaznamuje naslonskost) je postalo trava-ta 'trava (določna oblika)' = 'the grass'. Dvobesedna tvorba se je spremenila v enobesedno. To po našem načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov, pomeni, da je prišlo do spreprostitve; izraženo z lestvico: >nat (trava-ta, trava °ta). (Vrstni red vrednosti v lestvici ne predstavlja smeri razvoja!)

2. Naravna skladnja trdi, da je med diahronimi poteki spreprostitev bolj na-ravna od zapleta. Izraženo z lestvico: >nat (spreprostitev, zaplet). Tudi to se ute-melji z načelom najmanjšega napora, saj pri spreprostitvi nastane nekaj lažjega, ugodnejšega, udobnejšega.

3. Po pravilih naravne skladnje zahteva izpeljava, ki se dogaja na področju spreprostitev, vzporedno povezovanje; izpeljava, ki se dogaja na področju zaple-tov, zahteva križno povezovanje, slednje zato, ker je "zaplet" kot manj naravna vre-dnost lestvice >nat (spreprostitev, zaplet) tudi možno nenaravno okolje izpeljav.

4. Širjenje nekega pojava/enote je bolj naravno kot neširjenje/pojemanje po-java/enote; z lestvico: >nat (+, —) / širjenje pojava/enote. Medtem ko se širjenje in neširjenje navadno spremljata (tj., eno se širi na rovaš drugega), pa deluje pri nastanku pojava/enote iz nič nekaj časa kot rečeno samo širjenje, brez spremljajo-čega pojemanja. Torej je širjenje bolj pogostno od pojemanja, zato bolj naravno po načelu o pogostnosti, točka (č) v seznamu aksiomov.


87

20. 4.

Prof. dr. Katja Franko Aas

NADZOR MEJA IN KRIMINALIZACIJA MIGRACIJE V EVROPI

Profesor Katja Franko Aas z Inštituta za kriminologijo in sociologijo prava Univerze v Oslu vodi projekt Nadzor kriminalitete v obmejni Evropi (Crime Con-trol in the Borderlands of Europe), ki ga financira Evropski raziskovalni svet v okviru sheme ERC Starting Grant.

Na SAZU je imela predavanje z naslovom Nadzor meja in kriminalizacija mi-gracije v Evropi, v katerem je pokazala, kako se kriminalitetna in migracijska po-litika evropskih držav zbližuje. Nadzor migracij namreč postaja v sodobni Evropi naloga organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, ob tem pa sodobni centri za tujce ne sodijo pod zaporske pravne režime. Posledica tega je, da niti nacionalni niti nadnacionalni zaporski standardi, ki so se oblikovali skozi desetletja z name-nom, da se ustvarijo bolj humani pogoji prestajanja kazni zapora, zanje ne veljajo. Napredujoče zbliževanje kriminalitetne politike in migracijskih nadzornih praks vodi tudi do nesorazmernega zapiranja tujcev: v Švici in Luksemburgu je na primer kar 71 odstotkov vseh zaprtih oseb tujcev, v Sloveniji je zaprtih tujcev 11 odstotkov.

Cilj projekta, ki ga vodi, je proučiti, kako družbene spremembe, kot sta globa-lizacija in povečana mobilnost prebivalstva, vplivajo na kazenske sisteme v Evro-pi, na delo in naloge policije, na razmere v zaporih in na nove oblike kazenskih sankcij in v zadnjem primeru tudi na nove oblike izločanja iz družbe, ki vodi do novega družbenega razslojevanja. Projekt je sestavljen iz petih delov, za katere so zadolženi podoktorski raziskovalci (dva), doktorski kandidat in magistrski kan-didat. Vsebinsko pa obsega študije čezmejnega policijskega dela, študije centrov za pridržanje v Evropi, študijo o delovanju oddelka za priseljence norveške policije ter zgodovinsko in pravno analizo deportacij. Glavna hipoteza projekta je, da nad-zor migracij prispeva k razvoju novih oblik kaznovanja in poraja nove legitimacije družbenega nadzora, imenovanega »krimmigracijski nadzor«.

15. 6.

Prof. Norbert Kroo

STOLETJE ZNANOSTI IN INOVACIJ (NEKAJ EVROPSKIH POGLEDOV)

V spreminjajočem se svetu se spreminja tudi znanost, eden od stebrov go-spodarstva, temelječega na znanju. V tem svetu je mnogo izzivov in presenetlji-


88

vih posledic, a vsa ta vprašanja so povezana z znanjem, časom, inovacijami, tek-movalnostjo in vodenjem. Na te težave se je Evropa odzvala z vizijo Evropskega raziskovalnega področja (European Research Area – ERA) in njegovim glavnim orodjem, Okvirnim programom (Framework Programme). Nov gradnik zadnjega programa, to je 7. Okvirnega programa (FP7), je Posebni program zamisli (Ideas Specific Programme), ki ga vodijo Izvršna agencija (Executive Agency), Evropski raziskovalni svet (European Research Council – ERC) in njegov Znanstveni svet (Scientific Council). V tem predavanju nas je avtor na kratko seznanil z načini vodenja tega programa, z načini delovanja, denarnim stanjem in najnovejšimi iz-sledki. Začenja se oblikovati naslednji raziskovalni (R) in razvojni (D) program Evropske unije. V predavanju je bilo razloženo trenutno stanje tega programa, te-melječe na viziji EU2020, in njegovo vključevanje v Skupni strateški okvir (Com-mon Strategic Framework), v katerega bo v bližnji prihodnosti ERA vložila največ sredstev.

28. 9.

Dr. Jan Pronk, nizozemski znanstvenik – družboslovec, mednarodni diplo-mat in politik

ZA SPREMEMBO MEDNARODNE UREDITVE

V analitičnem pregledu družbenopolitičnega, gospodarskega in civilizacij-skega razvoja ter mednarodne ureditve je dr. Pronk v osnovnih potezah predstavil evropsko in svetovno družbo v prvi polovici XX. stoletja kot katastrofo: dve sve-tovni vojni in velika mednarodna ekonomska kriza med njima; globalni imperi-alizem in kolonializem, nastop nacizma, fašizma in komunizma, povzročiteljev milijonov ljudskih žrtev, holokavst ... Odvržena prva atomska bomba na Japonsko pa je pomenila vrhunec nesreč. Zdelo se je, da se bo svetovna kriza nadaljevala kot stalna nestabilnost in nevarnost. Med drugo svetovno vojno pa je dozorela zavest, da bi nadaljevanje takih razmer uničilo civilizacijo. Doseženo je bilo globalno so-glasje: to se ne sme več ponoviti.

Nastajala je nova svetovna družbena ureditev, zasnovana na šestih osnovnih ciljih. Ti so: 1. mir: izogniti se novi svetovni vojni in stopnjevanju velikih spopa-dov; 2. varnost: upreti se mednarodnim in nacionalnim spopadom, ki bi ogrožali svetovno varnost; 3. stabilnost: preprečevati in lajšati motnje svetovne ekonomske, finančne, trgovske in prehrambne varnosti; 4. razvoj: omogočati napredek s ciljem, da se dviguje blaginja ljudstva in izboljšujejo njegovi življenjski pogoji; 5. svoboda narodov (dekolonizacija) in državljanov s podpiranjem procesov osamosvajanja in demokratizacije; 6. varstvo človekovih pravic, začenši v glavnem s civilnimi in


89

političnimi pravicami, na primer manjšin in ljudi, ki živijo pod diktaturo, nato pa vključujoč tudi ekonomske in socialne človekove pravice.

Ti cilji so bili medsebojno soodvisni in so se morali vzajemno podpirati. Ogrožanje enega med njimi bi ogrozilo tudi druge. Nova ureditev je torej tvorila celovit sistem. Nove ustanove Združenih narodov so imele moč, da se uprejo ru-šenju skupnih ciljev. Vzpostavljen je bil ustrezen postopek za nadzor, vrednotenje in ukrepanje, da se zagotovi spoštovanje obveznosti in njihovo izvajanje. Medna-rodno pravo je bilo utelešenje globalnih vrednot.

Dr. Pronk je izrazil zadovoljstvo z novim soglasjem, opozoril pa je, da ta sis-tem obremenjuje napaka: nekaterim državam v sestavi Varnostnega sveta dode-ljuje več moči kot drugim članicam tega organa OZN. Vendar je ugotovil, da je bil kljub temu v šestdesetih povojnih letih dosežen napredek na vseh področjih svetovnega razvoja in nasploh v mednarodnih odnosih.

V podporo tej ugotovitvi je navedel številna dejstva, na primer: svet se je izo-gnil tretji svetovni vojni; svetovno gospodarstvo se je uspešno obnovilo; v dobrih tridesetih letih so namesto nekdanjih kolonij nastale neodvisne države; njihova politična avtonomija se dopolnjuje z ekonomsko samozavestjo, ki zagotavlja soci-alni razvoj in ljudsko blaginjo; v svetovnih razsežnostih se vse hitreje razvija zlasti informacijska tehnologija. Mnoge dežele v razvoju, med njimi velike ekonomije Indije in Kitajske, so dosegle izjemne stopnje letne rasti. Toda prepad med zasta-vljenimi cilji in doseženimi rezultati se vse bolj poglablja: na konferenci OZN v Rio de Janeiru l. 1992 so npr. svetovni vodje slovesno obljubili, da bodo opredelili svetovne vire za zmanjševanje revščine in ohranjanje okolja. Sprejeli so Agendo 21, ki naj bi zagotovila, da bi bilo 21. stoletje stoletje trajnostnega razvoja ob so-delovanju sil, usmerjenih na dobiček z javno oblastjo, in tako dokazale skupno odgovornost za planet in njegovo prebivalstvo.

Dejansko pa okrog dve milijardi ljudi živi pod ravnjo človeka dostojnega življenja ali komaj nad njo; globalizacija je v vseh deželah poglobila socialne in ekonomske neenakosti; tretjina svetovnega prebivalstva nima ustreznega dostopa do osnovnih dobrin; naravni viri se trošijo nad možnostmi njihove realne obnove ali zadovoljive nadomestitve; podnebne spremembe povzročajo vse večje naravne katastrofe. Polarizacija znotraj držav in na svetovni ravni se poglablja. Na vrhu vsega pa je svetovna finančna in dolžniška kriza izrednih razsežnosti. Tudi to je posledica narave globalizacije, ki je bistveno prispevala k nastanku nekontrolira-nih nadnacionalnih finančnih moči, ki delujejo v nasprotju z načeli, dogovorjeni-mi pred pol stoletja. Namesto javne odgovornosti nastopa privatna, kapitalistična požrešnost. Najbolj pa nas mora skrbeti dejstvo, da smo razgradili zmožnosti, da se vsem tem pojavom upremo. Resolucije Varnostnega sveta so le kos papirja. Agencije Združenih narodov so porinjene na stranski tir. Njihovo vlogo so pre-vzele Skupine dvajsetih in tako imenovane Koalicije dobre volje, ki so nelegitimne. Generalna skupščina Združenih narodov, ki ima splošni (zaokroženi) mandat, je


90

ohromela. To je forum za razprave brez izvršilnih odlokov. Varnostni svet odloča, toda njegova neustrezna sestava mu je vzela verodostojnost. Generalni tajnik sve-tovne organizacije nima moči za sestavo dnevnega reda niti za izvajanje odlokov tega organa. Celotnemu sistemu OZN manjkajo instrumenti za akcijo. Dr. Pronk meni, da je rešitev v obnovi dvostebrnega sistema poslovanja, ki je bil sprejet na polovici prejšnjega stoletja – konsenz o globalnih vrednotah in mednarodnih usta-novah, ki naj zagotavljajo udejanjanje teh vrednot.

Po mnenju dr. Jana Pronka bi bile bistvene naslednje reforme: 1. Varnostni svet. Reforma Varnostnega sveta je nujna, toda brez reforme sis-

tema se ZN kot celote VS ne bi bil sposoben spopasti z globalnimi izzivi. V zvezi s tem govornik opozarja na predlog, ki ga je pred 25 leti oblikovala Komisija za globalno vlado v svojem poročilu Naše globalno sosedstvo: Indija, Brazilija in Južna Afrika naj bi postale nove stalne članice VS, toda brez pravice veta, sedanje stalne članice bi ga uporabljale samo v posebej dogovorjenih pogojih in ga čez desetletje ali dve opustile.

2. Ekonomski varnostni svet na osnovi Listine OZN. Ustanovi naj se poseben EVS ali pa posebno telo v okviru sedanjega VS, ki naj bi se ukvarjalo s posebni-mi problemi varnosti, kot so: podnebne spremembe, naravne katastrofe, varstvo okolja, pomanjkanje energije, hrane, vode, finančne špekulacije idr. Sestava obeh VS bi bila v bistvu enaka, tudi postopek njunega odločanja. EVS bi deloval na raznih ravneh (na ravni pooblaščencev, ministrov, pa tudi predsednikov vlade ali države).

3. Predsoba Varnostnega sveta (Pre-Chamber, Post-Chamber). Ustanovi naj se posebno posvetovalno telo za obravnavanje problemov v zgodnji fazi njihovega razvoja in za spremljanje izvrševanja odlokov VS. Tako bi se povečala učinkovi-tost ZN pri reševanju spopadov in preprečevanju samovoljnih posegov posame-znih države v svetovno varnost.

4. Agencija ZN za obnovo. Ustanovi naj se Agencija ZN za obnovo (recon-struction). Tako bi se zapolnila praznina, ki je nastala, odkar je Mednarodna ban-ka za razvoj odložila svoj mandat za obnovo. Agencija ZN bi morala imeti ustre-zna sredstva za pomoč državam pri povojni obnovi in bi morala biti usposobljena za hitro akcijo ob sodelovanju ljudstva in lokalnih oblasti.

5. Humanitarna (človekoljubna) pomoč. Sedanje agencije ZN za prehrano in druge sicer imajo ustrezne mandate, nimajo pa potrebnih sredstev in niso ustre-zno opremljene. Zato je nujno, da se ustvarijo zmogljivosti za pomoč (relief capaci-ty) in za odgovorno hitro uporabo.

6. Splošni problem: pomanjkanje zmožnosti za udejanjanje lastnih odlokov. Združeni narodi imajo mandat in izdelane postopke za posvetovanje in odloča-nje, toda izredno malo zmogljivosti za udejanjanje (izvajanje) svojih odlokov. Na primer: ko Varnostni svet odloči, da pošlje mirovne sile v deželo spopada, mora generalni sekretar prosjačiti, da mu dajo države na razpolago čete, kot so modre


91

čelade. Ta proces zahteva včasih mesece, pa tudi več kot leto dni, kar celo akcijo razvodeni. Združeni narodi bi morali razpolagati z lastnimi mirovnimi policij-skimi in vojaškimi silami, ki bi lahko čim prej začele operacije. Te enote naj bi bile majhne in bi se dopolnjevale s četami držav članic.

7. Lastna sredstva OZN. Odgovornosti OZN na področju obnove, človekoljub-ne pomoči, zagotavljanja miru in zaščite globalnih javnih dobrin predpostavljajo, da bi ZN morali imeti možnosti, da poleg obveznih in prostovoljnih prispevkov držav članic tudi sami pridobivajo sredstva. Sedanja mednarodna finančna kriza nudi enkratno priložnost, da se ponovno pretrese predlog Jamesa Tobina o ob-davčevanju kratkoročnih finančnih transakcij (kratkoročnega finančnega poslo-vanja) ali uporabe globalnih javnih dobrin.

8. Položaj generalnega sekretarja OZN. Generalni tajnik je močan toliko, ko-likor mu sistem dovoli. Če poizkuša biti neodvisen od velesil, je v nevarnosti, da ne bo ponovno izvoljen. Rešitev? Sistem bi se lahko okrepil, če bi imel generalni sekretar samo en mandat, toda daljši, recimo sedem let.

9. Veščina globalnega zaposlovanja. Sodobni sistem ekonomske rasti, zlasti pa delovanje globalnega kapitalističnega sistema poglablja siromaštvo in neena-kopravnost ter proizvaja vse številnejše armade brezposelnih tako izobražencev kot nekvalificiranih delavcev. Vzpostavitev sistema globalnega zaposlovanja bi utegnila omogočiti krmarjenje v boljši smeri: ustanavljanje novih delovnih mest z vlaganjem v javna dela, v majhna zasebna podjetja, prekvalifikacije delavcev, z zaščito majhne posesti naravnih virov v kmetijstvu, gozdarstvu, ribarjenju, z uvedbo novih tehnologij v deželah v razvoju …

10. Širša pooblastila Mednarodnemu denarnemu skladu. IMF naj bo svetovna javna ustanova s pooblastilom, da kaznuje tako vlade kot nadnacionalne komerci-alne banke, kadar delujejo v nasprotju z mednarodnimi dogovorjenimi pravili in načeli. J. Pronk: »Globalna ekonomija potrebuje globalno banko bank.«

Anton Vratuša

5. 10.

Prof. Frances Ashcroft

ŽIVLJENJE V SKRAJNOSTIH: UMETNOST PREŽIVETJA

Konec 19. in v začetku 20. stoletja so začetki balonarstva, letalstva, podmor-ništva in globinskega potapljanja ter čedalje pogostejše raziskave polarnih in viso-kogorskih krajev naznanili prihod tveganj, ki so jih sprva obsojali in se nad njimi zgražali, danes pa so postala povsem sprejemljiva in celo zaželena. Tako danes


92

mnogi živimo na »robu«, čeprav se tega pogosto ne zavedamo, na primer pri letal-skih poletih na velikih višinah, jadranju v ledeno mrzlih morjih ali izpostavljanju nevarnostim dekompresijske bolezni pri potapljanju in pri drugih adrenalinskih športih. Vseh teh podvigov se lahko lotevamo na razmeroma varen način, zasluge za to pa imajo na eni strani fiziologi, ki se ukvarjajo z delovanjem človeškega te-lesa, in na drugi neustrašni pustolovci, ki so meje človeških sposobnosti potiskali čedalje dlje. Avtorica opisuje fiziološke odzive telesa v skrajnih razmerah in od-kriva, kje so meje človeškega preživetja.

25. 11.

Prof. dr. Jože Straus , dopisni član SAZU

NOVI SVETOVNI GOPODARSKI RED KOT IZZIV EVROPE

Ključna vprašanja, s katerimi se je ukvarjalo predavanje, so bila: Pravna ure-ditev v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot osnova novega sve-tovnega gospodarskega reda. Posledice odpravljanja ovir za mednarodno sode-lovanje na področju raziskav, razvoja, proizvodnje in trgovine v mejah Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) in dviganja standardov za varstvo pravic intelektualne lastnine na temelju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelek-tualne lastnine (TRIPS). Novi mehanizmi držav za nadzorovanje mednarodnih obveznosti znotraj WTO in spreminjanje mednarodnega ravnotežja. Cui bono, kdo pridobiva, kdo izgublja? Kje je Evropa? Kaj je treba storiti za okrepitev njene konkurenčnosti v globalnem svetu?

Akad. Jože Trontelj : O ETIČNEM ODNOSU DO MATERINŠČINE1

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!Jezik je dragocena dediščina. Soustvarjale so ga generacije ljudi davno pred

časom, ki ga danes štejejo za možni začetek narodov. Morda se je res začelo, kot menijo nekateri, že v kameni dobi. Morda s pojavom dveh majhnih sprememb v nekem genu, ki se imenuje FOXP2. Danes vemo, da je ta gen povezan s sposobno-stjo govora in da je pred 40.000 leti, ko se je ta sprememba zgodila, našim pred-nikom ne samo podelila dar govora, ampak je sprožila s tem povezano kaskado razvoja novih nevroloških in kognitivnih sposobnosti. To jim je naposled dalo impulz, da so se iz Afrike odpravili v Evropo in se nato razširili po ostalem svetu.

1 »O etičnem odnosu do materinščine.« Nagovor ob slovesni podelitvi nagrade Ustanove patra Stanisla-va Škrabca 19. oktobra 2011, frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica.


93

V Evropi so izpodrinili praprebivalce, neandertalce, ki so bili tu že kakih 300.000 let prej, drugod pa še druge vrste človeka in človečnjakov. Prav govor naj bi bil omogočil nastanek predzgodovinskih narodov, ki so neandertalce verjetno fizič-no iztrebili v pravih vojnah. Jezik in govor torej nista prinesla le napredka, ampak že na samem začetku, pred 30.000 in več leti, tudi okrutne vojne. Morda pa le ne smemo dolžiti jezika, mogoče je bila kaka druga genetska mutacija našega pred-nika kromanjonca kriva za pojav agresivnosti, pohlepa in zavistnosti današnjega človeškega rodu. Čisto sveža je novica, da so znanstveniki razvozlali tudi genom neandertalcev in gen FOXP2 našli tudi pri njih. Govorne sposobnosti kromanjon-cev torej za nesrečno izumrtje neandertalcev same po sebi niso bile krive.

Spoštovani, vas ni treba prepričevati. Vi veste, da je jezik edinstven zaklad. Je orodje, ki ga možgani potrebujejo za logično mišljenje. Razumevanje govora in sporočanje sta poglavitna vhod in izhod, ki sta možganom na razpolago za sporazumevanje, za izmenjavo intelektualnih vsebin. A jezik in govor sta še več. Naša slovenščina nam je temelj narodne identitete, kulture in svojskosti ljudi, ki poseljujemo ta lepi košček sveta, je tudi temelj rodoljubja. Je pogoj za preživetje Slovencev kot naroda. Materinščina je čudovito poimenovanje tega zaklada.

Sposobnost govora in zatem še pisanja in branja so sijajni darovi evolucije ali Boga, kakor pač kdo verjame. Darovi, ki si zaslužijo posebno spoštovanje in nego.

Ustanova patra Stanislava Škrabca mi je simpatična še zaradi ene svoje po-sebnosti. To je ljubezen do klasičnih jezikov in kulture. Sam sem imel privilegij, da sem se pri odličnih profesorjih osem let učil latinščino in pet let klasično gršči-no. Društvo klasikov, Societas eruditorum in classicis, je pred kratkim opozorilo na študijo, objavljeno v reviji Forum Classicum. Nekdanji predstojnik katedre za klasično filologijo v Kölnu prof. Lebek je zasnoval raziskavo, v kateri je sodelovala vrsta nemških univerz. Ocenil je sposobnost razumevanja nemških besedil, torej besedil v materinščini pri več kot 3000 študentih medicine, naravoslovja, prava in filozofije. Približno polovica se je v srednji šoli učila latinščine, ostali pa ne. Raziskava je pokazala visoko signifikantno razliko v sposobnosti razumevanja – v korist tistih, ki so se učili latinščine. Profesor meni, da je intelektualni napor pri prevajanju latinskih besedil izostril tudi razumevanje materinščine. Če res lahko stori to, je zavzemanje za vrnitev pouka latinščine v naše šole še bolj hvale vredno.

Jezik dobiva v globaliziranem svetu nov pomen, deležen pa je tudi novega var-stva. Slovenščina še nikoli ni imela take veljave kot danes. Je eden od 23 uradnih jezikov v Evropski uniji. O čem takem smo še pred pol stoletja lahko samo sanjali. Vendar se danes mnogi sprašujemo, ali dovolj skrbimo za jezikovno kulturo, ko gre za javno rabo. Zadnjič je bilo slišati zaskrbljene glasove ob novi visokošolski zakonodaji. Kot evropske se tudi naše univerze vse bolj odpirajo svetu. Ali večja raba tujih jezikov, posebno angleščine, na univerzah pomeni grožnjo slovenščini? Na Akademiji večinoma mislimo, da ne. Seveda pa bo treba poskrbeti za ustrezno


94

veljavo slovenščine, za neprikrajšanost slovenskih študentov in za ustrezno goji-tev slovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja. To je mogoče urediti znotraj univerz in njihove pedagoške in znanstvene politike, obljube so bile dane.

Bolj pa nas skrbi raven jezikovnega znanja, pismenosti in jezikovne kulture mlade generacije. Tu, menimo, je mogoče in treba storiti več. Kdo naj stori več? In kaj naj se stori? Na SAZU mislimo, da je najprej potreben boljši odnos, nato pa tudi več znanja. Za oboje je prva poklicana šola – osnovna in srednja, pa tudi univerza.

Odnos do materinščine v javni rabi ni samo estetsko, je tudi etično vprašanje. Kot posameznik nimam pravice do poljubne malomarnosti. S svojim slengom, s svojim žargonom zlahka okužim druge ljudi, svoje poslušalce in bralce. Če jim do-bro sede v uho, bodo okužili svoje poslušalce in bralce. In slaba beseda se utegne širiti zmagovito in naglo kot neke vrste tujerodna, invazivna vrsta plevela. Novi žargonski izrazi, ki jih pobirajo in posvajajo ljudje s takim veseljem, ne pomenijo nove svoboščine in bogatitve jezika, kot menijo nekateri libertarni intelektualci. Nove slabe, od drugod izposojene ali skrotovičene besede in fraze bodo nekaj časa modne, pozneje pa bodo bodisi ugasnile, kar bo dobro, ali pa prišle v splošno rabo in polagoma v pozabo izrinile dobre stare izraze, kar bo slabo.

Ali ima današnji normalno razvit mlad človek pravico do poljubne stopnje polpismenosti? Nekateri mislimo, da ne. Veseli smo na primer naše dobro razvite lektorske službe, zavzemamo se za to, da bi lektorje še pogosteje prosili za njiho-vo imenitno obdelavo besedil. A tudi med uglednimi slovenisti sem srečeval na-sprotna mnenja. Nekdanje jezikovno razsodišče je po mojem prepričanju opravilo pomembno poslanstvo. Novi časi in novi pogledi na pravice, ki jih ne spremlja ustrezna zavest o odgovornosti, pa takemu delu niso več naklonjeni. Javno mne-nje zaničuje tako imenovano jezikovno čistunstvo. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo sijajni Slovenščini za Slovence pokojnega Janeza Gradišnika izpred skoraj pol sto-letja, če bi izšla danes. Ali ne bi z visokim odstotkom tedanje naklade končala na Vevčah?

To ni razveseljivo. Najbrž je čas, da začnemo gojiti drugačen, bolj etičen od-nos do materinščine kot najdragocenejšega izmed zakladov naše kulturne dedi-ščine. Res, slaba javna raba maternega jezika je tudi z etičnega, ne le z estetskega vidika vredna obsojanja. Jezikovne nemarnosti na ukaz kake avtoritete seveda ni mogoče preprečiti. Edini recept je spodbujanje in širjenje jezikovne kulture. Je to, kar je delal nekoč pater Stanislav Škrabec. In kar danes nadaljuje cenjena Škrab-čeva ustanova s svojimi sodelavci. Prav bo, če bomo častno dolžnost skrbi za naš jezik privzgojili vsem, ne samo javnim govorcem in piscem. Nagrada za dobro opravljeno delo, če se ga loti večina Slovencev, bo vredna truda.


95

Akad. Miha Tišler : KAJ IMATA KEMIJA IN UMETNOST SKUPNEGA?2

Kaj povezuje kemijo in umetnost? Kemija in umetnost se med seboj dopol-njujeta na dva načina: materialno in ponotranjeno, estetsko. Materialni prispevek je viden zaradi razvoja kemije in novih materialov, ki jih uporabljajo upodabljajoči umetniki, ponotranjeni pa na ustvarjalnosti, največ pri slikarjih in pisateljih, ki so črpali navdih večinoma v alkimiji.

Človeštvo nagonsko stremi k simbolizaciji zaznavnega ali nezaznavnega z be-sedami, glasbo ali slikami. Že v davnih časih so kazali ljudje nagnjenje za ustvar-janje in doživljanje lepega.

Da je umetniška ustvarjalnost človeku imanentna, se odraža v enakih stre-mljenjih po nadgradnji vsakdanjega življenja že v starodavnih civilizacijah, ne glede na katerem koncu sveta so bile, tj. iz časov, ko še ni bilo nikakršnih stikov, komunikacije med oddaljenimi narodi. Nekaj izrazitih primerov predstavljajo ču-doviti kipi konjev iz brona v starih civilizacijah, npr. iz dinastije Han (25–200) na Kitajskem, v Grčiji. Najstarejše jamske risbe in poslikave najdemo po vsem svetu, na Kitajskem, v Evropi so najbolj znane v jamah Chauvet (starost približno 32.000 let), Altamira (starost 16.500–14.000 let) in Lascaux (starost 17.000 let) z 2000 ris-bami, ki predstavljajo lov, divjad. Številni so okrašeni predmeti iz lončevine ter risbe in petroglifi Indijancev v ZDA ter drugje na svetu. Za risbe so takrat upora-bljali oglje in naravne mineralne pigmente, kot so okra, ki je zmes železove rude, glinenca in apnenca, ali hematit, niso pa vedeli, katere so njihove sestavine.

Zanimanje za pojavni svet, za skrivnosti narave in njenih kemičnih sestavin je zelo staro, pospešila ga je alkimija, evropska ima začetke v Egiptu. Počasi so nastajale razne tehnologije in pridobivanje kovin iz rud. Šele v zadnjih stoletjih je prišlo počasi in neustavljivo do razvoja današnje kemije, odkrili so temelje kemij-skih zakonitosti, kot jih poznamo danes. Dosežki kemije so prispevali k izboljša-nju materialnih dobrin in zdravja.

Risanje in slikarstvo kot najbolj razširjeni človekovi umetniški dejavnosti sta bila spremljevalca človeštva od prazgodovine preko antike in srednjega veka do modernih časov. Pigmenti, barvila so bili od nekdaj najpomembnejši pripomoček in so bili v glavnem mineralnega in rastlinskega izvora (biopigmenti), uporabljali so jih za različne namene do sredine 19. stoletja. Prvo sintetično barvilo je bilo egip-tovsko modrilo, po sestavi kalcijev in bakrov silikat, ki so ga pripravljali steklarji v starem Egiptu in so ga uporabljali še približno 4000 let pozneje, ko so odkrili ultra-marin. Ta je še danes v rabi, je cenjeno 6000 let staro barvilo, kemično je aluminijev silikat z vsebnostjo natrija in žvepla in je zelo občutljivo na prisotnost kislin. Prido-bivali so ga iz dragocenega lazurita, katerega nahajališča so v Afganistanu. Danes je na razpolago sintetični ultramarin. Mnoga barvila so bila strupena, ker niso znali ugotavljati in preverjati njihove strupenosti. Vzrok za obolenja so bila predvsem 2 Prispevek ob mednarodnem letu kemije 2011.


96

barvila z vsebnostjo svinca, kroma ali arzena. Slikarji tudi niso bili pozorni na či-stoto nekaterih barvil z vsebnostjo sulfidov, zaradi katerih je v zmesi z drugimi pigmenti prišlo sčasoma do sprememb in potemnitev. Proizvodnjo strupenega ci-nobra, živosrebrovega sulfida (HgS) so Kitajci obvladovali več kot 1000 let.

Že v renesansi so začeli slikarji predstavljali portrete tako, da so odražali po-notranjenost in fizično stanje portretiranca. Nekaj podobnega poznamo v kemiji, ko mora kemik znati oceniti kemično spojino, ki jo predstavlja formula, kakšne bodo približno njene kemične in fizikalne lastnosti, njena reaktivnost.

Francoski kemik Michel-Eugène Chevreul, član francoske akademije zna-nosti, je leta 1854 objavil osnove harmonije in kontrasta barv, znan je tudi po t. i. »kromatskem diagramu« odnosov posameznih barv. Danes vemo, da človek lahko razlikuje med 150 in 200 barvnimi odtenki. Spremembe pri uporabi bar-vil na področju slikarstva so se pojavile s sinteznimi barvili. Začetek sega v leto 1856, ko je 18-letni William H. Perkin v Angliji sintetiziral prvo organsko barvilo, anilinski škrlat. Sledile so sinteze azo barvil, alizarina, trifenilmetanskih barvil ipd., vzporedno pa se je razvijala industrijska proizvodnja. Konec 20. stoletja je kemijska industrija proizvajala že več kot 4000 sinteznih barvil. Indigo, ki so ga uporabljali že v starem Egiptu ter grški in rimski slikarji, so leta 1870 sintetizirali in od takrat uporabljajo samo sintetičnega. Kasneje so se uveljavila tudi barvila na temelju kompleksov organskih spojin s kovinami, npr. ftaleinski kompleksi. Do ponovne spremembe uporabe barvil v slikarstvu je prišlo v šestdesetih letih preteklega stoletja z uvedbo hitro sušečih se akrilnih barvil, pri katerih je vezivo akrilni polimer. Tako je razvoj kemije v dobršni meri vplival na izvedbe slikanja.

Na slikarstvo in druga umetniška dela je pomembno vplival tudi razvoj mo-derne analizne kemije, spektroskopskih in drugih metod, ki jih uporabljajo pri ugotavljanju morebitnih ponaredkov, za analizo barvil in pigmentov ter morebi-tnih prejšnjih poslikav, prekritih z novejšimi. Kemik prof. dr. Matija Strlič (Ka-tedra za analizno kemijo Univerze v Ljubljani in Center za trajnostno dedišči-no, University College, London) je odkril način, kako zgodaj ugotoviti začetek razpada plastičnih materialov in črnila na temelju galne kisline. Tako črnilo so uporabljali od 12. do začetka 20. stoletja pisatelji, umetniki in arhitekti; črnilo je neobstojno, korozivno in počasi razpada, kemično je kompleks med galno kislino in dvovalentnimi železovimi ioni. Galno kislino so pridobivali iz taninske kisline iz hrastovih šišk. K hitrejšemu razpadu črnila pripomore tudi kislinsko katalizira-na hidroliza celuloze v papirju, čim bolj kisel je papir, tem hitreje razpada. Enako velja za črnilo. Za ugotavljanje začetkov razpada uporablja Strlič neinvaziven po-stopek (brez jemanja vzorca in poškodovanja izvirnika), bližnjo infrardečo spek-troskopijo, 1000 do 2500 nm (1–2,5 μm). S to metodo lahko ugotavljamo začetne spremembe, preden pride do končnega propada pri starih rokopisih in plastičnih materialih, od katerih so mnogi dolgoročno neobstojni. Pri slednjih poteka avto-katalitska kemična razgradnja estrov celuloze, poliuretanov ipd. Poleg tega vsebu-


97

jejo mnogi polimeri dodane mehčalce, predvsem ftalate, ki se počasi izločajo, in polimer postane krhek in se lomi.

Znameniti italijanski renesančni arhitekt Filippo Brunelleschi, znan pred-vsem po gradnji kupole stolnice v Firencah, je v začetku 15. stoletja začel upora-bljati linearno perspektivo: na dvorazsežni podlagi je prikazal sliko, ki daje vtis trirazsežnosti, kar se je hitro razširilo po Evropi. Dobra štiri stoletja pozneje so bili kemiki pred enakim vprašanjem, ko so konec 19. stoletja ugotovili tetraedr-sko zgradbo ogljikovega atoma in s tem možnost obstoja več stereoizomerov. Šele kasneje so pričeli uporabljati stereokemične predstavitve kemičnih formul. Ker je prostorska razporeditev atomov ali skupin odločilnega pomena za določeno reak-tivnost spojine, je bilo treba najti način predstavitve atomov ali skupin na stereo-genem atomu, tj., kako so atomi ali skupine na takem atomu usmerjeni v prostoru. To so uresničili tako, da so formule kemijskih spojin predstavili na dvorazsežni podlagi na način, ki prikazuje, ali so atomi ali skupine v ravnini, nad ali pod njo. Uveljavile so se Fischerjeve ali druge projekcijske formule, ki so postale temeljni pripomoček moderne kemije.

Kemiki Harold W. Kroto, Richard E. Smalley in Robert F. Curl (Nobelova nagrada za kemijo leta 1996) so leta 1985 odkrili novo obliko ogljika, fuleren, no-gometni žogi in krogli podobno spojino C60, ki jo sestavljajo peterokotniki in še-sterokotniki. Ime fuleren so privzeli po arhitektu Richard Buckminster Fullerju, graditelju kroglasto oblikovanih kupol. Eno od teh so postavili na svetovni razsta-vi v Montrealu leta 1967 za ameriški paviljon.

Po najnovejših teorijah t. i. »kognitivne arheologije«, ki jo je izoblikoval Ste-ven J. Mithen, profesor arheologije na univerzi Reading v Angliji, je umetniški izraz rezultat treh sposobnosti, ki so že pred tem obstajale v človeških možganih: ustvarjanje mentalne slike in načrtovanje njenega prikaza v konkretnem; razu-mevanje pomena in sposobnost, da jo sporočimo drugim. Ko so se te tri različne inteligence med seboj združile, je v naši evoluciji prišlo do velikega kvalitativnega preskoka. Z ustvarjalnostjo smo postali popolnoma človeški, estetska inteligenca pa predstavlja zmožnost zaznavanja lepega.

Slikanje alkimistov pri delu, v laboratoriju, je bil motiv številnih slikarjev v preteklih stoletjih. Med drugim so bili to v 17. in 18. stoletju francoski in holand-ski slikarji, v 19. stoletju pa tudi nemški pesnik in slikar Carl Spitzweg. Ameriška fundacija za kemijsko dediščino hrani približno 100 slik z motivi iz življenja alki-mistov. Zanimivo je, da je žena francoskega kemika in začetnika moderne kemije Antoina Lavoisiera Anne-Marie študirala umetnost pri znamenitem francoskem slikarju Davidu, sočasno pa je pomagala soprogu pri poskusih. Španski nadre-alistični slikar Salvador Dalí je v več svojih slik vključil molekule DNK v obliki vijačnice zaradi njene pomembnosti v življenju.

Bela Vizi, upokojeni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Veszpremu, je avtor številnih skulptur, ki predstavljajo kemične spojine, atome, stare sumerske


98

simbole pisave ipd. Po Evropi je razstavljal več kot 30-krat, na kongresu kemikov v Sopronu je pred leti predaval in prikazal svoja dela.

Kemija je in bo tudi svojska umetnost ustvarjanja molekul, ki jih na svetu še ni bilo, ali pa poizkuša posnemati naravo pri gradnji pomembnih naravnih spojin. Poznamo vrhunske izvedbe sintez, poučen primer je Robert Burns Wood-ward (Nobelova nagrada za kemijo leta 1965), ki je izvedel sinteze pomembnih in zapletenih naravnih spojin, kot so klorofil, kinin, holesterol, kortizon, strihnin, cefalosporin itd.

Znanstvenikom je uspelo, da danes lahko vidimo molekule, atome in zasle-dujemo potek kemičnih pretvorb. S časom je prišlo do sprememb razvoja: od ana-lize do sinteze, od odkritja do proizvodnje. Življenje z vidika kemije je specifično ravnotežje molekul, ki ga lahko človek s svojimi aktivnostmi tudi poruši. Upora-bljivost kemičnih spojin je močan spodbujevalec za sintezno kemijo in za sinteze podobnih spojin, ki so že v uporabi.

Je pa razlika med klasiki kemije in umetnosti. Slikarje, kiparje in njihove ume-tnine, monumentalno arhitekturo, palače in kulturno dediščino iz preteklosti še vedno občudujemo kot stvaritve človekovega notranjega sveta in njegove ustvar-jalnosti. Podobno je s klasično glasbo in klasiki v besedni umetnosti, medtem ko objave o vrhunskih sintezah, npr. članke o 13 let trajajoči sintezi vitamina B12 z več kot 100 reakcijskimi stopnjami kemikov Woodwarda in Alberta Eschenmoserja komaj kdo še omenja ali prebere; izjemne dosežke s področja kemije imamo za danost. Je to morda razumljivo zaradi velikega števila objav, približno 500.000 na leto, in velikega števila registriranih kemičnih spojin (danes jih je več kot 60 milijonov)? Ali pa: koliko kemikov ve, za katera odkritja je kdo prejel Nobelovo nagrado?

Ali imata Groharjeva slika sejalca (upodobljen je tudi na slovenskem kovancu za 5 centov) in rentgenska slika neke beljakovine kaj skupnega? Obe predstavlja-ta trenutek ustavljenega časa določene aktivnosti ali pa točko nekega ravnotežja. Slika sejalca nam da razumeti, da bo sejalec, ki z eno roko drži jerbas s semeni, z drugo pa z zamahom trosi zrnje, v nadaljevanju v času ustavljenega dela, nadalje-val s sejanjem. In rentgenska slika beljakovine – ta predstavlja njeno strukturo v določenem trenutku, lahko je to trenutno dejansko stanje v obliki kristala, vendar se bo struktura v živem okolju, v celici, obdani z vodo, spremenila, beljakovina se bo zvila v drugo obliko, ustrezno za določeno pretvorbo.

In še nekaj je pri tem bistvenega – različni ljudje bodo znanstvene dosežke in umetniška dela opazovali in videli na sebi lasten način, odvisno od tega, kako globoko sežeta njihovo dojemanje in znanje. Kozarec dobrega vina sodijo ljudje predvsem po prijetni cvetici in okusu, včasih pogledajo tudi na nalepko, koliko alkohola vsebuje. Koliko pa jih ve, da vsebuje temnordeče vino lahko do 900 raz-ličnih kemičnih spojin in katere vrste so te? Ali obstaja kakšna analogija z ume-tnostjo? V kemiji so pri sintezi osnova kemijski elementi (ogljik, vodik, kisik, du-


99

šik, žveplo itd.) in kemijske vezi, pri glasbi pa note, intervali ipd. Določena slika ali Beethovnova simfonija lahko napravita mogočen vtis, vendar ali razumemo vse potankosti, ki sta jih umetnika želela predstaviti? Zakaj prav določena kombinaci-ja tonov, zakaj kombinacija takih in ne drugačnih barv, odtenkov? Vse to je več kot lepo, tako kot je zapletena narava. Ima povedano kaj skupnega? Sinteza določene naravne kemične spojine mora potekati tako, da bo končni izdelek popolnoma identičen z naravno spojino, tj. enaka mora biti razporeditev atomov, enaka stere-okemija (kar je najtežje izvedljivo pri sintezi, npr. pri spojini z 10 stereogenimi ato-mi je teoretično možnih 1024 stereoizomerov, a samo en stereoizomer je identičen z naravno spojino). Tudi poustvarjanje neke simfonije dirigentu ne dopušča spre-minjati notnih zapisov. Pa vendar je v obeh primerih skupno to, da lahko kemik izbira različne sintezne strategije, uporabi različne kemijske gradnike in različne reakcijske stopnje, glasbeni poustvarjalec, dirigent, lahko vpliva na izvedbo z za-polnitvijo orkestra, z določenimi poudarki glasbenih elementov. V obeh primerih odločajo človekova intuitivna sposobnost, predstavljivost, izkustvo.

Aleksander Borodin je bil po izobrazbi kemik, profesor kemije in avtor al-dolne kondenzacije ter Borodin-Hunsdieckerjeve reakcije (reakcija srebrovih soli karboksilnih kislin s halogeni, ko nastanejo organske halogenske spojine), a je danes po svojih glasbenih delih, kot so njegove simfonije in opera Knez Igor, v svetu bolj znan kot skladatelj. Tudi češki organski kemik Emil Votoček je bil plodovit skladatelj, angleški skladatelj sir Edward William Elgar je doma izva-jal kemične poskuse, patentiral pa je sintezo vodikovega sulfida. Njegov rojak, skladatelj Cyril Scott je avtor opere The Alchimist. Slavni dirigent in skladatelj Carlos Kleiber, ki je pokopan na Konjšici pri Litiji, je sprva študiral kemijo na univerzi v Zürichu.

Rie Takahashi, biologinja na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA) in pianistka, je izumila računalniški program, ki molekularno zgradbo beljako-vin spreminja v glasbo. Melodije naj bi bile zelo lepe – nekatere spominjajo na Chopinovo glasbo. Izjeme so beljakovine, povezane z boleznijo – huntingtin je beljakovina iz 3144 aminokislin (približno 350 kilodaltonov) in je povzročiteljica Huntingtonove bolezni (dedna bolezen zaradi selektivnega odmiranja možgan-skih celic, demenca, pojavlja se v nekoordiniranih gibih telesa) – oblikuje neprije-tno glasbo, primerljivo z zvoki iz zatikajoče se predvajalne plošče.

Tudi besedne umetnosti so črpale navdih v kemiji ali alkimiji, vendar je Dan-te Alighieri v Božanski komediji postavil alkimiste kot ponarejevalce v pekel, v najgloblji osmi krog. Največji švedski pisatelj August Strindberg je bil navdušen nad kemijo, še preden je začel pisateljevati, delal je številne poskuse, napisal je tudi novelo, v kateri razpravlja o uporabi velikih količin neuporabljenega dušika.

V preteklem stoletju je izšlo približno 1100 knjig in člankov, ki obravnavajo področje alkimije. Brazilski pisatelj Paulo Coelho je napisal roman Alkimist, ki je njegovo najuspešnejše delo in je prevedeno tudi v slovenščino. Kemik Carl Dje-


100

rassi, izumitelj kontracepcijske tablete, je avtor več deset knjig, tudi o umetnosti, Roald Hoffmann (Nobelova nagrada za kemijo leta 1981) pa je izdal zbirko pesmi (The Sublime Art and Science). Carl Djerassi in Roald Hoffmann sta napisala igro Kisik – kdo ga je pravzaprav odkril: Carl Wilhelm Scheele in Joseph Priestley sta ga dobila iz živosrebrovega oksida (HgO), prvi leta 1772 s segrevanjem, drugi leta 1774 fotokemično, a nista vedela, da je kisik element. To je prvi ugotovil Antoine Lavoisier, ki je pokazal, da je za gorenje potreben kisik, in je prvi dokazal da je kisik element. Bile so tudi razlike v času objave njihovih odkritij: Scheele je svoje ugotovitve poslal v objavo leta 1775, a ta je izšla šele leta 1777. Priestleyjeva objava je sledila eno leto po poskusu (1775), Lavoisier pa je svoje odkritje objavil v knjigi leta 1777. Roald Hoffmann je tudi avtor igre: Moreš moraš (Should' ve), v kateri obravnava odgovornost pri odkrivanju in uporabi nevarnih spojin; gre za upora-bo bojnih strupov v prvi svetovni vojni, za etiko v znanosti. Še bi lahko naštevali. Slovenci imamo kemičarko in pisateljico Tito Kovač, ki je napisala biografske ro-mane o Janezu Vajkardu Valvasorju, Žigi Zoisu in Janezu Bleiweisu ter o Grku Ka-podistriasu, prvem grškem predsedniku. Polihistor Janez Vajkard Valvasor je bil nasprotnik alkimističnih transmutacij nežlahtnih kovin v žlahtne, čeprav je bilo to prepričanje takrat še močno uveljavljeno. V sporočilu tajniku Kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu je omenil, da je iznašel način ulivanja tanjših kipov iz medenine, najverjetneje zaradi dodatka bizmuta ali cinka

Ker umetnost navdihuje, poznamo veliko primerov znanstvenikov, kemi-kov, ki so bili ali so dejavni na področju lepih umetnosti, bodisi da slikajo ali pa so izvajalci glasbe. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1967 Manfred Eigen ima posnetek, na katerem izvaja dva Mozartova klavirska koncerta z Bostonskim or-kestrom. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987 in kemik Jean-Marie Lehn , ki je tudi dopisni član SAZU, je na več simpozijih in kongresih zvečer poustvarjal klasično glasbo na klavirju ali orglah. Tudi tako je kemija povezana z umetnostjo.

Leta 1986 je bil celoten beneški Bienale posvečen umetnosti in znanosti (»Arte e Scienza«) in številni simpoziji, konference in razstave po svetu so name-njen povezovanju obeh.

Iz povedanega sledi, da kemija ni samo odkrivanje neznanega, ampak je tudi precej povezana z umetnostjo. Estetika je nedvomno motivirajoča sila tudi v ke-miji, s predstavitvami molekul, s stereokemičnimi risbami in modeli, s spektri, računalniškimi grafi, z rentgenskimi posnetki ipd. Molekul velika večina ljudi ne more neposredno opazovati, jih pa lahko kemiki na zgoraj omenjene načine posredujejo drugim.

Lepe umetnosti, kot so besedna, glasbena, likovna in druge, predstavljajo viš-jo, dodatno kakovost življenja. Enako kot v umetnosti je tudi v kemiji in mnogih drugih vedah pogoj za ustvarjalnost človekova notranja, duhovna usmerjenost. Pri umetniškem ustvarjanju prevladujejo čustva in spoznanja o lepoti, pri kemiji in drugih vedah pa odločata predvsem raziskovalna radovednost in razum.


101

V smislu vsega povedanega nedvomno izstopa spoznanje, da sodobna kultu-ra ne obsega samo negovanja lepih umetnosti, ampak tudi znanstveni napredek z upoštevanjem etičnih načel. Raziskovanje, tudi v kemiji, je del kulture, v kateri je zgoščena vsa duhovna vsebina človeštva, ki človeku zagotavlja višji smisel življe-nja.

Psihoterapevt in filozof Piero Ferrucci, avtor knjige Lepota in duša, je zapisal: »Človek, ki se ga dotakne lepota, je nov človek, z drugačnim značajem, z mnogo bolj bogatim in raznolikim notranjim življenjem, z bolj živim stikom s čustvi. V odnosu z drugimi se laže sooča, bolje in globlje pozna življenje, izraža močnejšo individualnost in trdnejše samospoštovanje, čuti silnejšo voljo do življenja, se bolj primerno in ustrezno odloča in giblje v vsakdanjem življenju.

Lepoto najde vsak po svoje, pogosteje v naravi ali v umetnosti, lahko tudi v kakšni dejavnosti, pri kateri se posameznik lahko izrazi, v odnosih z drugimi in v vsakdanjem življenju.«

SREČANJE AKADEMIKOV

Tematsko srečanje akademikov je bilo v letu 2011 le eno, in sicer predavanje dr. Matije Ogrina z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Dr. Ogrin je 26. maja v dvorani SAZU govoril o starejšem slovenskem slovstvu v elektronskih znanstvenih izdajah in zbirkah. Predstavil je rezultate treh razi-skovalnih projektov, ki jih je sofinancirala SAZU v sklopu programa Kulturna in naravna dediščina slovenskega naroda.

Vprašanja, katere tradicionalne metode so za znanstveno izdajanje našega starejšega slovstva najbolj relevantne in kako te metode prenesti s področja ti-skane knjige v nov, elektronski medij, ni bilo moč rešiti brez opore v sodobni in-formacijski tehnologiji, njenih označevalnih jezikih in standardih (zato je v pro-jektih sodeloval tudi Institut Jožef Stefan). Znotraj mednarodnega konteksta so se našle primerne tehnične rešitve za znanstveno objavljanje specifično slovenske slovstvene dediščine. Tako je nastal portal eZISS – Elektronske znanstvenokri-tične izdaje slovenskega slovstva. Eden njegovih osrednjih dosežkov je e-izdaja Brižinskih spomenikov.

Od znanstvenih izdaj posameznih besedil je raziskovanje nato naravno pre-šlo v širši okvir: številna slovenska besedila 17. in 18. stoletja so bila napisana, niso pa bila natisnjena in so ostala v rokopisih. Od teh so mnogi propadli in so žal za vselej izgubljeni. Več pomembnih, tudi obsežnih rokopisnih besedil baročne dobe pa se nam je ohranilo, vendar so ostala do danes zvečine neznana. Ti rokopisi so bili glavni predmet Ogrinovega tretjega raziskovalnega projekta: Neznani ro-kopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprta evidenca, znanstvene objave in analize. V predavanju je bilo pokazano, kako so


102

te rokopise analizirali, nato pa opise in digitalne posnetke rokopisov združili v elektronski repozitorij, ki začenja delovati na spletu in bo prosto dostopen najširši javnosti – tako v domovini kakor v zamejstvu in po svetu.


IIIČLANIMEMBERS


105

REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI

I. RAZRED za zgodovinske in družbene vedeRedni člani

Bratož, Rajko , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Bra-niku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. fe-bruarja 2005 do 6. maja 2008.

Zasebni naslov: Rožna dolina IV/39, 1000 Ljubljana, tel.: 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-

11-92, faks: 425-93-37, e-pošta: [email protected], Stane , dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološke-

ga oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.

Zasebni naslov: Hajdrihova 24, 1000 Ljubljana, tel.: 426-18-16.Hribar, Valentin , dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in fi-

lozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059-939-439, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-10-06, faks: 425-93-37.

Mlinar, Zdravko , dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999.

Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 23831-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-23, faks: 425-

34-23, e-pošta: [email protected]č, Jože , dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne

zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni


106

profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94.Pavčnik, Marijan , dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava

Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011.

Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 232-26-90 ali 232-58-62.

Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 420-31-97, faks: 420-31-15, e-pošta: [email protected].

Pirjevec, Jože , dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za hu-manistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. maja 2009.

Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,

Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: [email protected] ali [email protected].

Pleterski, Janko , dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovi-no jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-26, faks: 425-

34-23.Rus, Veljko , dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in

socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen za-služni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.

Zasebni naslov: Lubejeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 507-35-89 ali Kolodvorska 37, 4260 Bled, tel.: 04 574-25-81.

Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Lju-bljana, tel.: 580-52-00, faks: 580-52-13.

Splichal, Slavko , dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011.

Zasebni naslov: Gornje Cerovo 7 c, 5211 Kojsko, e-pošta: [email protected].


107

Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Lju-bljana, tel.: 580-52-42, faks: 580-51-06, e-pošta: [email protected].

Šelih, Alenka , dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. fe-bruarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008.

Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7 a.

Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Lju-bljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 420-31-93, faks: 420-32-45, e--pošta: [email protected].

Teržan, Biba , dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko ar-heologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovin-ske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005.

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 241-15-54, faks: 423-12-20, e-pošta: [email protected].

Vratuša, Anton , dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso sa-moupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakul-tete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.

Zasebni naslov: Rimska 14, 1000 Ljubljana, tel.: 251-01-88. Službeni naslov: ICPE, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 568-23-31, faks:

568-27-75.

Izredni člani

Mencinger, Jože , dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni eko-nomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011.

Zasebni naslov: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana.Štih, Peter , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovi-

no in pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.


108

Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011.

Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059-01-89-08, e--pošta: [email protected].

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-11-98, faks: 425-93-37, e-pošta: [email protected].

Žižek, Slavoj , dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raz-iskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: Metelkova 7 b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-70-16, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-10-00.

Dopisni člani

Feil, Arnold , rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.

Flotzinger, Rudolf , rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Gombocz, Wolfgang L. , rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.

Kahl , Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inšti-tutu Univerze v Gießnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.

Košak, Silvin , rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro ori-entalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije knji-ževnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.

Luckmann, Thomas , rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo Uni-verze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trierju in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.

Menis, Gian Carlo , rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.

Müller-Karpe , Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovi-no in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.

O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za ume-tnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.


109

Pavičević, Branko , rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora, v pokoju. Dopisni član od 10. mar-ca 1977.

Perović, Slobodan , rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Rumpler, Helmut , rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrij-sko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.

Stefanović, Dimitrije , rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštitu-ta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Straus, Jože , rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davč-no zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kra-gujevcu. Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.

Supičić, Ivan , rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Tavano, Sergio , rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arhe-ologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001.

Wakounig, Marija , rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna čla-nica od 5. maja 2011.

II. RAZRED za filološke in literarne vedeRedni člani

Bernik, France , dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slo-venske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Lju-bljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik ra-zreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: Židovska ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-51, faks: 425-

34-23, e-pošta: [email protected].


110

Gantar, Kajetan , dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Fi-lozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011.

Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 540-90-60, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-44, faks: 425-64-92, e-pošta: [email protected]; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 241-14-14, faks: 425-93-37.

Inkret, Andrej , dr. znanosti, zaslužni profesor za dramaturgijo in zgodovino dra-me AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. aprila 1943 v Celju. Iz-redni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010.

Zasebni naslov: Zvonarska 7, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-19, e-pošta: [email protected].

Kmecl, Matjaž , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Fi-lozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007.

Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 537-40-14.Kos, Janko , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno

teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Ro-jen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.

Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 436-80-99.Krašovec, Jože , dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine

religij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.

Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 434-01-98, faks: 433-04-05.

Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 434-58-10, faks: 434-58-54, e-pošta: [email protected].

Matičetov, Milko , dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko na-rodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: Langusova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 426-51-86.Moravec, Dušan , dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Lju-

bljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca


111

1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988.

Zasebni naslov: Zvonarska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-92.Orešnik, Janez , dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno

slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filo-zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.

Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051/622-732, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-14-22, faks: 425-93-37, e-pošta: [email protected].

Paternu, Boris , dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profe-sor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.

Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 505-46-28, e-pošta: [email protected].

Simoniti, Primož , dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in knji-ževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010.

Zasebni naslov: Javorjev drevored 9, 1000 Ljubljana, tel.: 283-10-60, e-pošta: [email protected].

Stanonik, Janez , dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. janu-arja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.

Zasebni naslov: Zvonarska 13, 1000 Ljubljana, tel.: 251-66-92.Toporišič, Jože , dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozof-

ske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mo-stecu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997.

Zasebni naslov: Šarhova 18, 1000 Ljubljana, tel.: 534-11-97. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-

10-00, faks: 425-93-37.Zadravec, Franc , dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.

Zasebni naslov: Prijateljeva 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-88-20.


112

Zorko, Zinka , dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slo-venskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003, redna članica od 21. maja 2009.

Zasebni naslov: Spodnja Selnica 3, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02 671-91-18. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.:

02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e-pošta: [email protected].

Dopisni člani

Cooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik od-delka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.

Dimnik, Martin , rojen 6. oktobra 1941, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijev-ske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni član od 5. maja 2011.

Giesemann, Gerhard , rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inštitu-tu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.

Hannick, Christian , roj. 3. septembra 1944. Predstojnik oddelka za slovansko fi-lologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007.

Lauer, Reinhard , rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003.

Martinović, Juraj , rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985.

Moskovich, Wolf , rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na oddelku za ruske in slo-vanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005.

Neuhäuser, Rudolf , rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.

Pohl, Heinz Dieter , rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahro-no jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.

Prunč, Erich , rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.

Rothe, Hans , rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavi-stičnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nemči-ja, v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009.


113

Svane, Gunnar Olaf , rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Ǻrhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989.

Woschitz , Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fa-kulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.

III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vedeRedni člani

Bajd, Tadej , dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011.

Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 256-23-80. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.:

476-82-36, faks: 476-82-39, e-pošta: [email protected], Ivan , dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalni-

štva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25,

1000 Ljubljana, tel.: 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e-po-šta: [email protected].

Fajfar, Peter , dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inže-nirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008.

Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Ja-

mova 2, tel.: 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e-pošta: [email protected].

Forstnerič, Franc , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju-

bljana, tel.: 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e-pošta: [email protected].


114

Globevnik, Josip , dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Lju-bljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda od 18. aprila 2008.

Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19,

1111 Ljubljana, tel.: 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e-pošta: [email protected].

Gosar, Peter , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.

Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 426-55-57, e-pošta: [email protected].

Grabec, Igor , dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Uni-verze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. ra-zreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008.

Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 256-37-18, e-pošta: [email protected].

Hadži, Dušan , dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Lju-bljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februar-ja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992.

Zasebni naslov: Teslova 21, 1000 Ljubljana, tel.: 425-47-59. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 476-

02-70, faks: 425-92-44, e-pošta: [email protected]. Kernel, Gabrijel , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za ma-

tematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008.

Zasebni naslov: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, tel.: 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju-

bljana, tel.: 477-37-95, faks: 425-70-74, e-pošta: [email protected], Alojz , dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko

in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.


115

Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana Črnuče, tel.: 537 4825, e-pošta: alojz. [email protected].

Levec, Janez , dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. ju-nija 2008.

Zasebni naslov: Pod brezami 32, 1000 Ljubljana, tel.: 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5,

1000 Ljubljana, tel.: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e--pošta: [email protected] ali [email protected], splet: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?73.

Peklenik, Janez , dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni pro-fesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.

Zasebni naslov: Rodičeva 3, 1113 Ljubljana, tel.: 534-85-00. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, tel.:

477-12-16, 477-12-00, faks: 251-85-67, e-pošta: [email protected], Branko , dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za

kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999.

Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5,

1000 Ljubljana, tel.: 241-92-38, faks: 241-92-20, e-pošta: [email protected], SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-34, faks: 425-53-30, e-pošta: [email protected].

Tišler, Miha , dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.

Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 365-75-80, faks: 365-75-85, e-pošta: [email protected].

Tomaževič, Miha , dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ro-jen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 21. maja 2009.

Zasebni naslov: Kvedrova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 541-59-80.


116

Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljublja-na, tel.: 280-40-00, faks: 280-44-84, e-pošta: [email protected].

Vidav, Ivan , dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. janu-arja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962.

Zasebni naslov: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel.: 234-74-31.

Zupančič, Črtomir , dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze Ludwig--Maximilians v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.

Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel.: +49 89/ 361-33-62.

Službeni naslov: Department für Physik, Am Coulombwall 1, LMU Mün-chen, D-85748 Garching, tel.: +49 89/289-141-44/45, faks: +49 89/289-141-46, e-pošta: [email protected].

Žekš, Boštjan , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizi-kalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008.

Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041-741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2, 1000

Ljubljana, [email protected], tel.: 543-76-18, 543-76-00, fax: 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.

Izredni člani

Emri, Igor , dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univer-ze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1000 Ljubljana, tel.: 257-27-52. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehani-

ko, Pot za Brdom 104, 1000 Ljubljana, tel.: 6207-100, faks: 6207-110, e-pošta: [email protected].

Pirc, Raša , dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Ste-fan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova

39, 1000 Ljubljana, tel.: 477-35-88, faks: 251-93-85, e-pošta: [email protected].


117

Turk, Vito , dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemi-jo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno

biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 477-33-65 ali 477-39-25, faks: 477-39-84, e-pošta: [email protected].

Dopisni člani

Bergles, Arthur E. , rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. ju-nija 2001.

Borisevič, Nikolaj A. , rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in mate-matiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Bratos, Savo , rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni pro-fesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Cronin, James W. , rojen 29. septembra 1931. Dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009.

Geiger, Manfred , rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za proizvo-dne tehnologije na univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.

Grdenić, Drago , rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.

Hahn, Erwin Louis , rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Ber-keleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Hajdin, Nikola , rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Katritzky, Alan R. , rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.

Lehn, Jean-Marie Pierre , rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supra-molekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laborato-rija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Fran-cija. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.

Mansfield, Peter , rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.


118

Mardešić, Sibe , rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hr-vaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.

Mavretič, Anton , rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na uni-verzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007.

Müller, Karl-Alexander , rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Povh, Bogdan , rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univer-ze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.

Rao, Chintamani Nages Ramachandra , rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Scott, James Floyd , rojen 4. maja 1942. Redni profesor za fiziko, direktor za raz-iskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011.

Severn, Roy Thomas , rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v po-koju. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003.

Villadsen, John , rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.

Waugh, John S. , rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Mas-sachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.

IV. RAZRED za naravoslovne vedeRedni člani

Drovenik, Matija , dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mine-ralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geolo-ško kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999.

Zasebni naslov: Pohorskega bataljona 8, 1000 Ljubljana, tel.: 534-34-35. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-48, faks: 425-



119

Gams, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.

Zasebni naslov: Pohorskega bataljona 185, 1113 Ljubljana, tel.: 534-18-46, e--pošta: [email protected].

Gogala, Matija , dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo-slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. de-cembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 5. maja 2011.

Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 756-55-39, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-47, faks: 425-64-92.

Kranjc, Andrej , dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008.

Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana - Črnuče, p. p. 4959, tel.: 56-33-485.

Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-28, faks: 425-64-92, e-pošta: [email protected].

Kreft, Ivan , dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univer-ze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007.

Zasebni naslov: Kremžarjeva 36, 1000 Ljubljana, tel.: 517-44-29, faks: 517-14-88, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 320-32-61.

Maček, Jože , dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovin-skih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008.

Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1210 Ljubljana Šentvid, tel.: 512-35-31.


120

Pleničar, Mario , dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafi-jo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakul-tete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.

Zasebni naslov: Prešernova 10, 4240 Radovljica, tel.: 04 531-49-49, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, Privoz 11, 1000 Ljubljana.

Turnšek, Dragica , dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2,

1000 Ljubljana, tel.: 470-63-73.Vrišer, Igor , dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno pla-

niranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: Murgle 205, 1000 Ljubljana, tel.: 283-43-98.Zorec, Robert , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu

za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za-

loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e-pošta: [email protected].

Zupančič, Mitja , dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Bi-ološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. de-cembra 2006.

Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000

Ljubljana, tel.: 470-63-24, faks: 425-33-24.

Izredni člani

Avšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobio-logijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imu-


121

nologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000

Ljubljana, tel.: 543-74-50, faks: 543-74-01, e-pošta: [email protected], Boštjan , dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije ne-

vretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslu-žni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 425-87-73; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, e--pošta: [email protected].

Sket, Boris , dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biolo-gijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011.

Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel. 320-33-63, e-pošta: [email protected]

Dopisni člani

Bosák , Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geo-morfolog, redni profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5. maja 2005.

Haydon, Philip G. , rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, pred-stojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni član od 21. maja 2009.

Herak, Milan , rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.

Ilijanić, Ljudevit , rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geobo-tanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslovno--matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003.

Karamata, Stevan , rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Ru-darsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.

Neher, Erwin , rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustano-ve Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007.

Nicod, Jean , rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in kra-soslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003.


122

Noble, Denis , rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fizi-ologije in direktor oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfordu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011.

Pignatti , (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005.

Poldini, Livio , rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.

V. RAZRED za umetnostiRedni člani

Bernard, Emerik , akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za li-kovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. sep-tembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13 a, 1370 Logatec, tel.: 754-26-78.Bernik, Janez , akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in

oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: Komenskega 8, 1000 Ljubljana, tel.: 231-17-66; 4274 Žirovni-ca, Breznica 41 a, tel.: 04 580-21-05.

Grafenauer, Niko , pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni ure-dnik založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Iz-redni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda SAZU od 1. oktobra 2009.

Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 534-26-27, 041 632-072.

Službeni naslov: Nova revija, Cankarjeva 10 b, 1000 Ljubljana, tel.: 244-45-60, faks: 244-45-86, e-pošta: [email protected].

Jančar, Drago , pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.

Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 422-

43-42, faks: 422-43-43, e-pošta: [email protected], Andrej , akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije

za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008.


123

Zasebni naslov: Zabreznica 40 b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 425-56-76, e-pošta: [email protected].

Kos, Božidar , skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Rojen 3. maja 1934 v Novem mestu. Dopisni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.

Zasebni naslov: Sela pri Dobovi 88 a, 8250 Brežice, tel.: 0599 21976, tel./faks: 07-4967613, 040/358203, e-pošta: [email protected].

Kovič, Kajetan , pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.

Zasebni naslov: Trebinjska 15, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected].

Kristl, Stanko , univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljuto-meru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.

Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 283-88-14, e-pošta: [email protected].

Lebič, Lojze , skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009.

Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-29, faks: 425-

34-23.Matičič, Janez , skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko ana-

lizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 252-23-05, 031/401-531, e--pošta: [email protected].

Mihelič, Milan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.

Zasebni naslov: Peričeva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 436-14-48. Minatti, Ivan , pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljublja-

ni v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.

Zasebni naslov: Zvonarska 7, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-35.


124

Mušič, Marko Marijan , univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Lju-bljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Podpred-sednik SAZU od 6. maja 2008.

Zasebni naslov: Stari trg 11 a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 425-52-90, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-27, faks: 425-64-92.

Pahor, Boris , rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.

Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst / Trieste, tel.: +39 040 410-880.

Rebula, Alojz , rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.

Zasebni naslov: Loka 42, 1434 Loka pri Zidanem Mostu.Simčič, Zorko , pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5.

maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-11-03, 031 200-866.Tršar, Drago , akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno

umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.

Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva 1.

Zlobec, Ciril , pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v po-koju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.

Zasebni naslov: Vošnjakova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-43, faks: 425-


Izredni člani

Komelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. no-vembra 1948. Izredni član od 5. maja 2011.

Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20 e, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 537 18 83, gsm: 041-737-863, e-pošta: [email protected]


125

Šalamun, Tomaž , pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana, tel.: 231-45-22, e-pošta: [email protected].

Vuga, Saša , pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Slamnikarska 1 b, 1230 Domžale, tel.: 724-43-52, 5216 Most na Soči 59, e-pošta: [email protected].

Dopisni člani

Globokar, Vinko , rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007.

Grimič, Vill , rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991.

Handke, Peter , rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Konstantinovski, Georgi , rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fakul-teti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.

Lipuš, Florjan , rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na osnovni šoli Šentlipš na slo-venskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Maroević, Tonko , rojen 22. oktobra 1941. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011.

Matevski, Mateja , rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007.

Merkù, Pavle , rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski reži-ser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Paljetak, Luko , rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.

Podrecca, Boris , rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Du-naj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Ugljen, Zlatko , rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.


126

VI. RAZRED za medicinske vedeRedni člani

Dolenc, Vinko V. , dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izre-dni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.

Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška

7, 1525 Ljubljana, tel.: 522-53-57, e-pošta: [email protected], Dušan , dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete

Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.

Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2,

1000 Ljubljana, tel.: 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e-pošta: [email protected].

Horvat, Matija , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.

Zasebni naslov: Jakčeva 38, 1000 Ljubljana, tel.: 524-88-06, e-pošta: [email protected].

Kordaš, Marjan , dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005.

Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za-

loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-83, faks: 543-70-21, e-pošta: [email protected].

Skalerič, Uroš , dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.

Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg

6, 1000 Ljubljana, tel.: 300-21-10, faks: 522-25-04, e-pošta: [email protected].

Sketelj, Janez , redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za pa-tološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011.


127

Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.:

534-70-46, faks: 543-70-21, e-pošta: [email protected], Franc , dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Uni-

verze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska sta-nja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011.

Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2,

1525 Ljubljana, tel.: 522-21-10, faks: 522-24-56, e-pošta: [email protected], Saša , dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Uni-

verze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008.

Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 425-24-08, 041-778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Lju-

bljani, Lipičeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 543-76-02, faks: 543-76-01, e-pošta: [email protected].

Trontelj, Jože , dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Lju-bljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008.

Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel.: 364-50-09, 041-576-218. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-20, faks: 425-

34-39, e-pošta: [email protected]. Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel.: 522-15-00, 522-15-25, faks: 522-15-33, e-pošta: [email protected].

Izredni člani

Čerček, Bojan , dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Di-

vision of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1 310-423-38-36, faks: +1 310-423-02-45, e-pošta: [email protected].


128

Lamovec, Janez , dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007.

Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 587-97-19,

e-pošta: [email protected], Matija , dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imuno-

logije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415/ 665-2071.

Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415-502-1901, e-pošta: [email protected].

Rozman, Blaž , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakul-tete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.

Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 534-65-66, e-pošta: [email protected].

Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodni-kova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 522-55-33, faks: 522-55-98.

Dopisni člani

Cardesa, Antonio , rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.

Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Lajtha, Abel , rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kli-ne, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.

Milič-Emili , Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddel-ku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-Christie McGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.

Shoenfeld, Yehuda , rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medici-no na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimune bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21. maja 2009.

Stålberg , Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997.


129

Unger, Felix , rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirur-gijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Av-strija. Dopisni član od 6. junija 1995.

Wernig, Anton , rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Uni-verze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.


130

BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 20112011 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS

Uredniški odbor se je odločil, da kljub raznolikosti in priporočilu, da člani predložijo najpomembnejša dela po svojem izboru, objavimo bibliografije pravi-loma v obsegu in z vsebino, kot so jih posamezni člani predložili.

Tatjana Avšič-Županc Plyusnina A., Krajinović L. C., Margaletić J., Niemimaa J., Nemirov K., Lundkvist

A., Markotić A., Miletić-Medved M., Avšič-Županc T., Henttonen H., Plyu-snin A.: Genetic evidence for the presence of two distinct hantaviruses as-sociated with Apodemus mice in Croatia and analysis of local strains. J Med Virol 2011; 83(1): 108-14.

Ravnik U., Tozon N., Smrdel K. S., Županc T. A.: Anaplasmosis in dogs: The rela-tion of haematological, biochemical and clinical alterations to antibody titre and PCR confirmed infection. Vet Microbiol 2011; 149 (1-2): 172-6.

Durmiši E., Knap N., Saksida A., Trilar T., Duh D., Avšič-Županc T.: Prevalence and Molecular Characterization of Tick-Borne Encephalitis Virus in Ixodes ricinus Ticks Collected in Slovenia. Vector Borne Zoonotic Dis 2011; 11(6):659-64.

Vesco U., Knap N., Labruna M. B., Avšič-Županc T., Estrada-Peña A., Gugliel-mone A. A., Bechara G. H., Gueye A., Lakos A., Grindatto A., Conte V., De Meneghi D.: An integrated database on ticks and tick-borne zoonoses in the tropics and subtropics with special reference to developing and emerging countries. Exp Appl Acarol. 2011; 54:65-83.

Jereb M., Lunaček N. K., Kotar T., Saksida A., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Pro-calcitoni in hantavirus infection. Scand J Clin Lab Invest. 2011; 71(4):287-91.

Gjenero-Margan I., Aleraj B., Krajcar D., Lesnikar V., Klobučar A., Pem-Novosel I., Kurečić-Filipović S., Komparak S., Martić R., Duričić S., Betica-Radić L., Okmadžić J., Vilibić-Čavlek T., Babić-Erceg A., Turković B., Avšič-Županc T., Radić I., Ljubić M., Sarac K., Benić N., Mlinarić-Galinović G.: Autochthono-us dengue fever in Croatia, August-September 2010. Euro Surveill. 2011 Mar 3; 16(9). pii: 19805

Saksida A., Wraber B., Avšič-Županc T.: Serum levels of inflammatory and regula-tory cytokines in patients with hemorrhagic fever with renal syndrome. BMC Infect Dis. 2011 May 23; 11(1):142.

Arnež M., Avšič-Županc T., Ružić-Sabljić E.: Acute myositis associated with the initial phase of tick-borne encephalitis. J Clin Virol. 2011; 51:272-4.

Korva M., Saksida A., Kunilo S., Vidan Jeras B., Avšič-Županc T.: HLA-Associated Hemorrhagic Fever with Renal Syndrome Disease Progression in Slovenian Patients. Clin Vaccine Immunol 2011; 18(9): 1435-40.


131

Heyman P., Ceianu C. S., Christova I., Avšič-Županc T.: A five-year perspective on the situation of haemorrhagic fever with renal syndrome and status of the hantavirus reservoirs in Europe, 2005-2010. Eurosurveillance (Engl. ed., Online), 2011, vol. 16, issue 36, str. 1–8.

Račnik J., Trilar T., Zadravec M., Slavec B., Marhold C., Jelovšek M., Vergles-Ra-tja A., Avšič-Županc T., Zorman-Rojs O.: Proučevanje nekaterih bolezen-skih povzročiteljev pri prostoživečih pticah pevkah (Passeriformes) ujetih na jesenskem preletu v Sloveniji. V: Majdič G. (ur.). 4. slovenski veterinarski kongres 2011, Portorož, 18.–19. november 2011. Program in zbornik referatov, (Slovenian veterinary research, Supplement, 13). Ljubljana: Veterinarska fa-kulteta, 2011, 2011, vol. 48, suppl. 13, str. 146–149.

Avšič-Županc T., Saksida A.: Flavivirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Me-dicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 151–167, ilustr.

Fajs L., Avšič-Županc T. Togavirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicin-ska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 183–192, ilustr.

Avšič-Županc T.: Arenavirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 193–199, ilustr.

Avšič-Županc T.: Filovirusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska viro-logija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 201–207, ilustr.

Jeverica S., Avšič-Županc T.: Mimivirusi in drugi gigantski virusi. V: Poljak M. (ur.), Petrovec M. (ur.). Medicinska virologija. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2011, str. 283–286, ilustr.

Tadej Bajd Supuk T., Bajd T., Kurillo G.: Assessment of reach-to-grasp trajectories toward

stationary objects. Clin. biomech. (Amsterdam). [Print ed.], Oct. 2011, vol. 26, no. 8, str. 811–818, ilustr. http://dx.doi.org/10.1016/j.clinbiomech.2011.04.007.

Kamnik R., Perdan J., Bajd T., Munih M.: Exercise device for upper-extremity sensory-motor capability augmentation based on magneto-rheological fluid actuator. Int. j. mech. control, 2011, vol. 12, no. 1, str. 99–103, ilustr.

Povše B., Koritnik D., Kamnik R., Bajd T., Munih M.: Emulation system for as-sessment of human-robot collision. Meccanica, 2011, vol. 46, no. 6, str. 1363–1371, ilustr. http://www.metapress.com/content/p01348v1578w0h73/fulltext.pdf.

Bajd T., Mihelj M., Munih M.: Osnove robotike. 1. izd. Ljubljana: Založba FE in FRI, 2011. V, 84 str., ilustr.

Mihelj M., Bajd T., Munih M.: Vodenje robotov. 1. izd. Ljubljana: Založba FE in FRI, 2011. VI, 132 str., ilustr.


132

Emerik Bernard SKUPINSKE RAZSTAVE Bernard E., Gvardjančič H., Muhovič J., Novinc F., Suhy B. (profesorji na Akade-

miji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani): Akademija za likovno umetnost v Benetkah, Magazzino del Sale 3; Benetke, 8. 4.– 6. 6. 2011.

Bernard E., profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljublja-ni: Gorenjski muzej Kranj: Mestna hiša in Prešernova hiša, 14. 4.–17. 5. 2011.

Bernard E., profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Lju-bljani: Palacij in Stanovska dvorana na Ljubljanskem gradu, 5. 6.–28. 8. 2011.

Bernard E.: Pokrajina v novejši umetnosti, Od piktorializma do abstrakcije, Gale-rija Velenje, Velenje, Titov trg 5, 2011.

SAMOSTOJNA RAZSTAVABernard E.: Emerik Bernard in njegovi zimzeleni likovni svetovi, avla Osnovne šole

Rečica ob Savinji, 19. 2.– 27. 2. 2011.KNJIŽNA IZDAJA Bernard E.: Monografija 1968–2010, Edicija Hyperion Koper; teksti: Tomaž Brejc,

Andrej Medved, Emerik Bernard , oblikovanje Peter Skalar, fotografije Boris Gaberščik, Koper 2011.

INTERVJUDokumentarni portret Emerika Bernarda v oddaji Razkošje v glavi na prvem pro-

gramu Radia Slovenija, avtor Dušan Berne, urednik uredništva dokumentar-no feljtonskega programa, 22. 10. 2011.

France Bernik ZNANSTVENE OBJAVEPrimož Trubar in identiteta Slovencev. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči

in obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Uredila Koz-ma Ahačič in Petra Testen. Ljubljana, Založba ZRC SAZU 2011, str. 21–28.

Jasnovidec naše zgodovine. Edinost, sreča, sprava … Zbornik slavnostnih govorov ob slovenskem kulturnem prazniku v središču Slovenije 1986–2010. Društvo Geoss 2011, str. 53–55.

Negativni junak v Kosmačevi noveli Balada o trobenti in oblaku. Glasnik Slovenske matice, Ljubljana XXXIII, 2011, str. 143–145.

Capudrov erotični roman s temo o drugi svetovni vojni. Primerjalna književnost, Ljubljana, 2011, 34, št. 3, str. 201–208.

MEMOARSKI PRISPEVEKMoji spomini na osnovno in meščansko šolo. 100 let Osnovne šole Franca Rozmana

Staneta. Osnovna šola Franca Rozmana Staneta, Ljubljana, 2011, str. 88–89.OBSTRANSKO SODELOVANJE PRI DOKUMENTARNIH FILMIHOb 100-letnici rojstva Dragotin Cvetka. Portret. TV Slovenija 1, 25. septembra

2011, 21,45–22,35 (in ponovitve).


133

Vrhunski znanstvenik, pedagog in prevajalec, akademik Kajetan Gantar , Zoisov nagrajenec 2010 za življenjsko delo. TV Slovenija 1, 24. novembra 2011, 14,25–15,00 (in ponovitve).

Janez Bernik SKUPINSKA RAZSTAVA20. stoletje: Kontinuitete in prelomi. Moderna galerija, Ljubljana, 28. 07. 2011– KNJIGA RISBBernik J.: Hvala, mama. Zasnova Studio Breg, Harald Draušbaher in avtor Janez

Bernik . Besedilo in pesem Milček Komelj . Založba Nova revija d.o.o. Ljublja-na, 2011, 689 str.

POEZIJABrez verzov, brez rim. Antologija slovenske pesmi v prozi. Pripravil in napisal spre-

mno besedo Andrej Brvar. Študentska založba Ljubljana, 2011. [Objavljeni dve pesmi: Oče, pod stopnicami sem skoraj v temi; Ugibam, od kod prihajajo lepi kraji. Str. 176–177]

Ivan Bratko Bratko I.: Prolog Programming for Artificial Intelligence, 4th edition. Harlow, Addi-

son-Wesley/Pearson, 2011.Žabkar J., Možina M., Bratko I., Demšar J.: Learning qualitative models from nume-

rical data. Artificial Intelligence Journal, vol. 175, (2011), no. 9/10, str. 1604–1619.Guid M., Bratko I.: Using heuristic-search based engines for estimating human

skill at chess. ICGA journal, Vol. 34 (2011), no. 2, str. 71–81.Muggleton S., De Raedt L., Poole D., Bratko I., Flach P., Inoue K., Srinivasan A.:

ILP Turns 20: Biography and future challenges. Machine Learning Journal, Vol. 86 (2011), Number 1, str. 3–23.

Žabkar J., Možina M., Bratko I., Demšar J.: Learning predictive qualitative models with Padé. Informatica, vol. 35 (2011), no. 4, str. 435–444.

Košmerlj A., Bratko I., Žabkar J.: Embodied concept discovery through qualitative action models. Int. Journal on Uncertainty, Fuzziness and Knowledge-Based Syst., vol. 19 (2011), no. 3, str. 453–475.

Bratko I.: Autonomous discovery of abstract concepts by a robot. Adaptive and Natural Computing Algorithms, Lecture Notes in Computer Sc., Volume 6593 (Springer 2011), str. 1–11.

Groznik V., Guid M., Sadikov A., Možina M., Georgiev D., Kragelj V., Ribarič S., Pirtošek Z., Bratko I.: Elicitation of neurological knowledge with ABML. Artificial Intelligence in Medicine - AIME 2011. Lecture Notes in Computer Science, Vol. 6747 (Springer 2011), str. 14–23.

Oblak A., Bratko I.: Learning from noisy data using a non-covering ILP algorithm. Lecture Notes in Artificial Intelligence, Vol. 6489 (Springer 2011), str. 190–197.


134

Troha M., Bratko I.: Qualitative learning of object pushing by a robot. Proc. Qua-litative Reasoning 2011 (Barcelona 2011) str. 175–180.

Rajko Bratož TISKANE OBJAVEBratož R.: La basilica di Aquileia nelle fonti letterarie dal IV al VII secolo. V: Cu-

scito G., Lehmann T. (ur.). La basilica di Aquileia : storia, archeologia ed arte : Der Dom von Aquileia. Geschichte, Archäologie und Kunst. Antichità Altoa-driatiche, 69. Trieste: Editreg, 2010, str. 19–66.

Bratož R.: Die kirchliche Organisation in Westillyricum (vom späten 4. Jh. bis um 600) : ausgewählte Fragen. V: Heinrich-Tamaska O. (ur.), Keszthely-Fenékpu-szta im Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen Noricum und Moesia, (Castellum Pannonicum Pelsonense, vol. 2). Budapest, Leipzig, Ke-szthely, Rahden/Westf.: M. Leidorf, 2011, str. 211–248.

Bratož R.: La Chiesa aquileiese e l’Illirico occidentale al tempo di Cromazio. V: Be-atrice P. F., Peršič A. (ur.). Chromatius of Aquileia and his age : proceedings of the international conference held in Aquileia, 22-24 May 2008, (Instrumenta patristica et mediaevalia, 57). Turnhout: Brepols, 2011, str. 103–143.

Bratož R.: Das Veneter-Ideologem bei den Slowenen. V: Lauer R. (ur.), Erinnerun-gskultur in Südosteuropa : Bericht über die Konferenzen der Kommission für Interdisziplinäre Südosteuropa-Forschung im Januar 2004, Februar 2005 und März 2006 in Göttingen. Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften zu Göttingen, Neue Folge, Bd. 12, Berlin; Boston: De Gruyter, 2011, str. 1–35.

Bratož R.: Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v Noriku. V: Damjanović D. (ur.). 1700 godina Svetih srijemskih mučenika : zbornik radova s međunarodnog simpozija o 1700. obljetnici Sirmijsko-panonskih mučenika (304.–2004.) : zbornik posvećen pokojnom doc. dr. sc. Andriji Šuljaku, (Biblioteka Diaco-vensia, Studije, 17). Đakovo: [Katolički bogoslovni fakultet; Osijek: Sveučili-šte Josipa Jurja Strossmayera], 2011, str. 155–181.

Bratož R.: Gotsko zavzetje Rima 410. Pomen dogodka za zgodovino poznega rimskega cesarstva in za razvoj Zahodnih Gotov. Studia Historica Slovenica, 2011, letn. 11, št. 2/3, str. 829–866.

DRUGOBratož R.: Athaulf zwischen Pannonien und Rom : Kolloquium Probleme des römi-

schen Westens : vabljeno predavanje na Universität Trier, 8. 2. 2011. Trier, 2011. Bratož R.: Kirche und Bischöfe im westlichen Balkanraum im Frühmittelalter : pre-

davanje na Das Ostkirchliche Institut der Universität Würzburg - Südosteuro-pa-Gesellschaft, Würzburg, 5. April 2011. Würzburg, 2011.

Bratož R.: Illyricum vor 531 : Kolloquium Die Collectio Thessalonicensis und die Re-chte des Bischofs von Rom : vabljeno predavanje na Goethe-Universität, Fran-kfurt am Main, Campus Westend, 14.-15. April 2011. Frankfurt am Main, 2011.


135

Bratož R.: Athaulf zwischen Pannonien und Rom : vabljeno predavanje na Kom-mission für Alte Geschichte und Epigraphik des Deutschen Archäologischen instituts, 27. Mai 2011. München, 2011.

Bratož R.: Alarich und Athaulf zwischen Illyricum und Rom : vabljeno predavanje na Lehrstuhl für Alte Geschichte, Julius-Maximians-Universität Würzburg, 30. Juni 2011. Würzburg, 2011.

Bojan Čerček Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B.,

Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lange R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Co-ronary intervention: Executive Summary A Report of the American Colle-ge of Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions. J Am Coll Cardiol. 2011 Dec 6; 58(24):2550-83. Epub 2011 Nov 7.

Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B., Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lan-ge R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K., Ting H. H.: ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary Inter-vention A Report of the American College of Cardiology Foundation/Ameri-can Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions. J Am Coll Cardiol. 2011 Dec 6; 58(24):e44-e122. Epub 2011 Nov 7.

Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B., Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lan-ge R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K., Ting H. H., Jacobs A. K., Anderson J. L., Albert N., Creager M. A., Ettinger S. M., Guyton R. A., Halperin J. L., Hochman J. S., Kushner F. G., Ohman E. M., Stevenson W., Yancy C. W.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutane-ous Coronary Intervention: A Report of the American College of Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions. Catheter Cardiovasc Interv. 2011 Nov 7.

Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B., Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lan-ge R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary Intervention: A Report of the American College of Cardiology Foundation/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines and the Soci-


136

ety for Cardiovascular Angiography and Interventions. Circulation. 2011 Dec 6; 124(23):e574-651. Epub 2011 Nov 7.

Levine G. N., Bates E. R., Blankenship J. C., Bailey S. R., Bittl J. A., Čerček B., Chambers C. E., Ellis S. G., Guyton R. A., Hollenberg S. M., Khot U. N., Lan-ge R. A., Mauri L., Mehran R., Moussa I. D., Mukherjee D., Nallamothu B. K., Ting H. H.: 2011 ACCF/AHA/SCAI Guideline for Percutaneous Coronary Intervention: Executive Summary: A Report of the American College of Car-diology Foundation/American Heart Association Task Force or. Practice Gu-idelines and the Society for Cardiovascular Angiography and Interventions. Interventions. Circulation. 2011 Dec 6; 124(23):2574-609, Epub 2011 Nov 7.

Cesena F. H., Dimayuga P. C., Yano J., Zhao X., Kirzner J., Zhou J., Chan L. F., Lio W. M., Čerček B., Shah P. K., Chyu K. Y.: Immune-modulation by polyclonal IgM treatment reduces atherosclerosis in hypercholesterolemic apoE-/- mice. Atherosclerosis. 2012 Jan; 220(1):59-65. Epub 2011 Oct 12.

Rafique A. M., Patel N., Biner S., Eshaghian S., Mendoza F., Čerček B., Siegel R. J.: Frequency of recurrence of pericardial tamponade in patients with extended versus nonextended pericardial catheter drainage. Am J Cardiol. 2011 Dec 15; 108(12):1820-5. Epub 2011 Sep 10.

Dimayuga P. C., Chyu K. Y., Kirzner J., Yano J., Zhao X., Zhou J., Shah P. K., Čer-ček B.:

Enhanced neointima formation following arterial injury in immune deficient Rag-1-/- mice is attenuated by adoptive transfer of CD8 T cells. PLoS One. 2011; 6(5):e20214. Epub 2011 May 24.

Meisel S. R., Xu X. P., Edgington T. S., Čerček B., Ong J., Kaul S., Shah P. K.: Dose--dependent modulation of tissue factor protein and procoagulant activity in human monocyte-derived macrophages by oxidized low density lipoprotein. J Atheroscler Thromb. 2011; 18(7):596-603. Epub 2011 Apr 4.

Vinko V. Dolenc Voršič M., Dolenc V. V., Ravnik J.: The origin of the ophthalmic artery. V: Pejković

B. (ur.), Štiblar-Martinčič D. (ur.). 3rd International Symposium of Clinical and Applied Anatomy, University of Maribor, Faculty of Medicine, 22-24 July 2011. Book of abstracts. Maribor: Faculty of Medicine, 2011, str. 28.

Matija Drovenik TISKANA OBJAVADrovenik M.: Stanko Grafenauer (1922–2010). Letop. Slov. akad. znan. umet.,

2011, knj. 61: 2010, str. 220–222, portret.DRUGO Drovenik M. (član ur. odbora 1971–) Geologija. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Geološki

zavod: Slovensko geološko društvo, 1953–.


137

Igor Emri TISKANE OBJAVEKubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: The influ-

ence of different sterilization techniques on the time-dependent behavior of polyamides. J. biomater. nanobiotechnology (Print), 2011, vol. 2, issue 4, str. 361–368.

Gergesova M., Zupančič B., Saprunov I., Emri I.: The closed form t-T-P shifting (CFS) algorithm. J. rheol. (N.Y. N.Y.), 2011, vol. 55, no. 1, str. 1–16.

Stringari G. B., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Ti-me-dependent properties of bimodal POM - application in powder injec-tion molding. Powder technol. [Print ed.], Apr. 2011, vol. 208, iss. 3, str. 590–595.

Burnik S., Kofler G., Pergar A., Emri I.: Nekatere mehanske lastnosti suhih in mo-krih plezalnih vrvi = Some mechanical characteristics of dry and wet clim-bing ropes. Šport (Ljublj.), 2011, letn. 59, št. 3/4, str. 132–138.

Kubyshkina G., Emri I.: Slovenian Society of Rheology (SRR). Appl. rheol. (Print), 2011, vol. 21, iss. 1, str. 61–63.

Jin H., Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Zupančič B., Emri I.: The effect of extensi-ve recycling process on time-dependent thermo-mechanical and rheological properties of LDPE. V: Valant M. (ur.), Gardonio S. (ur.), Fabbretti E. (ur.), Pirnat U. (ur.). Slovenian-Italian Conference on Materials and Technologies for Sustainable Growth, Ajdovščina, 4-6 May 2011. Book of abstracts. Procee-dings book. Nova Gorica: University, 2011, str. 1–5.

Jin H., Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Zupančič B., Emri I.: Time-dependent, thermal and rheological properties of LDPE after exposure to simulated re-cycling. V: Slabe J. M. (ur.). 8th International Conference on Industrial Tools and Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana, Slove-nia, October 2nd-5th 2011. Conference proceedings. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2011, str. 277–280.

Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Optimization of bimodal pom-based binder for powder injec-tion molding. V: Slabe J. M. (ur.). 8th International Conference on Industrial Tools and Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana, Slovenia, October 2nd - 5th 2011. Conference proceedings. Celje: TECOS, Slove-nian Tool and Die Development Centre, 2011, str. 297–301.

Kubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Steriliza-tion effect on structure, thermal and time-dependent properties of polyami-des. V: Proulx T. (ur.). Mechanics of time-dependent and processes in conven-tional and multifunctional materials, volume 3, (Conference Proceedings of the Society for Experimental Mechanics Series). New York; Dordrecht; Hei-delberg: Springer, 2011, str. 11–19.


138

Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Optimization of powder injection moulding binder through bimodality and addition of short molecular chain components = Optimi-zacija sestave veziva v tehnologiji injekcijskega brizganja prahu z uvajanjem bimodalnosti in dodajanjem kratkih molekulskih verig. V: Eberlinc M. (ur.), Širok B. (ur.). Kuhljevi dnevi, 22. september 2011, Mengeš. Zbornik del. Lju-bljana: SDM – Slovensko društvo za mehaniko, 2011, str. 259–266.

Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Optimization of POM-based binder for PIM feedstock thro-ugh bimodality and addition of a low molecular weight polymer. V: Borbás L. (ur.). 28th Danubia-Adria-Symposium on Advances in Experimental Mecha-nics, 28th September - 01st October, 2011, Siófok. Siófok: Scientific Society for Mechanical Engineering, 2011, str. 171–172.

Stringari G. B., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Kubyshkina G., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Time-dependent properties of bimodal polyoxymethylene--based binder for powder injection molding. V: Abstracts of ATEM'11. Tokyo: Japan Society of Mechanical Engineers, 2011, str. 40.

Saprunov I., Emri I.: Behavior of PA6 materials at extreme thermo-mechanical lo-ading. V: 7th Annual Europena Rheology Conference, AERC 2011, May 10-14, 2011, Suzdal, Russia. Conference book, book of abstracts. Moscow: Vinograd Society of Rheology, Institute of Petrochemical Synthesis, Russian Academy of Science, 2011, str. 58.

Gergesova M., Zupančič B., Saprunov I., Emri I.: The closed form time-tempera-ture-pressure shifting algorithm. V: 7th Annual Europena Rheology Confe-rence, AERC 2011, May 10-14, 2011, Suzdal, Russia. Conference book, book of abstracts. Moscow: Vinograd Society of Rheology, Institute of Petrochemical Synthesis, Russian Academy of Science, 2011, str. 89.

Zupančič B., Emri I.: Modelling of strain accumulation process in cyclically loaded transmission belts. New York: Nova Science Publishers, cop. 2011. VII, 57. str.

Saprunov I., Kobal J., Emri I.: Shooting by 5.56 mm lead bullets into different polymeric structures. Ljubljana: ISIT, 2011. 24 str.

DRUGOMembers of the steering committee, Sundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I.,

Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F., Hvilsted S., Lauprêtre F.: SUPERNET, The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation of Complex Polymer Structures : duration five years. Strasbourg: European Sci-entific Foundation, 1999–2003.

Emri I.: Mechanics of dissipative systems : some open questions : prispevek na konfe-renci na University of Wales, Institute for Non-Newtonian Fluid Mechanics, Gwynedd, April 18-20, 2011. Gwynedd: University of Wales, Institute for Non-Newtonian Fluid Mechanics, 2011.


139

Kubyshkina G., Zupančič B., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Steriliza-tion effect on structure, thermal and time-dependent properties of polymides : referat na SEM 2011 Conference & Exposition on Experimental and Applied Mechanics, Uncasville, 13-15. 6. 2011. Uncasville, 2011.

Peter Fajfar TISKANE OBJAVEKreslin M., Fajfar P.: The extented N2 method taking into account higher mode

effects in elevation. Earthquake eng. struct. dyn., 2011, letn. 40, št. 14, str. 1571–1589.

Kreslin M., Fajfar P.: The extended N2 method considering higher mode effects in both plan and elevation. Bulletin of earthquake engineering, Online first, 2011, str. 1–21, ilustr.

Fajfar P., Dolšek M.: A practice-oriented estimation of the failure probability of building structures. Earthquake eng. struct. dyn., Early view, 2011, str. 1–17.

Kreslin M., Fajfar P.: Razširjena N2-metoda z upoštevanjem vplivov višjih nihaj-nih oblik. Gradb. vestn., 2011, letn. 60, št. 4, str. 109–120.

Fajfar P., Fischinger M.: Nedavni močni potresi in nauki za Slovenijo. Gradb. ve-stn., 2011, letn. 60, št. 11, str. 289–299.

Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis of building structures. V: Barbat A., Climent A. B. (ur.). 4CNIS - Cuarto Congre-so Nacional de Ingenieria Sísmica, Granada. S. l.: Copycentro, 2011, str. 1–10 (vabljeno predavanje).

Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis of building structures. V: Braga F., Mezzina M. (ur.). L’Ingegneria Sismica in Italia : XIV convegno ANIDIS, Bari. Bari: Digilabs, 2011, str. 15–33 (vabljeno predavanje).

Fajfar P., Kreslin M.: A practice-oriented method for nonlinear seismic analysis of building structures. V: Seismic Risk Reduction and Damage Mitigation for Ad-vancing Earthquake Safety of Structures : The 2nd International Conference on Earthquake Engineering and Disaster Mitigation : (ICCEDM-II 2011), Surabaya, Indonesia. Surabaya: Institut Teknologi Bandung (ITB): Indonesian Earthqua-ke Engineering Association (IEEA), 2011, str. 101–112, (vabljeno predavanje).

Peruš I., Fajfar P.: Prediction of site-specific ground-motion parameters by a non--parameters by a non-parametric approach. V: SMiRT 21, International Asso-ciation for Structural Mechanics in Reactor, New Delhi, India. Energy Securi-ty through Pursuit of Closed Fuel Cycle : SMiRT 21. New Delhi: International Association for Structural Mechanics in Reactor Technology, 2011, str. 1–8.

DRUGOFajfar P. (ur. 2003–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester;

New York: J. Wiley, 1972–.


140

Fajfar P. (član ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer.

Fajfar P. (član ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibrati-on. Beijing: Science Press, 2002–.

Fajfar P. (član ur. odbora 1998–) ISET Journal of Earthquake Technology. Roorkee: Indian Society of Earthquake Technology.

Fajfar P. (član ur. odbora 1991–) International journal for engineering modelling. Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb: Faculty of Civil Engineering, 1991–.

Fajfar P. (član ur. odbora 1997–) Journal of earthquake engineering. Philadelphia: Taylor&Francis Group, 1997–.

Dušan Ferluga TISKANE OBJAVEVizjak A., Ferluga D.: Imunopatologija. V: Zidar N., Gale N. (ur.). Osnove patologi-

je. Prva izdaja. Ljubljana: Katedra za patologijo Medicinske fakultete Univer-ze v Ljubljani, 2011, str. 47–54.

Jurčić V., Vizjak A., Aleš A., Jeruc J., Wieslander J., Ferluga D.: Goodpasture’s syndrome with concommitant immune complex mixed membranous and mesangiocapillary proliferative glomerulonephritis. Virchows Arch 2011; 459 (Suppl 1): S259.

Ferluga D.: Acute hantavirus nephropathy evolving into chronic diffuse destruc-tive fibrosing tubulointerstitial nephritis. Vabljeno predavanje. Slide Semi-nar »Native and Transplant Kidney Pathology«. 23rd European Congress of Pathology. Helsinki, 27 August – 1 September 2011. European Society of Pathology, 2011, str. 1–6.

Vizjak A., Lindič J., Mravljak M., Jurčič V., Ferluga D.: Renal histopathology and outcome of patients with anti-glomerular basement membrane disease. In: Abstracts2view of the World Congress of Nephrology; Vancouver, Apr 8 – 12 2011. WCN, 2011, MO348.

DRUGOFerluga D.: Differential diagnosis of chronic tubulointerstitial injury. Vabljeno

predavanje. World Congress of Nephrology. Vancouver, 8 – 12 April 2011.Ferluga D.: Electron microscopy of Fabry nephropathy and drug-induced pho-

spholipidosis. Vabljeno predavanje. 23rd European Congress of Pathology. Helsinki, 31 August – 1 September 2011.

Vizjak A., Ferluga D.: ANCA associated diseases: immunoserology, pathogenesis and pathology. Vabljeno predavanje. 1st Macedonian Congress of Pathology with International Participation. Ohrid, 12 – 16 October 2011.


141

Franc Forstnerič Forstnerič F., Lárusson F.: Survey of Oka theory. N.Y. j. math. (Online), 2011, vol.

17a, str. 1–28. http://nyjm.albany.edu/j/2011/17a-2v.pdf.Forstnerič F.: Stein manifolds and holomorphic mappings : the homotopy princi-

ple in complex analysis, (Ergebnisse der Mathematik und ihrer Grenzgebiete, vol. 56). Berlin: Springer, cop. 2011. X, 489 str., ilustr. http://www.springer-link.com/content/978-3-642-22250-4.

Ivan Gams TISKANA OBJAVAGams I., Otoničar B., Slabe T.: Development of slope and related subsoil karst : a

case study from Bela Krajina, SE Slovenia = Razvoj pobočja in pripadajočega podtalnega krasa : primer iz Bele krajine v jugovzhodni Sloveniji. Acta carsol., 2011, letn. 40, št. 2, str. 329–340, ilustr. http://carsologica.zrc-sazu.si/downlo-ads/402/Gams-et-al.pdf.

DRUGOGams I. (član ur. odbora 1996–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija

znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, In-štitut za raziskovanje Krasa, 1974–.

Gams I. (član ur. odbora 2003–) Acta geographica Slovenica. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU: Slovenska akademija znanosti in ume-tnosti, 2003–.

Gams I. (član ur. odbora 1977–1978, 1980–) Naše jame. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije, 1959–.

Kajetan Gantar Gantar K.: Poetika poikilije. – Primerjalna književnost 34, 1 (Ljubljana 2011), 33–

46.Gantar K.: Prof. Marko Bajuk. – V: Glasnik Slovenske skupine v Mendozi (Men-

doza junij 2011), 11–12.Gantar K.: Longin, O vzvišenem. Založba Modrijan (Ljubljana 2011) /prevod str.

7–66, opombe str. 67–96, spremna študija »Longinov spis O vzvišenem v okviru antičnih poetičnih prizadevanj in iskanj« str. 97–120.

Gantar K.: Zasilni pristanek. Slovenska matica (Ljubljana 2011), 264 str.Gantar K.: Kakor družinski člani : kako sem postal odbornik Mohorjeve družbe.

Mohorjev koledar (Celje 2011), str. 127–130.Gantar K.: Stoletnica rojstva akademika Mihaila Petruševskega. Keria, let. XIII,

št. 2, Ljubljana 2011, str. 5–8.


142

Matija Gogala TISKANE OBJAVEGogala M.: Po zvočnih sledeh za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji. Ljubljana: Slo-

venska akademija znanosti in umetnosti, IV. razred za naravoslovne vede, 2011. 160 str., ilustr., zvd.

Gogala M., Trilar T., Drosopoulos S.: Two new species and a new genus of Cicadet-tini (Hemiptera, Cicadidae) from the Greek island of Evia. Dtsch. entomol. Z., 2011, letn. 58, št. 1, str. 105–117, ilustr.

Gogala M.: Netopirji uporabljajo tudi magnetno orientacijo. Proteus, jan. 2011, letn. 73, št. 5, str. 227.

Gogala M. (keynote): Sound or vibration, an old question of insect communication. Entomologentagung DgaaE, Section 17: Symposium: Vibrational communi-cation in Arthropods – A comparative approach. Berlin, 23. 3. 2011 - Ab-stracts: 203.

Trilar T., Gogala M.: Present status of mountain cicadas (Cicadetta montana s. lato) in Europe. V: 13th international meeting, Missouri, June 4-7, 2011. Invertebrate sound and vibration : 13th international meeting, University of Missouri, Co-lumbia, USA, June 4-7 2011. [Missouri: University of Missouri, 2011], str. 91.

Gogala M., Trilar T., Drosopoulos S.: Acoustically characterized endemic cicada species from Greek island of Evia. The XXIII Meeting of the International Bi-oacoustic Council, La Rochelle, 12.–16. september 2011, Addendum, Poster 37.

DRUGOGogala M. (član ur. odbora 1998–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akade-

mija znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974–.

Gogala M. (član ur. odbora 1988–) Bioacoustics. Oxon (OX): AB Academic Publi-shers, 1988–.

Gogala M. (član ur. odbora 1995–) Entomologia Croatica. Zagreb: Hrvatsko ento-mološko društvo, 1995–.

Gogala M. (član ur. odbora 1996–) Razprave – Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Gogala M. (član ur. odbora 1996–) Razred za naravoslovne vede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982–.

Igor Grabec Grabec I.: Sculptures and Verses, Translated by Alan McConnell-Duff, Edited

and published by Cultural Association »Mohorjan« Prevalje, 2011, umetni-ško delo, prevod.

Grabec I.: Estimation of experimental data redundancy and related statistics, Non-lin. Phen. In Compl. Sys., vol. 14, no. 2, str: 177–183, 2011.

Grabec I., Švegl F.: Forecasting of Traffic Jam at a High-Way Bottleneck, Advances in Complex systems, sprejeto 2011.


143

Grabec I., Švegl F.: Forecasting of Traffic Jam at a High-Way Bottleneck, 19th Int. Symp. On Electronics in Traffic – ISEP 2011, Ljubljana, Slovenia, March 28-29. 2011, CD - Proceedings ITS Connecting Transport, R10, Eds.: Anžek M. et al., Electrotechnical Association of Slovenia, Stegne 7, SI-1621 Ljubljana, SI, http://www.ezs-zveza.si.

Grabec I., Švegl F.: Statistical forecasting of High-Way Traffic Jam, Int. Conf. Ap-plied Statistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25–28. 9. 2011, Program and Abstrac-ts, pp 17, Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J. Stare, http://conferences.nib.si/AS2011

Govekar E., Bezgovšek J., Grabec I.: Control of laser droplet generation from me-tal wire. V: Schmidt M. (ur.). Lasers in Manufacturing 2011 : proceedings of the Sixth International WLT Conference on Lasers in Manufacturing, Munich, Germany, May 23-26, 2011, (Physics procedia, vol. 12). Amsterdam: Elsevier, 2011, str. 424–430, ilustr.

Grabec I.: SEETRANS 2011 - Transport Research Oportunities for South East Eu-rope in the EU, Ljubljana, April 12-13, 2011, http://www.transslo-plus.si/en/ : Brokerage and Networking Event – Organization and Project Ideas: Igor Grabec , Project Idea: MOFOCRISTA,

Thematic Workshops – Road and Intermodal Project Ideas Explanations: Igor Grabec , MOFOCRISTA – Modeling and forecasting of critical states in traf-fic flows,

Thematic Workshops – Road and Intermodal Best Practice Project: Igor Grabec , Forecasting of traffic flows and congestions development at bottlenecks on Slovenian high-ways network.

Grabec I., Švegl F.: Forecasting development of traffic jam at a high-way bottle-neck, COST action MP0801 – Physics of Competition and Conflicts, Annual Meeting, Eindhoven, NL, 18-20. 5. 2011, internal report, http://www-f1.ijs.si/~tadic/COST_MP0801/ http://www.cost.eu/domains_actions/mpns/Acti-ons/MP0801.

Grabec I., Borštnik Bračić A., Grabec I., Govekar E., Gradišek J., Mužič P., Susič E., Švegl F.: Characterization and modeling of patterns by an intelligent system, 1st Int. Conf. Art, Science and technology: Interaction of Three Cultures, Ort Braude College, Karmiel, Israel, June 1, 2011, http://conferences.braude.ac.il/ArtIndustrial/default.aspx.

Grabec I., Švegl F.: Statistical forecasting of high-way traffic jam, Int. Conf. Applied Statistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25-28. 9. 2011, Program and Abstracts, p. 23, Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J. Stare, http://conferences.nib.si/AS2011.

Borštnik Bračić A., Grabec I., Govekar E.: Modeling of Patterns by an Intelligent System, Int. Conf. Applied Statistics, Ribno (Bled), Slovenia, 25.–28. 9. 2011, Program and Abstracts, p. 70, Statistical Soc. of Slovenia, Eds.: L. Lusa, J. Stare, http://conferences.nib.si/AS2011.


144

Grošelj D., Grošelj H., Grabec I.: Biomechanical testing in computer guided fla-pless implant surgery, 20th Annual Scientific Meeting of the EU Association of Osseointegration, Oct. 3-15, 2011, Athens, GR, poster 134, http://www.eao-congress.com/site/-Home-page,2085.

Grabec I: Idea for a new EU project MOFOCRISTA, TRANSNEW.EU – Tran-sport Research Oportunities Workshop, Sept. 30, 2011, Ljubljana, Priredi-telj: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. http://www.transnew,eu.

Slovenski forum inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, Japti – javna agencija Repu-blike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, v sodelovanju z: Ministr-stvo za gospodarstvo RS, http://www.foruminovacij.si/.

1.) Grabec I., Švegl F.: Napoved zastoja prometa na zapori avtoceste, 6. Sloven-ski form inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 368, Prijavitelj: Amanova d.o.o., Inovativni potencial Slovenije – katalog inovacij str. 72, Nov. 22–23, 2011, Izdajatelj: Japti, uredila: Alenka Pahor Žvanut, http://www.forumino-vacij.si/sfi/seznam-inovacij/seznam-razstavljenih-inovacij; inovacija je bila prijavljena in razstavljena kot inovativna storitev http://www.imamidejo.si/resources/files/Inovativna_storitev.pdf, http://www.imamidejo.si/resour-ces/files/seznam_razstavljalcev_6._SFI.pdf.

2. Grabec I., Švegl F., Kalcher K.: Napovedovanje prometa na slovenskih avtoce-stah, 6. Slovenski forum inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 311, Prijavi-telj: Amanova d.o.o., http://www.imamidejo.si/resources/files/6._SFI_-_se-znam_prijavljenih_inovacij.pdf, Inovacija je bila prijavljena kot inovativni proizvod, vendar ni bila razstavljena. http://www.imamidejo.si/resources/files/Inovativen_proizvod.pdf

3. Švegl F., Kalcher K., Grabec I.: Merilnik slanosti cestišča, 6. Slovenski forum inovacij, Ljubljana, 22–23. 11. 2011, ID 316, Prijavitelj: Amanova d.o.o., http://www.imamidejo.si/resources/files/6._SFI_-_seznam_prijavljenih_inovacij.pdf; Inovacija je bila prijavljena kot inovativni proizvod, vendar ni bila razstavljena. http://www.imamidejo.si/resources/files/Inovativen_proizvod.pdf.

Grabec I.: Oprto pismo predsedniku in vladi RS: Kdo bo povrnil ugled Društvu UNICEF Slovenija, Delo, 19. 2. 2011, Pisma bralcev.

Grabec I.: Application of an intelligent system for modeling of natural and arti-stic patterns, - Exhibition at the 1st Int. Conf. Art, Science and technology: Interaction of Three Cultures, Ort Braude College, Karmiel, Israel, June 1, 2011, http://conferences.braude.ac.il/ArtIndustrial/default.aspx.

Niko Grafenauer Grafenauer N.: Abeceda, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 56 str., ilustr.Grafenauer N.: Troje gosk in en gosak, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 32 str.,

ilustr.


145

Grafenauer N.: Žabja radijska postaja, Ljubljana, Grafenauer založba, 2011, 32 str., ilustr.

Grafenauer N.: Slovenski prostor in čas, predgovor v: Slovenski zgodovinski atlas, Ljubljana, založba Nova revija, 2011, 253 str.

Grafenauer N.: Rahel stik – preobrazba romana, str. 34, Pisatelj, dramatik, intelek-tualec – pogovor z Rudijem Šeligom, str. 224, v: Rudi Šeligo , zb. Interpretaci-je, založba Nova revija, Ljubljana, 2011, 337 str.

Grafenauer N.: Smo vaška srenja brez vizije in državljanske odgovornosti, inter-vju, Sobotna priloga Dela 29. I. 2011.

Matija Horvat Horvat M.: Zapleti v odnosih med medicino in pravom. Isis (Ljubl.), 2011, letn. 20,

št. 2, str. 3–4.Horvat M.: Medijska podoba slovenskega zdravnika : ali smo zdravniki vredni za-

upanja bolnikov?. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], mar. 2011, letn. 80, št. 3, str. 149–150. http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/marec/149-50.pdf.

Horvat M.: Odgovor dr. Joachimu Grossu, dr. med., homeopatu. Isis (Ljubl.), 2011, letn. 20, št. 8/9, str. 15.

Tine Hribar Hribar T.: Do kdaj je vzdrževanje življenja z ukrepi, ki jih zmore medicina, skla-

dno s svetostjo življenja, referat na 148. skupščini Slovenskega zdravniškega društva, Ljubljana, 14. okt. 2011.

Hribar T.: Prihodnost slovenske državnosti, referat na posvetovanju Dvajset let slovenske državnosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 16. dec. 2011.

Andrej Inkret Inkret A.: In stoletje bo zardelo. Kocbek, življenje in delo. Modrijan založba. Lju-

bljana, 2011 (640 str.).Inkret A.: Jože Brejc-Franček alias Jože Javoršek ali spregledano poglavje iz Koc-

bekove biografije. Sodobnost 75/2011, št. 12, str. 1596‒1605.Inkret A.: Rudi Šeligo , Rahel stik. Interpretacije 11: Rudi Šeligo. Nova revija, 2011

(str. 36‒39).Inkret A.: Med historijo in pasijonom. Interpretacije 11: Rudi Šeligo . Nova revija,

2011 (str. 96‒133).Inkret A.: Direktor ljubljanske Drame je lahko kdorkoli. Delo, 11. 6. 2011.Ženja Leiler: »Verjel je, ker je hotel, ker ni mogel verjeti ‒ verovati ‒ drugače«.

Pogovor z Andrejem Inkretom, piscem biografije Edvarda Kocbeka. Pogledi 2/2011, št. 4, str. 20‒23.


146

Drago Jančar Jančar D.: Des bruits dans la tête. (Zvenenje v glavi). Roman. Traduit du slovène

par Andrée Lück-Gaye. Passage du Nord-Ouest, Albi 2011, 254 str.Jančar D.: Katarina, pavlin i iezuit. (Katarina, pav in jezuit). Roman. Pereveli so

slovenskogo Majja Ryžova, Marianna Beršadskaja. Limbus Press, Sankt-Pe-terburg - Moskva, 2011, 474 str.

Jančar D.: The galley slave. (Galjot). Roman. Translated by Michael Biggins. Dal-key Archive Press, Champaign - Dublin - London 2011, 367 str.

Jančar D.: A névtelen fa. (Drevo brez imena). Roman. Fordította és a jegyzeteket írta Gállos Orsolya. L’Harmattan, Budapest 2011, 279 str.

Jančar D.: Posakuvanje za potsmev. (Posmehljivo poželenje) Roman. Prevod od slovenečki Lidija Arizanovska. Slovo, Skopje 2011, 312 str.

Jančar D.: Graditeljat. (Graditelj). Roman. Prevod Gančo Savov. Izdatelstvo Bal-kani, Sofija 2011, 183 str.

Jančar D.: Sedel sem sam in srkal svoj čaj : čitanka / Drago Jančar ; [izbor, ureditev in spremna beseda Jaroslav Skrušný ; fotografije Jane Štravs]. Cankarjeva za-ložba, Ljubljana 2011, 226 str.

Jančar D.: Nordlicht. : Roman. Aus dem Slowenischen von Klaus Detlef Olof. Folio Verlag, Wien 2011, 261 str.

Jančar D.: To noč sem jo videl. Roman, druga izdaja. Modrijan, Ljubljana 2011, 189 str.

Jančar D.: To noč sem jo videl. Roman, tretja izdaja. Modrijan, Ljubljana 2011, 189 str.NOVELEJančar D.: Ni adawodd yr angel mohono. (Angel ga ni zapustil). Prevod v valižan-

ščino: Anka Furlan. Taliesin, Wales 2011, p. 29–39.Jančar D.: Augsburgo. Literarni dialogi Slovenija – Španija. Vloga pisateljev v so-

dobni družbi, Drago Jančar – José María Merino. Izdala Ambasada Kraljevi-ne Španije, Ljubljana 2011, str 4-12.

ESEJI, ČLANKIJančar D.: In Europa, si suol dimenticare qui ogni casa… Lettera internazionale,

Roma, 3. trimestre 2011, str. 17–19.Jančar D.: Die Flucht ohne Ende. Vorwort. Joseph Roth; Johann Georg Lughofer,

Mira Miladinovič Zalaznik (Hrsg.), Conditio Judaica. De Gruyter, Berlin-Bo-ston 2011, s. 3–7.

Jančar D.: Laterna magica Vaclava Havla. Večer, Maribor, 27. 12. 2011, str. 13.Jančar D.: Costretti a vivere in un mondo invaso dai rumori. Il Piccolo, Trieste, 9

settembre 2011, p. 40.Jančar D.: »Dialoghiamo con l'islam moderato.« Intolleranza e sospetto non ser-

vono all'Europa. Riflessioni di una grande voce della letteratura slovena. Il Piccolo, Trieste, 21 febbrario 2011, p. 15.

Jančar D.: Prišlek s Septentriona. Pogledi, Ljubljana, 25. maj 2011, str. 30–31.


147

Jančar D.: Visitor from Septentrion. Halma, European Network 2011. Internetna objava v okviru projekta Letters to Miłosz ob 100-letnici rojstva Czesława Miłosza.

Jančar D.: Pridošlica sa Septentriona. Vijenac, Zagreb, 5. svibnja 2011, str. 21–22. Jančar D.: Wajdin Katyn i slovenska Antigona. Vijenac, Zagreb, 14. srpnja 2011,

str. 21.Jančar D.: Vajdin Katin i slovenska Antigona. Najveća trauma slovenske povijesti.

Danas, Beograd, 24. 8. 2011, str 10.Jančar D.: Pisatelj med umetnostjo in angažmajem. Na robu, zbornik Drage 2010,

Mladika, Trst 2011, str. 112–128.Jančar D.: Nemir povijesti, umjetnost, čovjekov nemir. Kolo 2–3, Zagreb 2011, str.

161 – 170.Jančar D.: Über einen ganz besonderen Atlas – Beseda o čisto posebnem atlasu – Una

parola su un atlante del tutto particolare. Uvodna beseda v: Atlas der besonde-ren Orte = Atlas posebnih krajev = Atlante dei luoghi particolari / Herausge-ber, izdajatelji, editori Universitätskulturzentrum Unikum, Kulturno društvo Opoka, Stazione di Topolò = Postaja Topolove; Klagenfurt 2011, str. 13–18.

DRUGOZvenenje v glavi [Videoposnetek] = Headnoise / scenarij Andrej Košak in Dejan

Dukovski ; po romanu Draga Jančarja; direktor fotografije Dušan Joksimo-vić; glasba Saša Lošić; [režija] Andrej Košak. Ljubljana : Slovenski filmski center, javna agencija = Slovenian Film Centre 2011.

Dossier Drago Jančar : La littérature pour résister; Le seismographe slovène; La pri-son, au carré. Thierry Guichard. Pogovor. Le matricule des anges – Le mensuel de la littérature contemporaine, Paris, Novembre – décembre 2011, p. 18–27.

Za nami je burna zgodovina, nastlana s trupli, mi pa živimo v lagodnosti nakupo-valnih središč. Drago Jančar , književnik v fokusu. Intervju z Dragom Jančar-jem vodil Andraž Gombač. Primorske novice, Koper, 6. septembra 2011, str. 14–16.

Drago Jančar : Danas se nitko više ne pita o smislu. Razgovarala Lana Franić. Vije-nac, Zagreb, 22. rujna 2011, str. 4–5.

Drago Jančar – Nejc Gazvoda: Iz oči v oči. Pogledi, Ljubljana, 14. december 2011, str. 28–31.

Il grande valzer brillante – Veliki briljantni valček (odlomek). V: Più vero della vita – bolj resnično kot življenje. Pordenonelegge 2011, str. 41–49.

Jančar D.: Katarina, pav in jezuit/ Katarina, a páva és a jezsuita. Odlomek iz ro-mana. Szlovén irodalmi antológia IV. Budapest 2011, str. 102–126.

Jančar D.: Drvo bez imena. Ulomci iz romana. Tema, časopis za knjigu 1-2, Zagreb 2010, str. 11–14.

Drago Jančar : Samo onaj koji poznaje prošlost, ima budučnost. Razgovorala Ines Kotorac. Vjesnik, Zagreb, 11. 5. 2011.


148

Intervju Drago Jančar : Ako u EU odumru slovenski i hrvatski sami smo krivi. Raz-govarala Mirjana Dugandžija. Globus, Zagreb, 15. 4. 2011, str. 48–59.

V noči zgodovinskega nasilja žari njen obraz. Portreti nominirancev: Drago Jančar. Slavko Pezdir, Delo, 8. junij 2011, str. 15.

Veselje do življenja z razlikami. Intervju z Dragom Jančarjem vodil Boštjan Tadel. Pogledi, Ljubljana, 23. marec 2011, str. 24–25.

Jančar D.: A névtelen fa – Dugi otok. Odlomek iz romana Drevo brez imena. Lettre Magyar, nr. 80, Budapest 2011, str. 25–27.

Andrej Jemec SAMOSTOJNE RAZSTAVEJemec A.: Slike 2009–2010, uvodna beseda Milček Komelj : Beli sij zveneče kozmič-

ne tišine, Savinov likovni salon Žalec, 3.–28. 2. 2011.SKUPINSKE RAZSTAVEJemec A.: Hommage à Zoran Kržišnik, Galerija Instituta »Jožef Stefan, Ljubljana

26. januar–16. februar 2011.Jemec A.: Druga narava, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica, 14. april–15. maj 2011. Jemec A.: Razstava novih pridobitev umetniških del iz Slovaške, Slovenije in z Mal-

te, Evropski parlament, Bruselj, 19. april 2011.Jemec A.: 26. Viški likovni salon, Osnovna šola Vič, Ljubljana, 4.–20. maj 2011.Jemec A.: Razstava v spomin akademika Vinka Kambiča, Mala galerija SAZU, Lju-

bljana, 5.–13. maja 2011Jemec A.: Zakladi slovenske grafike 1955–2005, Zbirka SAZU, MGLC, Grad Tivoli,

Ljubljana, 23. junij–4. september 2011.Jemec A.: Majski salon 2011 ZDSLU, Delavski dom Trbovlje, 9. september–9. ok-

tober 2011.Jemec A.: 20. stoletje – Kontinuitete in prelomi, Moderna galerija, Ljubljana, 29.

julij 2011.Jemec A.: Pokrajina v novejši umetnosti, Galerija Velenje, 13. oktober –12. novem-

ber 2011.Jemec A.: Galerija Kambič, Metlika, 27. november 2011.Jemec A.: Socializem in modernost, Muzej sodobne umetnosti, Zagreb, 2. decem-

ber 2011–5. februar 2012.ZAPISIJemec A.: France Rotar – Sijaj resnice na poti k bistvu, Sodobnost, Ljubljana, letnik

75, oktober 2011, št. 10, str. 1302–1306.Jemec A.: Moje prve šole, Zbornik 100 let Osnovne šole Franca Rozmana Staneta

1911–2011, Ljubljana Šentvid, 29. november 2011, str. 100–102.Jemec A.: Uvodnik, Zamolčana dejstva, Sodobnost, Ljubljana, letnik 75, december

2011, št. 12, str. 1531–1540.


149

Gabrijel Kernel Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P.,

Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for single top quark production via contact interactions at LEP2. The European physical journal. C, 2011, vol. 71, no. 2, str. 1555-1–1555-13.

Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: A study of the b-quark fragmentation function with the DELPHI detector at LEP I and an averaged distribution obtained at the Z Pole. The European physical journal. C, 2011, vol. 71, no. 2, str. 1557-1–1557-29.

Matjaž Kmecl Kmecl M.: Roman o slovenski masadi. V: Kodrič Z. Opoldne zaplešejo škornji,

(Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011, str. 239–248.

Kmecl M. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): The mysterious karst and the show caves of Slovenia. Postojna [etc.]: Postojna Tou-rist Society [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.

Kmecl M. (avtor predgovora) v Jerovec L., Zemljak M.: Podobe Valvasorjeve Lju-bljane = Images of Valvasor's Ljubljana. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 111 str., ilustr.

Kmecl M. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Skriv-nostni kras in turistične jame Slovenije. Postojna [etc.]: Turistično društvo [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.

Kmecl M. (avtor predgovora) v Kočar T., Knafelc S.: Svet med Mačkovcem, Mo-krcem in Iško - Krvava Peč z okolico. Maribor: Ostroga, 2011. 558 str., ilustr.

Kmecl M.: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret : spomini na skrivne ljubezni, (Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011.

Kmecl M., Zlobec C.: Če bomo prodajali, bomo hlapci! (spraševala Miša Čermak), Jana, 22. 11. 2011, str. 9– 11.

Žiberna M.: Dr. Matjaž Kmecl , pisatelj, publicist, a tudi oče vrtnice France Preše-ren, Adria Airways In-Flight Magazine, april, maj 2011, št. 2.

Milček Komelj TISKANE OBJAVEBernik J.: Hvala, mama. Monografija. Ljubljana, Nova revija, 2011. Besedilo in

pesem Milček Komelj . (689 str. risb in besedila.)Komelj M.: Zmagoslavje svetlobe. Barviti zanos slikarja Silvestra Komela. Silve-

ster Komel. In Trionfo della luce. Silvester Komel, un artista rapito dal colore. Uvodna študija. V: Silvester Komel: Zmagoslavje svetlobe. In Trionfo della luce. Nova Gorica, Kulturni dom, september 2011, str. 13–38.


150

Komelj M.: Slikar barvitih kozmičnih prostranstev. Uvodna beseda ob otvoritvi razstave Silvestra Komela v novogoriški Mestni galeriji, revija Kras, decem-ber 2011, št. 114–115, str. 54–55.

Komelj M.: Slikar Jože Tisnikar in njegova umetnost. Ob osemdesetletnici rojstva in desetletnici smrti. Jože Tisnikar 1928–1998. Zbornik simpozija ob desetle-tnici umetnikove smrti. Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, 2011, str. 23–34.

Cevc E.: Pesnitev in resnica. Cevčevo berilo. Izbral, uredil in spremno besedo na-pisal Milček Komelj . Ljubljana, Slovenska matica 2011. (Spremna beseda Pe-snitev in resnica Emilijana Cevca, str. 428-466.)

Komelj M.: Emilijan Cevc in njegova Slovenska umetnost. Umetnostna kronika 30/2011, str. 36–43.

Komelj M.: Pravljične slikarske sanje Marte Jakopič Kunaver. The imaginary dre-ams in the pictures of Marta Jakopič Kunaver. Marta Jakopič Kunaver. Cve-toče mesto, The blooming town. Monografija. Ljubljana, Družina, 2011, str. 197–200.

Komelj M.: Izpovedi plamtečih duš. Slovensko slikarstvo tridesetih let XX. stole-tja: Božidar Jakac in Elisaveta Bagrjana. Zvon 2011, št. 6, str. 44–49.

Komelj M.: Troje ponotranjenih slikarskih pokrajin: Beerova zemeljsko mitična, Jemčeva kozmično astralna in urbano znakovna Brede Sturm. V katalogu Pokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 103.

Komelj M.: Beerova žareča polja, razvihrana v vetrovnem soncu. V katalogu Po-krajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slo-vensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 104–107.

Komelj M.: Beli sij zveneče kozmične tišine. Najnovejše slike Andreja Jemca. V ka-talogu Pokrajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljublja-na, Slovensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 108–115.

Komelj M.: Enigmatično monokromno slikarstvo Brede Sturm. V katalogu Po-krajina v novejši umetnosti. Od piktorializma do abstrakcije. Ljubljana, Slo-vensko društvo likovnih kritikov, Velenje, Galerija, 2011, str. 115–120.

Komelj M.: O vprašanjih umetnosti in njene svobode. Dramatske slike iz Benetk. Howard Barker, Slike z usmrtitve. Slovensko narodno gledališče Drama, gle-dališki list, sezona 2010/11, 12, str. 16–24.

Komelj M.: Med univerzalnostjo življenja in kmečkim izrazom slovenske identite-te. V: Umetnost Toneta Kralja. Tone Kralj, katalog stalne zbirke Toneta Kralja v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, 2010 (izšlo 2011), str. 11–32; Between the universality of life and a rustic expression of Slovene identity, str. 37–49.

Komelj M.: Slovenski slikarji na Dunaju. I pittori sloveni a Vienna. Slovenian Painters in Vienna. V čast sliki. Elogio della pittura. Homage to the Pain-


151

ting. Emerik Bernard , Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc, Branko Suhy. Kranj, Gorenjski muzej, Ljubljana, Ljubljanski grad, 2011, str. 36–45.

Komelj M.: Maleševa črta. The Line of Maleš; Modrec, Wise man. V katalogu razstave Maleš – Mušič, prijatelja in sodelavca. Kromberk, Goriški muzej, oktober 2011, str. 4–5.

Komelj M.: Božidar Jakac in avantgarda: spominska skica. Forum, 2011, letn. 4, št. 11/12, str. 57–71.

Komelj M.: Zakaj razprave o reviziji zgodovine. Glasnik Slovenske matice 2011, str. 5.

Komelj M.: Sprejemanje in pretok obeh literatur. Glasnik Slovenske matice 2011, str. 115–116.

Komelj M.: Ob 100-letnici rojstva Cirila Kosmača. Glasnik Slovenske matice 2011, str. 141–142.

Komelj M.: Buditelj in veliki klicar (Valentin Vodnik). Glasnik Slovenske matice 2011, str. 191–194.

Komelj M.: In memoriam – prof. dr. Joža Mahnič. Glasnik Slovenske matice 2011, str. 311–316.

Komelj M.: Predsednikovo poročilo. Glasnik Slovenske matice 2011, str. 322–328.

Komelj M.: Slikarjeva ljubezen do trpečih in nemočnih. Fortunat Bergant: Si-mon iz Cirene pomaga Jezusu nesti križ. Peta postaja križevega pota v Stični. Vzgoja 2011, št. 49, str. 41–42.

Komelj M.: Barviti triptih kalejdoskopskih sanj. Stane Kregar: Deček pod obla-kom. Vzgoja 2011, 50, str. 40–41.

Komelj M.: Grafični eksperiment. Tinca Stegovec: Na robu, 1964. Vzgoja 2011, št. 51, str. 41–42.

Svetloba ustvarjalnega srca. Elda Piščanec: Svetopisemska parabola, 1929. Vzgoja 2011, št. 52. 36–37.

Komelj M.: »V beli galeriji večnosti.« Slikovne priloge ob 70-letnici pesnika Nika Grafenauerja. Nova revija 2010, št. 339–241, str. 220–229 (izšlo sredi 2011).

Komelj M.: Begićev ljubljanski kiparski opus. Ljubljana, glasilo Mestne občine Ljubljana, 2011, št. 5, str. 8.

Komelj M.: Enigmatično monokromno slikarstvo Brede Sturm. Ljubljana, Kul-turno umetniško društvo Krka, 2011 (razstavna zloženka). Ponatis v likov-nem katalogu razstave v jeseniški Kosovi graščini. Jesenice, Gornjesavski muzej, 2011.

Komelj M.: Samotna zatišja slikarjevih občutenj. Boge Dimovski. Ljubljana, Kul-turno umetniško društvo Krka, 2011, razstavna zloženka.

Komelj M.: »Tišinaste slike« Zdenka Huzjana. Galerija Pedagoške fakultete, Lju-bljana 2011, razstavna zloženka.


152

Komelj M.: Begićeva vrata ljubljanske stolnice z novim zaključnim akcentom. Lju-bljana, stolni župnijski urad, 2011; zloženka, izdana ob posvetitvi portalnega zaključka južnih, t. i. ljubljanskih cerkvenih vrat 19. VI. 2011.

Komelj M.: Beerova njiva. Natisnjeno na vabilu za razstavo in zapisano kot motto na razstavi Nikolaja Beera v Zagorju ob Savi, 2. avgusta 2011.

Komelj M.: Predstavitev knjige Roberta Simoniška Slovenska secesija. Ljubljana, Slovenska matica, 2011. (Na straneh knjižnega zavihka.)

INTERVJUUmetnostni zgodovinar z dušo pesnika Milček Komelj . Intervju (z Milčkom Ko-

meljem se je pogovarjala Nuša Jurjevič). R5, Revija Srednje šole za oblikova-nje in fotografijo, Ljubljana, junij 2011, str. 163–165.

TV IN RADIJSKE OBJAVEUmetnostnozgodovinska opredelitev kipa Zločin. Sodelovanje v dokumentarni

televizijski oddaji o kiparju Cirilu Cesarju; snemalna knjiga Pot v svetlobo, 2011.

Vrsta razgovorov in izjav za RTV in radio (mdr. o Silvestru Komelu, petih profe-sorjih slikarstva na ljubljanski likovni akademiji, Elisaveti Bagrjani, simpozi-jih in knjigah Slovenske matice; 22. III. 2011 sodelovanje v TV oddaji Knjiga mene briga v razgovoru o lepoti ob knjigi Piera Ferruccija lepota in duša, Kako doživetje lepega spreminja naše življenje).

DRUGO (PREDAVANJA, GOVORI, VODENJA)Komelj M.: Božidar Jakac in glasba. Predavanje iz cikla Sozvočje. Ljubljana, Naro-

dna galerija, 25. X. 2011.Komelj M.: Skrivnosti slikarja Jožefa Petkovška. Pogled na recepcijo njegove

ustvarjalnosti. Predavanje ob 150-letnici slikarjevega rojstva, Vrhnika, Kulturni dom Ivana Can-

karja, Muzejsko društvo Vrhnika, 15. XII. 2011.Komelj M.: Slovensko slikarstvo 30. let 20. stoletja in Elisaveta Bagrjana. Preda-

vanje na simpoziju o Elisaveti Bagrjani; v organizaciji Veleposlaništva Repu-blike Bolgarije in Študentske založbe. Ljubljana, Cankarjev dom, 9. XI. 2011.

Komelj M.: Prostor igre. Sodelovanje na okrogli mizi o knjigah z likovnimi in arhitekturnimi vsebinami; po izidu učbenika Likovno snovanje avtorjev Be-atriz Tomšič-Čerkez in Milčka Komelja. Ljubljana, knjigarna Konzorcij, 15. II. 2011.

Komelj M.: Razgovor o kulturni zgodovini Bele krajine. (Na prireditvi pred obč-nim zborom belokranjskega muzejskega društva se je z urednikom Črno-maljske in metliške knjige Milčkom Komeljem v metliškem gradu 4. marca 2011 pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek.)

Komelj M.: Predstavitev dela dr. Dimitrija Rupla; pred njegovim predavanjem ob 20-letnici državnosti Slovenije, ob izidu knjige Slovenija na svetovnem prizo-rišču. Šempeter pri Gorici, 27. VI. 2011.


153

Komelj M.: O pomenu umetnosti za mladino. Slavnostni govornik ob slovesni podeli-tvi Levstikovih nagrad 7. VI. 2011. (Delno natisnjeno v glasilu Mladinske knjige.)

Komelj M.: Otvoritveni govori ob več likovnih razstavah (mdr. Silvestra Komela, Brede Sturm, Zdenka Huzjana, Bogeta Dimovskega).

Komelj M.: Umetnostni zgodovinar Mirko Juteršek (1932–2011). Govor ob slovesu na ljubljanskih Žalah.

Komelj M.: Tone Lapajne (1933–2011), kipar arhaično prvinske moči, slikar po-eme o barjanski zemlji in kozmičnih skrivnostih. Govor ob slovesu na lju-bljanskih Žalah 18. V. 2011.

Komelj M.: Vodenje vsakoletne ekskurzije slovenskega centra P.E.N. 11. X. 2011 (Hrastovlje, Zanigrad, Milje …).

Marjan Kordaš Sever M., Ribarič S., Runovc F., Kordaš M.: Analog simulation of aortic stenosis.

V: Masanori H. (ur.): Aortic stenosis - etiology, pathophysiology and treat-ment. InTech, Open Access Publisher, 2011, poglavje 6, str. 75–88.

Ribarič S., Kordaš M.: Teaching cardiovascular physiology with 3quivalent elec-trobic circuits in a practically oriented teaching module. Adv Physiol Educ 35: 149–160, 2011.

Božidar Kos NOVO DELO – KOMPOZICIJAKos B.: The Mists of Evening / Večerne Meglice za flavto, klarinet, pozavno, vibra-

fon, klavir, violo in violončelo.IZID ZGOŠČENKBožidar Kos – EVOCATIONS Skladbe: Catena 2, Fatamorgana, Evocations, Catena 1, Ansambel Slavko

Osterc, Steven Loy, dirigent, Edicije DSS 201186, Ars Slovenica.Božidar Kos – AURORA AUSTRALIS Skladbe: Aurora Australis, Simfonija št. 1, Simfonija št. 2, Simfonični orkester

Slovenske filharmonije, Marko Letonja, dirigent (1), Simfoniki RTV Sloveni-ja, En Shao, dirigent (2,3), ZKP RTV Slovenija / Klasika, 112348.

IZVEDBE DELKos B.: Evocations, Milan Hudnik, violončelo, Koncertni Atelje DSS, Dvorana

Slavka Osterca, Slovenska Filharmonija, 18. oktobra 2011.Kos B.: Koncert za violončelo in orkester (krstna izvedba), Simfonični orkester

Slovenske filharmonije, Aleksander Rudin, dirigent, Jaka Stadler, solo vio-lončelo, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 20. in 21. oktobra 2011.

Kos B.: Fatamorgana za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino, violončelo, Ansambel Slavko Osterc, Simon Krečič, dirigent, Slowind Elliott Carter fe-stival, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska Filharmonija, 14. novembra 2011.


154

Janko Kos OBJAVEKos J.: Pogovor s prof. dr. Jankom Kosom. Pogovarjala se je Petra Jager. V: Lite-

raturi naproti : akad. prof. dr. Janko Kos . Ljubljana : NUK, 2011, str. 15–33.Kos J.: Literatura je za samotnost. Naš pogovor: Ksenija Hočevar. Družina, letnik

60, št. 11., 13. marec 2011, str. 8. Kos J.: Intervju: Tanja Lesničar - Pučko. Objektiv, 5. marec 2011, str. 10–13.Kos J.: Koga pa to še šokira? Pogovor: Boštjan Tadel. Pogledi, letnik 2, št. 6, 9.

marec 2011, str. 22–25.Kos J.: Srečanja z Božičem. V: Še preden se je začel svet. Peter Božič, človek gleda-

lišča. Ljubljana : Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja, št. 87, letnik 48, 2011, str. 11–16.

Kos J.: Književnost po osamosvojitvi. Demokracija XVI (23) : 11 (2011).Kos J.: Neznosna lahkotnost političnih nalepk. Demokracija XVI (25) : 11 (2011). Kos J., Virk T., Kocijan G.: Svet književnosti 3, posodobljena izdaja. Maribor :

Založba Obzorja, 2011, str. 355. Kos J.: Filozofi in politika. Demokracija XVI (39) : 11 (2011). Kos J.: Nevarna razmerja. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda.

Ljubljana, znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, str. 233–247. Kos J.: Nekje mora biti meja. Vzgoja, št. 52, december 2011, str. 7–8.Kos J: O čem govorimo, ko govorimo o literaturi. Pogovor z Jankom Kosom, po-

govarjala se je Seta Knop. Primerjalna književnost, letnik 34, št. 3, december 2011, str. 7–31.

Kos J.: Tragedija med zgodovino in politiko. V: Pierre Corneille, Rimske politične tragedije. Ljubljana : ISH publikacije, 2011, str. 7–14.

DRUGOKos J.: O čem govorimo, ko govorimo o literaturi. Pogovor Sete Knop z Jankom

Kosom, v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, 3. marca 2011.

Kos J.: Portret. Scenarij Alenka Zor Simoniti, režija Slavko Hren. TV Slovenija, 1. program, pisave, 28. april 2011.

Kos J.: Poosamosvojitvena književnost. Radio Slovenija, Sobotno branje, pogovor z Goranom Deklevo, 25. julij 2011.

Kos J.: Nevarna razmerja. Referat na simpoziju Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 30. november 2011.

Kajetan Kovič Vandot J., Rozman A.: Kekec in Pehta, (Zbirka Zakladi otroštva). 2. natis. Ljublja-

na: Mladinska knjiga, 2011. [31] str., ilustr.Kovič K.: Zlata ladja, (Zlata knjiga poezije). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. 78

str., barvne ilustr.


155

Kovič K.: Kalejdoskop, (Knjižna zbirka Beletrina). Ljubljana: Študentska založba, 2011.www.amazon.com, www.itunes.com.

Kovič K.: Maček Muri. Posebna miniaturna izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. [24] str., ilustr.

Kovič K.: Maček Muri, (Zbirka Velike slikanice). 17. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. [24] str., ilustr.

Kovič K.: Maček Muri. Maribor: Ruslica, 2011. http://www.vecer.com/ruslica/.Kovič K.: Moj prijatelj Piki Jakob, (Zbirka Deteljica). 13. natis. Ljubljana: Mladin-

ska knjiga, 2011. 122 str., ilustr.Kovič K.: Navodilo za hojo : čitanka, (Knjige za vsakogar). Ljubljana: Cankarjeva

založba, 2011. 182 str., portr.Kovič K.: Pajacek in punčka, (Zbirka Velike slikanice). 3. natis. Ljubljana: Mladin-

ska knjiga, 2011. [24] str., ilustr. Kovič K., Zlobec C., Menart J., Pavček T.: Pesmi štirih, (Zbirka Feniks, 1). 7. izd.

Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 133 str.Kovič K.: Zlata ladja, (Zbirka Velike slikanice). 1. ponatis. Ljubljana: Mladinska

knjiga, 2011. [44] str., ilustr.Zych B., Kovič K., Učakar P. (ur.): Zlata ladja, Koledar 2012 : z izbranimi verzi iz

otroških pesmi Kajetana Koviča in ilustracijami Jelke Reichman iz slikanice Zlata ladja (MKZ, 2003). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 1 koledar (mali) (14 listov), barve.

Zych B., Kovič K., Učakar P. (ur.): Zlata ladja, Koledar 2012 : z izbranimi verzi iz otroških pesmi Kajetana Koviča in ilustracijami Jelke Reichman iz slikanice Zlata ladja (MKZ, 2003). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 1 koledar (veliki)(14 listov), barve.

Kovič K.: Zmaj Direndaj, (Zbirka Velike slikanice). 4. natis. Ljubljana: Kovič, Kajetan . Podoba dečka. Podoba deklice. Delo (Ljubl.), 14. feb. 2011, leto 53, št. 36, str. 8.

Madžarska antologija Szloven irodalmi antologia III.Članka v časniku Delo in Primorskih novicah 21. 10.2011 ob osemdesetletnici.Internetne objave ob osemdesetletnici.Objave sonetov v angleški reviji Poetry Quebec.Članek ob osemdesetletnici v Süddeutsche Zeitung.

Alojz Kralj OBJAVEKralj A. (chair), Skullason P., Proteasa V. (coordinator): University of Evora – Fol-

low up Report, EUA-European University Association, Institutional Evalua-tion Programme, Brussels, maj 2010, pp. 15.

Kralj A. (chair), Ostrovsky I., Weil B., Ufert K., Kladis D. (coordinator): Universi-ty of Mitrovica – Evaluation Report, EUA-European University Association, Institutional Evaluation Programme, Brussels, julij 2010, pp. 32.


156

Kralj A.: Slovenska robotika pri Springerju, Delo, rubrika Znanost, 1. april 2010, stran 24.

Kralj A., (chair), Lanares J., Vardar Ö., Strahlman C., Purser L. (coordinator): Uni-versity of Zagreb-Evaluation Report, EUA-European University Association, Institutional Evaluation Programme, Brussels, maj 2011, pp. 21.

Kralj A. (chair), Zechlin L., Agius K., Kladis D. (coordinator): Brno University of Technology, Brno, Czeh Republic, EUA-European University Association, Institutional Evaluation Programme, Brussels, april 2011, pp.16.

Kralj A.: Presenetljiv mednarodni uspeh slovenske robotike, Delo, rubrika Znanost, 1. december 2011, stran 17.

Kralj A.: Dva nova robotska učbenika, Revija Ventil, Ljubljana, 17. December 2011, stran 544.

DRUGOKralj A.: A Discussion of Unsettled Issues Related to Higher Education in Slovenia,

vabljeno predavanje na Mednarodni konferenci, Organization and Manage-ment of Modern University, Portorož, november 2009.

Kralj A.: Pisno mnenje in predlogi za dopolnitev ReNPVŠ 11-20, EPA 1690-V in ReRIS 11-20, EP, posredovano v Državni zbor Republika Slovenije v postopku Javna predstavitev mnenj, št. 065-31/11-1/1 z dne 5. 4. 2011, Ljubljana, 12. aprila 2011, str. 2.

Andrej Kranjc TISKANE OBJAVEKranjc A.: The origin and evolution of the term “Karst”. Procedia - social and be-

havioral sciences. [Online ed.], 2011, vol. 11, str. 567–570. Kranjc A.: The origin and evolution of the term karst. [Zhongguo yanrong], Jun.

2011, vol. 30, no. 2, str. 157–162, ilustr. Kranjc A.: Škocjanske jame in Unescova svetovna dediščina nekdaj in danes =

Škocjanske Jame and UNESCO World Heritage in the past and now. Kras (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], nov. 2011, št. 113, str. 12–15, fotogr.

Kranjc A.: Študij krasoslovja v Sloveniji. Koled. - Goriška mohorjeva druž., 2011, str. 96–99, ilustr.

Kranjc A.: Akademije in poučevanje naravoslovja. V: Kranjc A. (ur.). Posvet o pou-čevanju naravoslovja, SAZU, 16. decembra 2009, (Zbirka Znanje kot vredno-ta, 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 21–25.

Knez M., Kogovšek J., Kranjc A., Liu H., Slabe T., Petrič M.: The Shuilian cave in the upper region of the Chang Jiang river. V: Knez M. (ur.), Liu H. (ur.), Slabe T. (ur.). South China karst II, (Carsologica, 12). Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC publishing, 2011, str. 125–137, ilustr.

Kranjc A., Liu H.: Lunan shilin (stone forest), human impact and protection of the world natural heritage site. V: Knez M. (ur.), Liu H. (ur.), Slabe T. (ur.). South


157

China karst II, (Carsologica, 12). Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC publishing, 2011, str. 223–230, ilustr.

Urushibara-Yoshino K., Kranjc A., Hada A., Inamori R.: Sulobeniyaseibu ni okeru hitsuji no iboku no hennsenn = Transhumance of sheep in the Western re-gion of Slovenia. Hosei Daigaku Bunngakubu Kiyou, 2011, no. 63, str. 39–48, ilustr.

Kranjc A.: Ice caves use : historical overview, an example of Slovenia = Ispol’zovanie ledjanyh peščer : istoričeskij obzor na primere Slovenii. V: Karstovye sistemy severa v menjajuščejsja srede : sbornik tezisov : meždunarodnoj konferencii, posvjaščennoj 300-letiju so dnja roždenija M. V. Lomonosova, 5-10 sentjabrja, Golubino-Pinega, Arhangel'skaja oblast', Rossija : abstracts book : internati-onal conference dedicated to the 300th anniversary of the birth of M. V. Lo-monosov, 5-10 September 2011, Golubino-Pinega, Arkhangelsk Region, Russia. Moskva: [Russkoe geografičeskoe obščestvo], 2011, str. 14–17, ilustr.

Debevc B., Knez M., Kranjc A., Prelovšek M., Semeja A., Slabe T.: Preliminary proposal for the project “Heaven’s Cave” (Vietnam) : adaptment for tourist purposes. V: Bella P. (ur.), Gažík P. (ur.). Proceedings. Liptovský Mikuláš: Slo-vak Caves Administation, 2011, str. 47 –51, ilustr. http://www.i-s-c-a.com/resource/60-6th-isca-congress-debevc,-knez,-kranjc,-prelovsek,-semeja, -sla-be-proposal-for-the-heavens-cave-vietnam-adaptment-for-tourist-purposes.

Kranjc A.: Pomen Krasa za krasoslovje. Arhitektura, raziskave. 2011/ 3, str. 23–26, http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2578.

Kranjc A. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): The mysterious karst and the show caves of Slovenia. Postojna [etc.]: Postojna Tou-rist Society [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.

Kranjc A. (avtor predgovora) v Šajn S. (ur.), Letič L. (ur.), Gombač M. (ur.): Skriv-nostni kras in turistične jame Slovenije. Postojna [etc.]: Turistično društvo [etc.], 2011. [51] str., fotogr., zvd.

DRUGOKranjc A. (ur.) Posvet o poučevanju naravoslovja, SAZU, 16. decembra 2009, (Zbir-

ka Znanje kot vrednota, 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in ume-tnosti, 2011. 84 str., ilustr., graf. prikazi.

Kranjc A. (član ur. odbora 1989–) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akade-mija znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974–.

Kranjc A. (ur. 2000 –) Acta carsologica, Supplementum. Ljubljana: Slovenska aka-demija znanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, 2002–.

Kranjc A. (član ur. odbora 2003–) Acta geographica Slovenica. Ljubljana: Geo-grafski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2003–.


158

Kranjc A. (član ur. odbora 1994–) Annales. Series historia naturalis. Koper: Zgo-dovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče Re-publike Slovenije = Capodistria: Società storica del Litorale: Centro di ricer-che scientifiche della Repubblica di Slovenia = Koper: Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, 1994–.

Kranjc A. (član ur. odbora 2009–) The Egyptian Journal of Environmental Change. Cairo: The Egyptian Society of Environmental Changes (ESEC), 2009–.

Kranjc A. (član ur. odbora 1991–) Geografski vestnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1924–.

Kranjc A. (član ur. sveta 2004–) International Journal of Speleology. Roma: Società speleologica Italiana, 1964–.

Kranjc A. (član ur. odbora 2004–) Karstologia. Paris: Fédération française de spéléologie; Nimes: Association française de karstologie.

Kranjc A. (član ur. odbora 1998–) Kras i Speleologia, (Prace naukowe Uniwersyte-tu Śląskiego w Katowicach). Katowice: Uniwersytet Śląski, 1977–.

Kranjc A. (glavni in odgovorni ur. 2009–) Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950–.

Kranjc A. (član ur. odbora 2008–) Pesquisas em Turismo e Paisagens Cársticas. Campinas, SP: Sociedade Brasileira de Espeleologia.

Kranjc A. (član ur. odbora 1995–) Slovenský kras. Bratislava: Osveta, 1959. Kranjc A. (član ur. odbora 2008–) Zeitschrift für Geomorphologie. Stuttgart: Ge-

brüder Borntraeger. Kranjc A. (član ur. sveta) Karst Developpment. Szombathely, Hungary.

Jože Krašovec Krašovec J.: Viri in odličnost najstarejših slovanskih prevodov Svetega pisma. V:

Bogoslovni vestnik, 2011, letn. 71, št. 3, str. 383–393.Krašovec J.: Vocabulary, style and tradition in Bible translation. V: Magyar Termi-

nológia: Journal of Hungarian Terminology, 2011, letn. 4, št. 1, str. 6–18.Krašovec J.: Strukture in konteksti literarnega branja Svetega pisma. V: Primerjal-

na književnost, 2011, letn. 34, št. 3, str. 47–64.Krašovec J.: Die alten Bibelübersetungen in Mitteleuropa. V: Rajšp V. (ur.), Sch-

warz K. (ur.), Dybaś B. (ur.), Gastgeber C. (ur.). Die Reformation in Mitte-leuropa : Beiträge anlässlich des 500. Geburtstages von Primus Truber, 2008 : prispevki ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, 2008, (Srednjeevropska znanstvena knjižnica; 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: ASO; Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2011, str. 63–80.

Krašovec J.: The divine name YHWH in the original and in translations. V: Pod-tergera I. (ur.). Schnittpunkt Slavistik : Ost und West im wissenschaftlichen Dialog. Festgabe für Helmut Keipert zum 70. Geburtstag. Göttingen : Vanden-hoeck & Ruprecht Verlag (Unipress Bonn), 2011.


159

Krašovec J.: Biblical foundation of reconciliation = Svetopisemske osnove sprave. V: Martinjak A. (ur.), Strahovnik V. (ur.), Žalec B. (ur.). Mednarodna konfe-renca Možnosti in pomen sprave, Celje, 3.–6. november 2011, str. 19–20.

Ivan Kreft Pongrac P., Vogel-Mikuš K., Regvar M., Vavpetič P., Pelicon P., Kreft I.: Improved

lateral discrimination in screening the elemental composition of buckwheat grain by micro-PIXE. J. Agric. Food Chem., 2011, 59, 4, 1275-1280.

Kreft M., Berden Zrimec M., Zrimec A., Erdani-Kreft M., Kreft I., Kreft S.: Pump-kin fruit, seed and oil yield is independent of fruit or seed photosynthesis. J. Agric. Sci., 2011, 149, 6, 753-760.

Regvar M., Eichert D., Kaulich B., Gianoncelli A., Pongrac P., Vogel-Mikuš K., Kreft I.: New insights into globoids of protein storage vacuoles in wheat aleurone using synchrotron soft X-ray microscopy. J. Exp. Bot., 2011, 62, 11, 3929-3939.

Wieslander G., Fabjan N., Vogrinčič M., Kreft I., Janson C., Spetz-Nyström U., Vombergar B., Tagesson C., Leanderson P., Norbäck D.: Eating buckwheat cookies is associated with the reduction in serum levels of myeloperoxidase and cholesterol: a double blind crossover study in day-care centre staffs. To-hoku J. Exp. Med., 2011, 225, 2, 123-130.

Kreft I.: Možnosti vpliva gensko spremenjenih (transgenih) organizmov na ekosi-steme = Possible impact of transgenic organisms on ecosystems. V: Vičar M. (ur.), Kregar S. (ur.), Ashcroft F. M. Mednarodni posvet Biološka znanost in družba. Povezanost procesov: zbornik prispevkov. 1. izd. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, [6. in 7. oktober] 2011, str. 101–105.

Štrekelj P., Kreft I., Stibilj V.: The selenium uptake in in tartary buckwheat sprouts grown from seeds soaked in various selenium solutions. V: 6th International scientific conference. Safety and quality of raw materials and foodstuffs. Nitra: HACCP Consulting, Slovak Republic, [2-3 February] 2011, str. 323–325.

Vogrinčič M., Timoracka M., Melichacova S., Vollmannová A., Kreft I.: Rutin in tartary buckwheat bread. V: 6th International scientific conference. Safety and quality of raw materials and foodstuffs. Nitra: HACCP Consulting, Slovak Re-public, [2-3 February] 2011, str. 336–339.

Kreft I.: Functional foods based on common and tartary buckwheat. V: 6th Inter-national scientific conference. Safety and quality of raw materials and foodstu-ffs. (Potravinárstvo, ročník 5, mimoriadne číslo, február 2011). Nitra: HACCP Consulting, Slovak Republic, [2-3 February] 2011, str. 143–144.

Janez Lamovec TISKANE OBJAVEGašljević G., Lamovec J., Jančar J.: Undifferentiated (embryonal) liver sarcoma :

synchronous and metachronous occurrence with neoplasms other than me-


160

senchymal liver hamartoma. Ann. diagn. pathol., 2011, vol. 15, no. 4, str. 250–256.

Gašljević G., Lamovec J., Možina E.: Synovial chondrosarcoma complicating long-standing synovial chondromatosis : a case report and pathologic-radio-graphic correlation. Current orthopaedic practice, Mar.-Apr. 2010, vol. 22, no. 2, str. 211–214, ilustr.

Kuzmić Prusac I., Jurić I., Lamovec J., Čulić V.: Angiomyomatous hamartoma of the popliteal lymph nodes in a patient with Klippel-Trenaunay syndrome : case report. Fetal and pediatric pathology, 2011, vol. 30, no. 5, str. 320–324.

Falconieri G., Lamovec J., Ambaye Abiy B.: Breast pathology, (Demos Surgical Pathology Guides). New York: Demos Medical, cop. 2012. 172 str., ilustr.

DRUGOLamovec J.: Uncommon and rare histologic types of breast carcinoma : The Unive-

stity of Kansas Medical Center, Department of Pathology & Laboratory Medi-cine, Grand Rounds, April 4, 2011, Lied. 4. Apr. 2011.

Lojze Lebič NOVA DELALebič L.: Glasba za violončelo in orkester Lebič L.: Per archi (Za godala) – razširjena verzija.ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE IN DVDLebič L.: Duettino za klarinet in kitaro, Klara Tomljanovič - kitara, Uroš Rojko –

klarinet Ed.DSS 201181 – SAZAS Ars Slovenica.Lebič L.: Upanje za ženski zbor in glasbila (besedila Anton Vodnik, Anica Černe),

Carmina Slovenica: Prošnja za besede, dirigentka Karmina Šilec Carmina Slovenica rekords SAZAS CS CD 013.

Lebič L.: Akademski pevski zbor Tone Tomšič v obdobju Lojzeta Lebiča (1960–1961 in 1963.1065). Avtorja: Milan Clemente in Jože Humer, DVD (041) 599 222.

NATISI – PARTITURELebič L.: Za godala /Per Archi, Edicje DSS št. 2002, Ljubljana 2011.POMEMBNEJŠE IZVEDBELebič L.: Rej za harmoniko. Izidor Kokovnik, harmonika, 2. marec 2011, Kongre-

sna dvorana City Hotel, Ljubljana Podelitev Jurčičevih nagrad.Lebič L.: Upanje (Valentin Vodnik) za ženski zbor Carmina Slovenika, dirigentka

Karmina Šilec. Otvoritev 26. Slovenskih glasbenih dni 4. april 2011, Piran, Župnijska cerkev Sv. Jurija.

Lebič L.: Barvni krog. Ansambel MD 7, dirigent Steven Loy, 16. april 2011, Muzej Mimara, Zagreb Glasbeni biennale Zagreb.

Lebič L.: Fčelica zleteila (po ljudskih motivih). Ženski hor studentskog kulturnog centra NIŠ, Srbija, dirigent Zoran Stanisavljević, 17. april 2011, Dvorana Uni-on. 11. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor.


161

Lebič L.: Urok za mladinski zbor zmagovalna skladba MPZ RTV Slovenija, diri-gent: Tomaž Pirnat. 10. maj 2011, mednarodno tekmovanje, Praga.

Lebič L.: Upanje (V. Vodnik) za mladinski zbor in instrumente. Carmina Sloveni-ca, dirigentka Karmina Šilec. 17. maj 2011, stolna cerkev Maribor. Prošnja za besede – Choregie Festival glasbenega gledališča.

Lebič L.: Intrada za trobila. Trobilna komorna skupina Akademije za glasbo, diri-gent Dušan Kranjc. 22. junij 2011, Konservatorij za glasbo in balet, Ljubljana.

Lebič L.: Korant za simfonični orkester. Mednarodni orkester MIO, Orkestrska akademija, dirigentka Živa Ploj Peršuh. 31. julij 2011, Slovenska filharmonija, Ljubljana. (ponovitve)

Lebič L.: Invokacija / Invocation za klavir in klarinet. Dušan Sodja - klarinet, Ta-tjana Kaučič – klavir 3.–7. avgust 2011. Valley Performing Arts Center, Los Angeles, California.

Lebič L.: Pesem od zarje (koroška ljudska), Slovenski oktet, 31. avgust 2011, Fe-stival Ljubljana, Križanke Slavnostni koncert ob 60. letnici Slovenskega ok-teta.

Lebič L.: Čas, Štirje letni časi, Urok, Šocej moj sel, Grudnove Smikle, dirigentka Marjeta Naglič, 8. september 2011, atrij Trubarjevega antikvariata, Ljubljana.

Lebič L.: Za godala / Per archi. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije 19. september 2011, Slovenska filharmonija, Ljubljana Ob 100. obletnici roj-stva dr. Dragotina Cvetka.

Lebič L.: Šocej moj sel (koroška ljudska), Carnice, dirigentka Martina Batić, 16. oktober 2011, Slovenska filharmonija.

Lebič L.: KONS (a), KONS (b). Komorni ansambel SLO WIND, dirigent Robert Aitken 15. november 2011, Slovenska filharmonija, Ljubljana 13. festival SLOWIND 2011.

Lebič L.: Visoki rej. APZ Tone Tomšič, dirigent Sebastijan Vrhovnik, 18. decem-ber, Hotel Union, Ljubljana.

BESEDILALebič L.: Pesem, boginja, zapoj ... Glasna, februar/marec 2011, str. 18-20. Pogovor

z Aljažem Zupančičem.Lebič L.: Naša glasbena samopodoba. Letopis Akademije znanosti in umetnosti,

61. knjiga 2010, Ljubljana, 2011.Lebič L.: Ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka. Besedilo za televizijsko

oddajo maj 2011, RTV Slovenija.Lebič L.: Avtorski večer. Voditeljica Blažka Müller Pograjc. 12. december 2011,

Trubarjeva hiša, Ljubljana.Lebič L.: »Naš etnomuzikolog France Marolt«. Slovenski etnografski muzej 15.

december 2011, Ljubljana.DELA O SKLADATELJUKuhar N.: »Musik ist klingende Metaphysik«. Ob glasbi in besedilih slovenske-


162

ga skladatelja Lojzeta Lebiča za pridobitev naziva Bachelor of Arts (BA), 641 strani Konservatorium Wien - Dunaj 2011.

Janez Levec Galletti C., Djinović P., Specchia S., Batista J., Levec J., Pintar A., Specchia V.: Influ-

ence of the preparation method on the performance of Rh catalysts on CeO2 for WGS reaction. Catal. today. [Print ed.], 2011, vol. 176, no. 1, str. 336–339.

Djinović P., Osojnik Črnivec I. G., Batista J., Levec J., Pintar A.: Catalytic syngas production from greenhouse gasses: Performance comparison of Ru-Al2O3 and Rh-CeO2 catalysts. Chem. eng. process. [Print ed.], 2011, vol. 50, no. 10, str. 1054–1062.

Jože Maček OBJAVEMaček J.: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem 1892 do 1960. Urejanje, državni

nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranj-skem od 1892 do 1960. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba 2011, 606 strani.

Maček J.: Bolj ubožna kot premožna. Mohorjev koledar 2012. Izdala in založila Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. Celje 2011, str. 123–130.

Maček J.: Ante Gulin, Hrvatski srednjevjekovni kaptoli. Loca credibilia Dalmaci-je, Hrvatskog Primorja, Kvarnerskih otoka i Istre. Zagreb: Hrvatska akade-mija znanosti i umjetnosti, Zavod za povijesne i društvene znanosti, Odsjek za povijesne znanosti, 2008, 434 strani. Recenzija v Zgodovinskem časopisu 65, 2011, 1–2 (143), 216–219.

Maček J.: Mijo Mirković 1898–1963. Zbornik radova. Hrvatska akademija znano-sti i umjetnosti, Zagreb 2010, 218 strani. Recenzija v Zgodovinskem časopisu 65, 2011, št. 3–4, (144), 534–537.

DRUGOMaček J. (ur.), Trdan s. (ur): Izvedki referatov / Abstract volume. 10. slovensko po-

svetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. 10th Slovenian Confe-rence on Plant Protection with International Participation. 1.–2. marec 2011, Podčetrtek, Slovenija. Ljubljana 2011. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Plant Protection Society of Slovenia, 126 str.

Maček J. (ur), Trdan S. (ur.) Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posve-tovanja o varstvu rastlin, Podčetrtek, 1.–2. marca 2011. Lectures and Papers presented at the 10th Slovenian Conference on Plant Protection with Interna-tional Participation. 1.–2. marec 2011,

Podčetrtek, 1.-2. March 2011. Ljubljana, 2011. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Plant Protection Society of Slovenia, 401 str.


163

Janez Matičič NOVA DELAMatičič J.: Languida, Etuda za klavir, op. 66, št. 9. Matičič J.: Furiosa, Etuda za klavir, op. 66, št. 10.IZVEDBA DELMatičič J.: Etuda, op. 30, št. 1 (Po belih tipkah), Katja Sinkovič (klavir), 12. januar

2011, Grand hotel Union (Modri salon).Matičič J.: Etuda, op. 30, št. 1 (Po belih tipkah), Katja Sinkovič (klavir), 20. sezona

koncertnega cikla mladih GM oder, 7. marec 2011, Glasbena šola Kranj, 9. marec 2011, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, 11. marec 2011, Glas-bena šola Rogaška Slatina, 15. marec 2011, Zveza glasbene mladine Slovenije, Slovenska Filharmonija, Radio Slovenija.

Matičič J.: Nocturno, Baletna glasba za klavir, op. 26, št. 11, Katja Sinkovič (klavir), 20. sezona koncertnega cikla mladih GM oder, 7. marec 2011, Glasbena šola Kranj.

Matičič J.: 9. marec 2011, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, 11. marec 2011, Glasbena šola Rogaška Slatina, 15. marec 2011, Zveza glasbene mladine Slo-venije, Slovenska Filharmonija, Radio Slovenija.

Matičič J.: Suita za godalni orkester, op. 24, (Prelude – Danse – Sarabande – Fi-nale), Spominski koncert ob 100. obletnici rojstva dr. Dragotina Cvetka, Ko-morni godalni orkester Slovenske filharmonije, 19. september 2011.

Matičič J.: »Geodes« za tolkala in klavir, op. 57, Milanka Črešnik (klavir), Andraž Poljanec (tolkala), 1. koncert Festivala Slowind 2011, 9. november 2011.

ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKEMatičič J.: EXTASIS, Elektroakustična glasba, Janez Matičič , ED. DSS 201180,

Društvo Slovenskih skladateljev v sodelovanju z Radiem Slovenija, Januar 2011. Dela: Ostillations op. 37 (1966), Strette op. 40 (1968), Formes op. 43 (1971), (stavki: Videl sem orgle, ki so se zibale na valovih – Komaj … – Ro-jen iz groma ), Cosmophonie za klavir in magnetofonski trak op. 42 (1970), Fusions op. 51 (1979), Trois visions op. 46 (1975), (stavki: Hypnos - Agora – Extasis).

Matičič J.: GEMINI, Klavirska glasba, Janez Matičič , RTV Slovenija, 2011. Dela: Gemini za dva klavirja, op. 45, (stavki: Graduel – Punctus – Fluides – Cantus – Cinesis), Milanka Črešnik (klavir I), Janez Matičič (klavir II).

Matičič J.: Sonata št. 4 »Chorals«, za klavir štiriročno, op. 65, (stavki: Choral – So-ave – Exalta), Tatjana Kavčič (klavir), Janez Matičič (klavir).

Matičič J.: IGOR OZIM, Slovenski violinski koncerti, Ed. DSS 200971, Društvo Slovenskih skladateljev v sodelovanju z Radiem Slovenija, Dela: Koncert za violino in orkester (1978–79), op. 49, Igor Ozim (violina), Simfonični orkester RTV Slovenija, dir.: Samo Hubad


164

DRUGI PRISPEVKIMatičič J.: Uvodni nagovor, »Nacionalna glasbena zgodovina: preobrazbe v drugi

polovici 20. stoletja«, Mednarodni muzikološki simpozij ob 100. obletnici roj-stva dr. Dragotina Cvetka, Ljubljana, 19. september 2011.

Jože Mencinger OBJAVEMencinger J.: Ali res plačujemo najvišje davke?. Gospod. gibanja, jan. 2011, št. 432,

str. 6–13, graf. prikazi, tabele.Mencinger J.: Razprodaja? Gospod. gibanja, feb. 2011, št. 433, str. 6–13, graf. pri-

kazi, tabele. Mencinger J.: Proračuni, rebalansi in dejanski tokovi denarja. Gospod. gibanja,

apr. 2011, št. 435, str. 24–29, graf. prikazi. Mencinger J.: Dolgovi, takšni in drugačni. Gospod. gibanja, maj 2011, št. 436, str.

6–15, graf. prikazi, tabele. Mencinger J.: “Odkrita” izvozna (ne)konkurenčnost Slovenije. Gospod. gibanja,

sep. 2011, št. 439, str. 27–36, graf. prikazi. Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Na trajnejšo rast domačega povpraše-

vanja še čakamo. Gospod. gibanja, jan. 2011, št. 432, str. 14–33, graf. prikazi, tabela.

Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Kar nekaj spodbudnih gibanj ob pre-hodu v 2011. Gospod. gibanja, feb. 2011, št. 433, str. 14–31, graf. prikazi, tabele.

Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Ali bančno stopicanje na mestu zavi-ra krepitev gospodarske aktivnosti? Gospod. gibanja, mar. 2011, št. 434, str. 6–24, graf. prikazi, tabele.

Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Domače trošenje začenja prispevati k oživljanju gospodarske aktivnosti. Gospod. gibanja, apr. 2011, št. 435, str. 6–22, graf. prikazi, tabele.

Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Dinamika trošenja se izboljšuje, a stabil-ne rasti še ni. Gospod. gibanja, maj 2011, št. 436, str. 16–33, graf. prikazi, tabele.

Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Inflacija v Sloveniji najnižja v evro območju. Gospod. gibanja, jun. 2011, št. 437, str. 6–27, graf. prikazi, tabele.

Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Pešanju domačega povpraševanja se je pridružilo še krčenje izvoznega. Gospod. gibanja, sep. 2011, št. 439, str. 6–26, graf. prikazi, tabele.

Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Zahteve regulatorjev poglabljajo sta-gnacijo. Gospod. gibanja, okt. 2011, št. 440, str. 19–37, graf. prikazi, tabele.

Mencinger J.: Economic and monetary policy of Slovenia after entering EMU. V: Monetary policy in the process of Croatia joining the European Union : collecti-on of articles. Zagreb: Croatian Chamber of Economy, 2011, str. 25–34, tabele, graf. prikazi.


165

Mencinger J.: Fiskalna prihodnost Slovenije. V: Borak N. (ur.). Utrjevanje javnih financ : zbornik. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, 2011, str. 15–36, ta-bele, graf. prikazi.

Mencinger J.: Lastniki družb in lastniki premoženja. V: Mencinger J. (ur.). Aleksan-der Bajt : 1921–2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10. obletnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 189–208.

Mencinger J.: Uvodni nagovor. V: Mencinger J. (ur.). Aleksander Bajt : 1921–2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10. obletnici smrti, [Slovenska akademi-ja znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Sloven-ska akademija znanosti in umetnosti, 2011, str. 13–15.

Mencinger J.: Tudi bankirji so nasedli ustvarjanju bogastva s finančnim pogla-bljanjem : intervju z Jožetom Mencingerjem, profesorjem Pravne fakultete in sodelavcem EIPF. Banč. vestn., jul./avg. 2011, letn. 60, št. 7/8, str. 2–8, portreti.

Polanec S., Berk Skok A., Mencinger J., Stanovnik T.: Tine Stanovnik: »To je zelo slab dan za Slovenijo« : odzivi ekonomistov na padec pokojninske reforme. Delo.si. [Spletna izd.], 5. 6. 2011, 1 str. http://www.delo.si/novice/referendum/to-je-zelo-slab-dan-za-slovenijo.html.

Masten I., Mencinger J.: Ekonomisti : reforma je potrebna. Delo (Ljubl.), 15. mar. 2011, leto 53, št. 61, str. 2, fotografiji.

Mencinger J., Kešeljević A., Masten I., Kraus E., Tavčar Z.: O ključnih gospodar-skih izzivih : intervju v oddaji Globus, TV Slovenija 1. MMC RTV SLO, 6. december 2011. http://tvslo.si/predvajaj/odkrito/ava2.122696778/.

Arhar F., Kovač B., Mencinger J., Ovin R., Senjur M., Simič I., Wakounig M., Bor-šič D., Senjur M. (ur.): Letno poročilo fiskalnega sveta 2011 : ocena javnofi-nančne politike Slovenije 2010-2012, (Letno poročilo Fiskalnega sveta, [št.] 2). Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Fiskalni svet, 2011. 151 str., ilustr.

DRUGOMencinger J.: Fiskalno stanje in fiskalna prihodnost Evro območja in Slovenije :

predavanje na Dnevu raziskovalnih dosežkov Pravne fakultete, Ljubljana, 6. okt. 2011. Ljubljana: Pravna fakulteta, 2011.

Mencinger J. (ur.): Aleksander Bajt : 1921–2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011. 271 str., portret, graf. prikazi, tabele.

Mencinger J.: (ur. 1993–): Gospodarska gibanja. Ljubljana: Ekonomski institut Pravne fakultete, 1971–. http://www.eipf.si/gg.html.

Pfajfar L.: Osnovna statistika za ekonomske in poslovne vede. 1. natis. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2011. IV, 369 str., ilustr., preglednice.

Štiblar F. (ur.): Development strategies, (Littera scripta manet, Littera, 7). V Lju-bljani: Pravna fakulteta: = School of Law, 2011. 298 str., tabele, graf. prikazi.


166

Mauer P.: Dva pogleda na prihodnost : glede stanja gospodarstva in prihodnosti se mnenja ekonomistov razlikujejo : dr. Jože Mencinger ne vidi razloga za preplah, dr. Igor Masten napoveduje nadaljnje propadanje podjetij. Podjetnik. [Tiskana izd.], maj 2011, letn. 20, št. 5, str. 19.

Štiblar F.: Prof. dr. Jože Mencinger - sedemdesetletnik. Zb. znan. razpr. (Prav. fak. 1991), 2011, letn. 71, str. 7–38, portret.

Milan Mihelič Predstavitev 50 minutnega dokumentarnega filma z naslovom “Arhitekt Milan

Mihelič ” v produkciji RTV Slovenija, režija in montaža Amir Muratovič.Monografija z naslovom Milan Mihelič - Arhitektura med svarnostjo in vizijo,

izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, avtor in producent Stane Bernik. Knjižno izdajo so podprli: SAZU, Telekom Slovenije d.d., Gospodar-sko razstavišče d.o.o. in Mestna občina Ljubljana.

Ivan Minatti Sfar J.: Mali princ : stripovski album po knjigi Antoina de Saint-Exupéryja, ko-

lorirala Findakly B., prevedel Minatti I., Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011, 110 str.

Minatti I.: Vznemirila si gladino mojega tolmuna – pesem. Elektronska knjiga. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011.

Minatti I.: Literarni nastop na Fakulteti za slovenistiko Nova Gorica, 1. junija 2011.

Minatti I.: radijske objave.

Zdravko Mlinar TISKANE OBJAVEMlinar Z., Splichal S.: Primerjalno raziskovanje in razvojni procesi. V: Toš N. (ur.),

Müller K. H. (ur.). Primerjalno družboslovje : metodološki in vsebinski vidiki, (Dokumenti SJM, 17). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV - CJMMK, 2010, str. 35–50, tabele.

Mlinar Z.: Družbeno-politični kontekst in vloga sociologije v delovanju in preo-brazbi VŠPV/FSPN/FDV. V: Kalin Golob M. (ur.), Grizold A. (ur.). Fakulteta za družbene vede : 50 let znanosti o družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2011, str. 27–37, fotogr.

Mlinar Z.: Jan Makarovič, Stvarjenje človeka: antropologija ljubezni : Litera, Ma-ribor 2009, str. 315. Teor. praksa, jan.–feb. 2011, let. 48, št. 1, str. 295–298.

Mlinar Z.: Z inovativnim nadgrajevanjem tradicije vstopajo v svet : sociološka raz-prava, (Zbirka Knjižnica Žirovskega občasnika, zv. 15). Ljubljana: Pegaz In-ternational, 2011. 71 str., ilustr.


167

DRUGOMlinar Z.: Stvarjenje človeka : antropologija ljubezni : [predstavitev knjige in pogo-

vor z avtorjem Janom Makarovičem v Mladinski knjigi, Knjigarni Konzorcij, Ljubljana, 14. jan. 2011]. Ljubljana, 2011.

Mlinar Z.: 20 let revije Annales : [slavnostni govor na počastitvi obletnice, Pokrajin-ski muzej Koper, 28. okt. 2011]. Koper, 2011.

Mlinar Z. (član ur. sveta 1981–): International journal of sociology and social poli-cy. Hull: Barmarick Publications.

Mlinar Z. (član ur. sveta 1997–) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax. http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/contp1-1.htm.

Mlinar Z. (član ur. odbora 1970–, predsednik ur. sveta 1995–) Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 1964–. http://www.teorijainpraksa.si/.

Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–): Žirovski občasnik. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–.

Jože Mlinarič Mlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv 36. Mariborska župnija sv. Janeza

Krstnika. Dokumenti II. Pokrajinski arhiv, Maribor 2011. 213 str.Mlinarič J.: Arhivi cistercijanskih samostanov in njihova usoda s poudarkom na

stiškem in kostanjeviškem samostanu. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 34, št. 2, Ljubljana 2011. Str. 275–294.

Dušan Moravec Moravec D.: »Hvala lepa. Jaz bom diplomiral pri Ocvirku« (intervju). Intervjuvala

Gregorčič L. in Andres R. Oderuh – gledališki list AGRFT 2011, str. 121–127. Ilustr.

Marko Marijan Mušič PROJEKTIMušič M.: Oprema notranjščine cerkvene ladje (klopi, tlaki in bočne kapele). Nova

cerkev Rojstva preblažene Device Marije, Kotor Varoš, BIH. Izvedbeni pro-jekt (št. projekta 2011/04, XI, veza 2010/12,II).

Mušič M.: Rekonstrukcija in dograditev cerkve v Retečah. Izvedbeni projekt - PZI (št. načrta 2011/04,V).

Mušič M.: Obeležje inž. Stanku Bloudku ob Hali Tivoli v Ljubljani (avtor portre-tne plastike akad. Drago Tršar ). Idejna zasnova (št. načrta 2011/05).

Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmila-čje, BIH. Izvedbena projektna dokumentacija zasteklitve (št. načrta 2011/07).

Mušič M.: Spovednice ob trgu in spodnji, pristopni del sv. Janeza Krstnika, Pod-milačje, BIH. Idejna zasnova osvetlitve (št. načrta 2010/08,II).


168

Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vr-basu. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Izvedbena projektna do-kumentacija ob realizaciji (št. načrta 2011/10, veza 2010/06, V in 2009/07, II).

Mušič M.: Nova cerkev v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Južna fasada, portal, izvedbena projektna dokumentacija (št. načrta 2011/11, II).

Mušič M.: Trg sv. Janeza Krstnika v dolini svetišča sv. Janeza Krstnika, Podmila-čje, BIH, spodnji, pristopni del. Izvedbena projektna dokumentacija ob reali-zaciji (št. načrta 2011/12, II, XI).

Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vr-basu. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH. Podhod, izvedbena pro-jektna dokumentacija ob realizaciji (št. načrta 2011/12, II in 2011/15a).

Mušič M.: Znamenje križa na pokopališču v Šentjerneju na Dolenjskem. Izvedbe-ni projekt (št. načrta 2011/13).

Mušič M.: Vhodni portal na trg pred cerkvijo Rojstva Blažene Device Marije, Ko-tor Varoš, BiH. Idejni projekt (maj 2011, št. načrta 2011/14a).

Mušič M.: Kip Blažene Device Marije in kenotaf žrtvam vojne. Zunanja ureditev ob cerkev Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (avgust 2011, št. načrta 2011/14b).

Mušič M.: Trg pred cerkvijo, kenotaf žrtvam vojne, kip Blažene Device Marije in glavni vhodni portal. Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (november 2011, št. načrta 2011/14c)

Mušič M.: Kenotaf žrtvam vojne na trgu. Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Bla-žene Device Marije, Kotor Varoš, BiH. Idejni projekt (december 2011, št. na-črta 2011/14d).

Mušič M.: Nove Žale: Spremljajoče ureditve, plošče z imeni pokojnikov v Gaju spomina I. Projekt za izvedbo (št. načrta 2011/15).

Mušič M.: Nove Žale: Spremljajoče ureditve, plošče z imeni pokojnikov v Gaju spomina II. Projekt za izvedbo (št. načrta 2011/15-A).

Mušič M.: Ureditev vaškega jedra na Ponikvi – 1. faza, prestavitev spomenika na novo lokacijo. Idejni projekt (št. projekta 2011/16 veza 2010/09-PZI).

Mušič M.: Obeležje žrtvam prometnih nesreč, Nove Žale. PGD in projekt za iz-vedbo (št. načrta 2011/17, veza 2010/18).

REALIZACIJEMušič M.: Klasično grobno polje in spremljajoče ureditve, prvi del izvajanja. Nove

Žale, razširjeni del osrednjega ljubljanskega pokopališča (otvoritev 7. septem-ber 2011).

Mušič M.: Ureditev območja raztrosa pepela. Nove Žale, razširjeni del osrednjega ljubljanskega pokopališča, v izvajanju.

Mušič M.: Pastoralni center in podhod – povezava doline svetišča s teraso ob Vr-basu. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, v izvajanju.

Mušič M.: Spovednice ob trgu sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, v izvajanju.


169

Mušič M.: Trg sv. Janeza Krstnika v dolini svetišča, spodnji, pristopni del. Podmi-lačje, BIH, v izvajanju.

INTERVJUJI, RAZGOVORI TER OBJAVE IN ČLANKI, POVEZANI Z DELOMKrečič J.: Okrogli v letošnjem letu, Delo, 4. 1. 2011.Bratož I.: Lopate in krampi so potihnili, muzike pa od nikoder, Delo, 5. 1. 2011.Nedokončani kulturni zidovi, Delo, 5. 1. 2011.Šutej Adamič J.: Jalova snovanja, Delo, 7. 1. 2011.Klipšteter T.: Intervju Bruno Hartman, Dnevnikov objektiv, Dnevnik, 5. 2. 2011.Teržan V.: Čuvaji moderne, Pogledi, Delo, 9. 2. 2011.Mljač M.: Plečnik je hotel dati Ljubljani slovenski Ponte Vecchio, Sobotna priloga,

Delo, 19. 2. 2011.Škerl P.: Kulturni center bo skromnejši, Delo, 4. 3. 2011.Podlipnik A.: Grafični oblikovalec, Večer, Delo, 30. 3. 2011.M. Mušič: Kotorvaroška ljepotica I svetište sv. Ive u novoj knjizi o arhitekturi u

Bosni I Hercegovini, Glasnik kotorvaroškog kraja, april 2011.Bojc S.: Arhitekturne rešitve na Dolenjskem v sodelovanju s krajani, Delo, 5. 4.

2011.STA: SAZU bo še naprej vodil Jože Trontelj , Dnevnik, 6. 5. 2011.V Mariboru naj bi začeli graditi še letos. Dnevnik, 7. 5. 2011.Konečnik J.: Plečnik bi pogrebce oblekel v rumeno. Dnevnik, 31. 5. 2011.Jaklič T.: Nova mantra je knjižni evro, Delo, 4. 6. 2011.Vogel M.: Zgodba NUK II se začenja znova, Delo, 4. 6. 2011.Konečnik J.: “Nekoč bomo rekli kar Mušičeve Žale”, Dnevnik, 8. 9. 2011.Petančič S.: Od parkirišča do NUK 2 je še dolga pot, Delo, 16. 9. 2011.Pahor P.: Namesto stolpnic nevarna gradbišča, Veliki investitorji v primežu krize

in birokracije že leta prestavljajo gradnjo nekaterih za prestolnico pomemb-nih objektov, Dnevnik, 19. 9. 2011.

J. K. S.: Pomanjkanje kadrov, prostorov in opreme (dr. Melita Amberožič), Delo, 28. 9. 2011

Rovčanin M: Nikšičani ne žele da čiste gradsko ruglo. Akcija kod Doma revoluci-je…, Podgorica novine, 16. 10. 2011.

Mandić S.: Naše smeće, naš obraz. Veliko spremanje: »Alfa centar« pokrenuo ak-ciju…, Dnevnik Vijesti, 16. 10. 2011.

L. N.: NVO »Alfa centar« organizuje akciju čiščenja i uredjenja prostora Doma revolucije, Dan, 16. 10. 2011.

L. N.: Akciju uredjenja Doma revolucije podržali Sonja i Marko Mušič, čistili i projektanti…., Dan, 17. 10. 2011.

Mandić S.: Veliko spremanje, I tvorac zdanja zasukao rukave, Dnevnik Vijesti, 17. 10. 2011.

Splet časopisa Vijesti Podgorica, Mušič zasukao rukave, 17. 10. 2011.R. T.: Turk in Pahor sta se poklonila vojnim žrtvam, Delo, 1. 11. 2011.


170

Pišek M., Mager I.: Ta žalost na veseli dan kulture. Dnevnik, 3. 12. 2011.T. C.: Pri SAZU izšla knjiga o spominskem parku Teharje, Delo 15.12.2011.Pahor P.: Podoba NUK II znana marca 2012, Dnevnik, 17. 12. 2011.Bratož I.: Dolga zgodba o knjižnici za obzorjem, Delo, 23. 12. 2011.Crnkovič M.: Janković še ni za odpis, Sobotna priloga, Delo, 24. 12. 2011.Košir F.: Dolga zgodba o knjižnici za obzorjem, Sobotna priloga, Delo, 31. 12. 2011.KNJIGEProf. dr. Fedja Košir: Kolašin in Lovčen, Od človeškega k onstrančloveškemu, ar-

hitekt Marko Mušič. Knjige sta ločeno v slovenskem, črnogorskem in angle-škem jeziku izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Črnogorska akademija nauka i umjetnosti, december 2010. Predstavitev knjige 9. marec 2011 SAZU in 30. maj 2011 CANU ČG.

Prof. dr. Edvard Kovač: Park spomina Teharje, Arhitekt Marko Mušič. Knjigo sta izdala in založila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Atelje Marko Mušič, d. o. o., Ljubljana 2011. Predstavitev knjige 14. december 2011 SAZU in 15. december 2011 Mohorjeva knjigarna, Ljubljana.

PREDAVANJA, PREDSTAVITVE IN NAGOVORIMušič M.: Arhitekt in risba, predavanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani,

25. 5. 2011.Mušič M.: Ureditev trga sv. Janeza Krstnika in novega pastoralnega središča, pre-

davanje v župnijski dvorani, Podmilačje, BiH, 28. 3. 2011.Mušič M.: Kontinuitet kao imperativ nacionalnog identiteta (postdiplomski pro-

gram), predavanje v Rektoratu univerze v Podgorici, ČG, 1. 6. 2011.Mušič M.: Nova dvorana in spremljajoči prostori pastoralnega središča, predava-

nje v župnijski dvorani, Podmilačje, BiH, 19. 7. 2011.Mušič M.: Podhod in povezava svetišča ter obale Vrbasa, predstavitev projekta v

dvorani pastoralnega središča, Podmilačje, BIH, avgust 2011.Mušič M.: Oprema notranjščine cerkvene ladje (klopi, tlaki in bočne kapele),

predstavitev projekta v župnišču nova cerkev Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Varoš, BIH, avgust 2011.

Mušič M.: Zunanja ureditev ob cerkvi Rojstva Blažene Device Marije, Kotor Va-roš, BiH, predstavitev projekta v župnišču nova cerkev Rojstva Blažene Devi-ce Marije, Kotor Varoš, BIH, december 2011.

Mušič M.: Nagovor ob predstavitvi monografije prof. dr. Fedja Košir, Kolašin in Lovčen, Od človeškega k onstrančloveškemu, Prešernova dvorana SAZU, 9. 3. 2011.

Mušič M.: Nagovor v imenu SAZU ob jubileju Črnogorske akademije znanosti in umetnosti, Narodno gledališče, Podgorica, ČG, 14. 10. 2011.

Mušič M.: Uvodni nagovor ob predstavitvi monografije dr. Staneta Bernika Arhi-tekt Milan Mihelič , dvorana SAZU, 3. 10. 2011.


171

Janez Orešnik Orešnik J. (z Varjo Cvetko Orešnik): Natural Syntax of Slovenian : The Complex

Sentence. Journal of Slavic Linguistics 19, 19–46. Bloomington, Indiana, 2011.Orešnik J.: The imperative in Natural Syntax. Linguistica 51, 317–32. Ljubljana, 2011.Orešnik J.: Natural Syntax : The English indefinite article. Studia Anglica Posna-

niensia 46, 4, 41–71. Poznan, 2011.Orešnik J.: Uvod v naravno skladnjo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fa-

kultete. 2011, 116 strani.

Boris Pahor Pahor B.: Dentro il labirinto : [romanzo], (Le strade, 196). 1a ed. Roma: Fazi, 2011.

630 str. Pahor B.: Grmada v pristanu, (Zbirka e – Izbrano delo). Ljubljana: Cankarjeva

založba, 2011. Rutar B.: Krik mačehe : pripravljeni atentat primorske organizacije TIGR na faši-

stičnega diktatorja Mussolinija v Kobaridu 20. septembra 1938. 1. izd. Celo-vec: Mohorjeva, 2011. 230 str., ilustr.

Pahor B.: Necrópolis, (Colleción I read Slovenia). Ljubljana: Agencia pública del libro de la República de Eslovenia: = Javna agencija za knjigo Republike Slo-venije, 2011. 223 str.

Pahor B.: Necropolis, (Collection I read Slovenia). Gift ed. Ljubljana: Slovenian Book Agency: = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011. 151 str.

Pahor B.: Nekropola. 4. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 197 str.Pahor B.: Nekropol . Ljubljana: UMco; Moskva: Glasnost , 2011. 255 str.Pahor B.: Parnik trobi nji, (Zbirka e – Izbrano delo). Ljubljana: Cankarjeva založ-

ba, 2011. Pahor B.: Pelerin parmi les ombres, (Collection I read Slovenia). Éd.-cadeau. Lju-

bljana: Agence Slovene du Livre: = Javna agencija za knjigo Republike Slove-nije, 2011. 214 str.

Štiglic T.: Streli v Bazovici : 6. sep. 1930 : dokumentarno igrani film. Novo mesto: Studio Vrtinec, 2011. 1 video DVD (50 min), barve, zvok, stereo.

Pahor B., Orlič M.: Trikrat ne : spomini svobodnega človeka. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 117 str.

Pahor B.: Zatemnitev, (Zbirka e-Izbrano delo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011.Pahor B.: Zoran Mušič : Se questo e un uomo. Torino: Umberto Allemandi & C.,

2011. 127 str., ilustr. Pahor B.: Io e Zoran, sopravvissuti a Dachau con il terrore che possa ripetersi :

l'incontro col Male di Pahor e Mušič, i due grandi italo-sloveni. Corr. sera, 10. november 2011, letn. 136, št. 267, str. 43.

Pahor B.: Nekje se moram izpovedati, govoriti tako o grehih kot o čustvih : B. Pahor Delova osebnost 2010. Delo (Ljubl.), 4. jan. 2011, leto 53, št. 2, str. 3, portret.


172

Pahor B.: Le livre comme témoin de l'histoire = Knjiga kot priča zgodovine. V: Rambaud, Mathias (ur.). Livre & numérisation. Ljubljana: Institut français Charles Nodier, 2011, str. 153–167, fotogr.

Pahor B.: Ljudje mi ploskajo, ker ne zastopam političnih strank, ampak slovensko identiteto! = Aktualno : intervju. Novi glas, junij 2011, št. 22, str.3, ilustr.

Pahor B.: Nel »Labirinto« di Pahor – l'inquietudine di Trieste e del suo incerto futuro. Il Piccolo, 14. september 2011, letn. 130, št. 218, str. 41.

Pahor B.: Intervju z Borisom Pahorjem ob Evropskem dnevu jezikov : intervista a B. Pahor novantottenne scrittore sloveno. Primorski dnev., 29. sep. 2011, leto 67, št. 230, str. [17], portret.

Boris Paternu Paternu B.: Edvard Kocbek, Mesec s kolobarjem. Izbor pesmi in spremna beseda.

Izbor slikovnega gradiva in biografija Glavan M. Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2011, str. 198.

Paternu B.: Inkretov Kocbek, Književni listi, Delo 16. marca 2011, str. 15.Paternu B.: Kultivirana eksplozija imaginacije. Ob Šalamunovi sedemdesetletnici.

Književni listi, Delo 6. julija 2011, str. 13.

Marijan Pavčnik TISKANE OBJAVEPavčnik M.: Auf dem Weg zum Maß des Rechts. Ausgewählte Schriften zur Recht-

stheorie. Franz Steiner Verlag: Stuttgart 2011, str. 318.Pavčnik M.: Teorija prava. 4., pregledana in dop. izdaja. GV Založba: Ljubljana

2011, str. 603.Pavčnik M.: Das »Hin- und Herwandern des Blickes«. Über die Natur der Gesetze-

sanwendung, v: Sing-I Liu, Ulfrid Neumann (ur.): Gerechtigkeit – Theorie und Praxis/ Justice – Theory and Practice. Nomos: Baden-Baden 2011, str. 157–171.

Pavčnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheidungen unter besonderer Berücksichtigung der Situation in Slowenien, v: Schweighofer E., Kummer F. (ur.): Europäische Projektkultur als Beitrag zur Rationalisierung des Rechts. Österreichische Computer Gesellschaft: Wien 2011, str. 529–534.

Pavčnik M.: The Principle of Proportionality, v: Peking University Press: Archives for Legal Philosophy and Sociology of Law, 16 (2011), str. 60–68. (Avtor skic Lachmayer F.).

Pavčnik M.: Ob nekaterih oblikah zlorabe prava, v: Odvetnik, 13 (2011) 1, str. 7–8.

Pavčnik M.: Das Argument des Rechtsstaates unter besonderer Berücksichtigung der Situation in Slowenien, v: Zeitschrift für öffentliches Recht, 66 (2011), str. 77–93.


173

Pavčnik M.: Krhkost človekovega dostojanstva (uvodnik), v: Pravnik, 66 (2011) 9–10, str. 533–541.

Pavčnik M.: Nekatera metodološka (ne)soglasja razumevanja ustave, v: Podjetje in delo, 37 (2011) 6–7, str. 1255–1263.

DRUGOPavčnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheidungen unter besonderer Berüc-

ksichtigung der Situation in Slowenien. Referat na mednarodnem simpoziju IRIS (Internationales Rechtsinformatik Symposion) 2011 (Salzburg, 24. fe-bruarja 2011).

Pavčnik M.: Ustavno tumačenje. Referat na konferenci »Medjunarodno naučno savjetovanje u povodu 65 godina Pravnog fakulteta Univerziteta u Sarajevu« (Sarajevo, 6. aprila 2011).

Pavčnik M.: Der Rechtsstaat als Auslegungsfrage. Referat mednarodni konferenci »Methodologie der Rechtsauslegung als die Rechtssicherheitsgarantie im ge-genwärtigen Rechtsstaat« (Juristische Fakultät der Karlsuniversität Prag, 23. junija 2011).

Pavčnik M.: Methodologische Klarheit und/oder gegenständliche Reinheit des Re-chts? Bemerkungen zur Diskussion Kelsen - Pitamic (Methodological Clarity and/or Substantional Purity? Notes on the Discussion between Kelsen and Pitamic). Plenarni referat na 25. svetovnem kongresu Mednarodnega zdru-ženja za pravno in socialno filozofijo/ World Congress of Philosophy of Law and Social Philosophy (Frankfurt/Main, 18. avgusta 2011).

Pavčnik M.: Nekatera metodološka (ne)soglasja razumevanja ustave. Uvodni refe-rat na delovni sekciji (Ustavno)sodno odločanje na Dnevih slovenskih prav-nikov (Portorož, 14. oktobra 2011).

Pavčnik M. (ur. 1994–) Pravna obzorja. Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30 dalje). Leta 2011 so izšle tri knjige [št. III (veliki format) ter št. 41 in 42].

Pavčnik M. (ur. 2003–) Scientia/Iustitia. Cankarjeva založba, Uradni list RS (od. št. 8 naprej) in GV Založba (od št. 17 naprej). Leta 2011 je izšla ena knjiga (št. 19).

Janez Peklenik Peklenik J.: Naša znanstvena sfera se na žalost ne posveča integriranemu sodelo-

vanju z industrijo, kar bi morala biti ena od prioritet. Intervju. Ventil (Ljubl.), avg. 2011, letn. 17, št. 4, str. 280–286.

Peklenik J., Poredoš A.: Svet za energetiko. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011, knj. 61: 2010, str. 60–61.

Matija Peterlin Lenasi, T., Peterlin B. M., Barboric M.: Cap-binding protein complex links pre-

-mRNA capping to transcription elongation and alternative splicing thro-


174

ugh positive transcription elongation factor b (P-TEFb). J Biol Chem 2011, 286:22758-22768.

Lu, C., Contreras X., Peterlin B. M.: P bodies inhibit retrotransposition of endoge-nous intracisternal a particles. J Virol 2011, 85:6244-6251.

Peterlin B. M., Brogie J. E., Price D. H.: 7SK snRNA: a noncoding RNA that plays a major role in regulating eukaryotic transcription. Wiley Interdiscip Rev RNA, 2011, on line.

Zumer K., Plemenitaš A., Saksela K., Peterlin B. M.: Patient mutation in AIRE di-srupts P-TEFb binding and target gene transcription. Nucleic Acids Res 2011, 39:7908-7919.

Blazek D., Kohoutek J., Bartholomeeusen K., Johansen E., Hulinkova P., Luo Z., Cimermancic P., Ule J., Peterlin B. M.: The Cyclin K/Cdk12 complex main-tains genomic stability via regulation of expression of DNA damage response genes. Genes Dev 2011, 25:2158-2172.

Raša Pirc OBJAVEPirc R., Kutnjak Z., Blinc R., Zhang Q. M.: Upper bounds on the electrocaloric ef-

fect in polar solids. Appl. phys. lett., 2011, vol. 98, no. 2, str. 021909-1–021909-3.Banys J., Macutkevič J., Lapinskas S., Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Low frequen-

cy dielectric investigation of Rb0.5(ND4)0.5D2PO4 dipolar glass. J. Appl. Phys., 2011, vol. 109, no. 11, str. 114101-1–114101-4.

Rožič B., Kosec M., Uršič H., Holc J., Malič B., Zhang Q. M., Blinc R., Pirc R., Kutnjak Z.: Influence of the critical point on the electrocaloric response of re-laxor ferroelectrics. J. Appl. Phys., 2011, vol. 110, no. 6, str. 064118-1–064118-5.

Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R., Zhang Q. M.: Electrocaloric effect in relaxor ferroe-lectrics. J. Appl. Phys., 2011, vol. 110, no. 7, str. 074113–074113-7.

DRUGOPirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics: theo-

ry and experiment. Predavanje na Workshop on the Fundamental Physics of Ferroelectrics and Related Materials, 30 January – 2 February, 2011, Gaithers-burg, MD, USA. NIST: Book of Abstracts, 2011, str. 82–83.

Pirc R., Kutnjak Z., Blinc R.: Electrocaloric effect in relaxor ferroelectrics theo-ry and experiment. Predavanje na 12th European Meeting on Ferroelectricity, June 26th - July 1st, 2011, Bordeaux, France. EMF 2011, [S. 1.: s.n.], 2 str.

Pirc R. (član odbora 1999–) European Steering Committee on Ferroelectricity.

Jože Pirjevec TISKANE OBJAVEPirjevec J.: Tito in Kardelj : od “tovarišije” do sovraštva = Tito e Kardelj : da “com-

pagni” a nemici. Ann, Ser. hist. sociol., 2011, letn. 21, št. 2, str. 501–508.


175

Pirjevec J.: Boris Pahor : oporečnik. V: Kozak K. J. (ur.), Pregelj B. (ur.). Poetika slovenstva : družbeni in literarni opus Borisa Pahorja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba An-nales, 2011, str. 97–103.

Pirjevec J.: Slovenc i i russkie (1918–2008). V: Nikiforov K. V. (ur.). Slovenica. 1, Istorija i perspektivy rossijsko-slovenskih otnošenij, (Istoričeskaja kniga). Sankt-Peterburg: Aletejja, 2011, str. 55–66.

Makarovič S., Pirjevec J.: Končno skupaj! : Svetlana Makarovič in dr. Jože Pirje-vec . Jana (Ljubl.), 8. mar. 2011, letn. 39, št. 10, str. 7–9, fotogr.

Pirjevec J.: Novega Hitlerja ne bo! : prof. dr. Jože Pirjevec splošni stavki v Italiji ob bok. Jana (Ljubl.), 13. sep. 2011, letn. 39, št. 37, str. 5-6, fotogr.

Pirjevec J.: Tito in tovariši. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 712 str., [16] str. pril.

Cvirn J., Dolenc E., Drnovšek M., Bajt D., Godeša B., Goropevšek B., Grdina I., Guštin D., Juvan M., Komelj M., Lazarević Ž., Marušič B., Pavlin T., Pelikan E., Perovšek J., Pirjevec J., Stergar J., Stiplovšek M., Svoljšak P., Rozman F. (ur.), Vodopivec P. (ur.): Slovenska kronika XX. stoletja. 3. izd. Ljubljana: Nova revija, 2008–. Zv. <2>, ilustr.

DRUGORepe B., Matić D., Rupel D., Pirjevec J., Omerza I., Černač Z.: Koga skuša zaščititi

slovenska vlada z zapiranjem arhivov tajne politične policije : oddaja Pogledi Slovenije, TV Slovenija, 1. program, 27. jan. 2011. Ljubljana, 2011. http://tvslo.si/predvajaj/pogledi-slovenije/ava2.95043098/.

Pirjevec J.: Vloga zgodovine v italijanski politični misli danes : primer fojbe : Među-narodni znanstveni skup Sjevernojadranski povijesni panoptikum, Rijeka, 7. 10. 2011. Rijeka: Sveučilište u Rijeci, Filozofski fakultet, Odsjek za povijest, 7. okt. 2011.

Repe B., Pirjevec J., Prunk J., Guštin D., Godeša B., Slaček Brlek A. S., Jogan M.: Okrogla miza ob sedemdesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte: »Mi pa se nismo uklonili njih podivjani sili« : 5. AntiFA seminar na FDV, Ljubljana, FDV, predavalnica 1, 1. mar. 2011. Ljubljana, 2011.

Pirjevec J. (član ur. odbora 2003–) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko dru-štvo za Južno Primorsko, 1993–.

Janko Pleterski Pleterski J.: Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini? : (pismo iz mojega mlina

starejših občanov, 24. julija 2011). Borec, 2011, 63, št. 676/680, str. 8–55.

Alojz Rebula Rebula A.: Notturno sull'Isonzo, prevod romana Nokturno za Primorsko, San Pa-

olo, Milano 2011.


176

Rebula A.: La vigna dell'imperatrice, prevod iz zbirke novel Vinograd rimske ce-sarice, Mladika, Trst 2011.

Rebula A.: Izbor kolumen iz tednika Družina, Družina, Ljubljana 2011.

Blaž Rozman OBJAVEIrman S., Škarabot M., Muševič I., Rozman B., Božič B.: The use of atomic force

microscopy to study the pathological effects of anti-annexin antibodies. J Au-toimmun, 2011, letn. 36, str. 98–105.

Huegle T., Schuetz P., Daikeler T., … (Rozman B) …: Late-onset systemic sclero-sis- a systematic survey of the EULAR scleroderma trials and research group database. Rheumatology (Oxford), 2011, letn. 50, str. 161–165.

Avouac J., Fransen J., Walker U. A., … (Rozman B.) …: Preliminary criteria for the very early diagnosis of systemic sclerosis; results of a Delphi Consensus Study from EULAR Scleroderma trials and Research Group. Ann Rheum Dis, 2011, letn. 70, str. 476–481.

Lakota K., Thallinger G. G., Čučnik S., Božič B., Mrak-Poljšak K., Ambrožič A., Rozman B., Blinc A., Tomšič M., Sodin-Šemrl S.: Could antibodies against serum amyloid A function as physiological regulators in humans. Autoim-munity, 2011, letn. 44, str. 149–158.

Kužnik A., Benčina M., Švajger U., Jeras M., Rozman B., Jerala R.: Mechanism of endosomal TLR inhibition by antimalarial drugs and imidazoquinolines. J Immunol, 2011, letn. 186, str. 4794–4804.

Žigon P., Ambrožič A., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Modified phosphatidylserine-dependent antiprothrombine ELISA enables iden-tification of patients negative for other antiphospholipid antibodies and also detects low avidity antibodies. Clin Chem Lab Med, 2011, letn. 49, str. 1011–1018.

Žager U., Irman Š., Lunder M., Škarabot M., Muševič I., Hodnik V., Anderluh G., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Immunochemical properties and pathological relevance of anti-beta2-glycoprotein I antibodies of different avidity. Int. Immunol, 2011, letn. 23, str. 511–518.

Čučnik S., Kveder T., Ulcova G., Swadzba J., Musial J., Valesini G., Avčin T., Roz-man B., Božič B.: The avidity of anti-(beta)2-glycoprotein I antibodies in pa-tients with or without antiphospholipid syndrome: a collaborative study in the frame of the European forum on antiphospholipid antibodies. Lupus, 2011, letn. 20, str. 1166–1171.

Lakota K., Žigon P., Mrak-Poljšak K., Rozman B., Shoenfeld Y., Sodin-Šemrl S.: Antibodies against acute phase proteins and their functions in the patho-genesis of disese: A collective profile of 25 different antibodies. Autoimmun Rev, 2011, letn. 10, str. 779–789.


177

Holc I., Hojs R., Čikeš N., Ambrožič A., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Pahor A.: Antiphospholipid antibodies and atherosclerosis: Insights from rheuma-toid arthritis- A five year follow-up study. Immunobiology, 2011, letn. 216, str. 1331–1337.

Šuštar V., Bedina-Zavec A., Štukelj R., Frank M., Bobojević G., Janša R., Ogorevc E., Kruljc P., Mam K., Šimunič B., Manček-Keber M., Jerala R., Rozman B., Veranič P., Haegerstrand H., Kralj-Iglič V.: Nanoparticles isolated from blo-od: a reflection of vesiculability of blood cells during the isolation process. Int J Nanomedicine, 2011, letn. 6, str. 2737–2748.

Omersel J., Avberšek-Lužnik I., Ahlin Grabnar P., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Autoimmune reactivity of IgM acquired after oxidation. Redox Report, 2011, letn. 16, str. 248–256.

Orbach H., Zandman-Goddard G., Boaz M., Agmon-Levin M., Amital H., Sze-kanecz Z., Szucs G., Rovensky J., Kiss E., Doria A., Ghiraldello A., Gomes--Arbesu J., Stojanovich L., Ingegnoli F., Meroni PL., Rozman B., Blank M., Shoenfeld Y.: Prolactin and autoimmunity: Hyperprolactinemia correlates with serositis and anemia in SLE patients. Clin Rev Allergy Immunol, 2011 (e-pub).

Zandman-Goddard G., Orbach H., Agmon-Levin N., Boaz M., Amital H., Szeka-necz Z., Szucs G., Rovensky J., Kiss E., Coroher N., Doria A., Stojanovich L., Ingegnoli F., Meroni P. L., Rozman B., Gomes-Arbesu J., Blank M., Shoenfeld Y.: Hyperferritinemia is associated with serologic antiphospholipid syndro-me in SLE patients. Clin Rev Allergy Immunol, 2011 (e-pub).

Lakota K., Frank M., Buzan O., Tomšič M., Rozman B., Sodin-Šemrl S.: Acute phase proteins in prototype rheumatic diseases. In: Acute phase proteins – regulation and functions of acute phase proteins (Veas F, ed.), InTech Open access publisher-Medicine, Oktober 2011, str. 303–328.

DRUGORozman B. (član ur. odbora) Rheumatologia.Rozman B. (član ur. odbora) ISRN Inflammation.

Zorko Simčič LEPOSLOVJESimčič Z.: Da veš! – Pesmi iz cikla Očetje in sinovi – Zvon, 2011, XIV, št. 1–2, str.

5–7. Simčič Z.: Zapiski s poti (Rim – Assisi – Bruselj) – Mohorjev koledar za leto 2012. Celje, 2011, str. 166–175.

INTERVJUJISimčič Z.: Modrost je začetek vsega – Domače vaje. Literarni Zbornik ŠKG,

LXXXV1, 2011, str. 56–63. Pogovarjala sta se Barbara Koren in Tjaša Kocjan.Simčič Z.: Premalo cenimo svojo državo (Ob dvajsetletnici osamosvojitve) – Večer,

23. junija 2011, str 11. Pogovarjala se je Melita Forstnerič Hajnšek.


178

Simčič Z.: Ni mi preostalo drugega, kot da sem vzljubil svojo usodo – Pogledi /Delo, 9. novembra 2011, str 17–19. Pogovarjala seje Valentina Plahuta Simčič.

Simčič Z.: Drevo, razraslo v prst, ne more pasti – Reporter, 21. novembra 2011, str. 28–35. Pogovarjala se je Zlata Krašovec.

Simčič Z.: V resnici je tako, da se rojevaš in prerajaš vse življenje – Slovenski čas, št. 20, december 2011. Pogovarjal se je Brane Senegačnik.

GOVORISimčič Z.: Korektiv delovanja politike (Vloga in pomen Svetovnega slovenskega

kongresa ob 20-letnici) – Demokracija, XVI, št. 20, 28. julija 2011, str. 36 – Govor na slavnostni akademiji ob 20-letnici SSK, Slovenski čas, 2011, št. 15, str. 2.

Primož Simoniti Simoniti P.: Über die kulturgeschichtliche Bedeutung des Humanismus bei den

Slowenen, v: Tu felix Europa. Der Humanismus bei den Slovenen und seine Ausstrahlung in den mitteleuropäischen Raum / Humanizem pri Slovencih in njegovo izžarevanje v srednjeevropski prostor, ur. Rajšp V., Bister F. J., Pol-zer M. Wien–Ljubljana, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju / Sloweni-sches Wissenschaftsinstitut in Wien, 2011, 25–41.

Simoniti P.: edicija in prevod besedil Antona Maurisperga o Ptujski gori (Sacer Marianae Stiriae zodiacus, 1709) v: Marija Zavetnica na Ptujski gori. Zgodo-vina in umetnostna zapuščina romarske cerkve, ur. Höfler J. Maribor, Ume-tniški kabinet Primož Premzl, 2011, 198–201.

Uroš Skalerič TISKANE OBJAVESkalerič U., Gašperšič R., Marion L.: Gerontostomatologija v slovenskem prosto-

ru. V: Medved R. (ur.), Tičar Z. (ur.), Ramovš J. (ur.). Problemska konferenca, Brdo 15. septembra 2011, Zbornik referatov. Geriatrija in zdravstvena geron-tologija v slovenskem prostoru : problemska konferenca, Brdo, 15. septembra 2011 : zbornik referatov. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologi-jo in medgeneracijsko sožitje, 2011, str. 30–39.

Gašperšič R., Vindiš B., Skalerič U., Cör A., Kovačič U.: Experimental periodon-titis inluences TLR4 expression in sensory neurons innervating gingiva. V: Periodontology, implantology, commom views, new opportunities : final pro-gram. [S. l.]: International Academy of Periodontology, 2011, str. 42.

Skalerič U., Gašperšič R., Gašpirc B., Petelin M., Schara R., Skalerič E.: Prevalence of systemic diseases and use of medication in patients referred to periodontal treatment. V: Periodontology, implantology, commom views, new opportuniti-es : final program. [S. l.]: International Academy of Periodontology, 2011, str. 53.


179

Schara R., Skalerič U.: Paradontalna bolezen. V: Medvešček M. (ur.), Mrevlje F. (ur.). Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah. 2. izd. Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije, 2011, str. 86.

DRUGOSkalerič U. (član ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvo

zobozdravstvenih delavcev, 1945–.

Boris Sket TISKANE OBJAVESket B.: Origins of the Dinaric troglobiotic mussel and its taxonomical classifi-

cation. Congeria or Mytilopsis (Bivalvia: Dreissenidae)? = Izvor dinarske troglobiotske školjke in njena pravilna taksonomska uvstitev. Congeria ali Mytilopsis (Bivalvia: Dreissenidae)? Acta biol. slov. [Tiskana izd.], 2011, letn. 54, št. 1, str. 67–76.

Jugovic J., Prevorčnik S., Blejec A., Sket B.: Morphological differentiation in the cave shrimps Troglocaris (Crustacea: Decapoda: Atyidae) of the Dinaric karst - a consequence of geographical isolation or adaptation?. J. zoolog. syst. evol. res., 2011, vol. 49, no. 3, str. 185–195.

Hou Z., Sket B., Fišer C., Li S.: Eocene habitat shift from saline to freshwater pro-moted Tethyan amphipod diversification. Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A., 2011, vol. 108, no. 35, str. 14533–14538.

Sket B.: Ali je soška postrv (posebna) vrsta? : nekaj možnih odgovorov na bolj ali manj pomembno vprašanje – kaj je vrsta? Delo (Ljubl.), 16. jun. 2011, leto 53, št. 138, str. 24, ilustr.

Sket B.: Ali je soška postrv (posebna) vrsta? Razmišljanja in nekaj možnih odgo-vorov na bolj ali manj pomembno vprašanje – kaj je vrsta. Proteus, jan. 2011, letn. 73, št. 5, str. 198–206, ilustr.

Sket B.: Aquatic isopods (Crustacea: Isopoda) of the wider Dinaric area. V: Zi-dar P. (ur.), Štrus J. (ur.). Proceedings of the 8th International Symposium of Terrestrial Isopod Biology - ISTIB 2011, June 19–23, 2011, Hotel Ribno, Bled, Slovenia. Ljubljana: Biotechnical Faculty, Department of Biology, 2011, str. 13–16.

Sket B.: All the numerous threats to the precious subterranean environment and its inhabitants. V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann P. (ur.), Prelovšek M. (ur.), Zupan Hajna N. (ur.). Karst underground protection : general information, programme, field trips, abstracts. Postojna: Karst Research Institute, Scien-tific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2011, str. 70–71.

Zagmajster M., Culver D. C., Sket B.: Evaluating threats to terrestrial cave fauna and its protection - differences and commonalities among two karst regions.


180

V: Gostinčar P. (ur.), Häuselmann P. (ur.), Prelovšek M. (ur.), Zupan Hajna N. (ur.). Karst underground protection : general information, programme, field trips, abstracts. Postojna: Karst Research Institute, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2011, str. 84.

Zagmajster M., Sket B.: Baza podataka o podzemnoj fauni šireg područja Dina-rida i njena primjenljivost. V: Buzjak N. (ur.), Paar D. (ur.). Stručni seminar o speleološkom katastru, Perušić, 29.-30. 1. 2011 : zbornik sažetaka. Perušić: Speleološki klub “Samobor”: Speleološki odsjek PDS “Velebit”: Hrvatsko bio-speleološko društvo: Speleološki odsjek HPD “Željezničar”, 2011, str. 30–31.

DRUGOMulaomerović J., Redžić S., Kranjc A., Sket B., Mihevc A.: O karstologiji : BH Ra-

dio 1, oddaja Horizonti, 17. 10. 2011. Sarajevo, 2011. Zagmajster M., Sket B.: Cave type localities in Slovenia and the database on Dinaric

subterraneam fauna : Scientific and expert Network meeting, 16.-18. Septem-ber 2011, Perušič, Croatia. Perušić: Hrvatsko biospeleološko društvo, 2011.

Sket B. (ur. 2003–) Mémoires de biospéologie. Moulis: [S.n.], [1???].Sket B. (član ur. odbora 2006–) National geographic. Ljubljana: Rokus, 2006–.Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International Soci-

ety of Subterranean Biology, 2003–. Sket B. (član ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de Spéologie »Émile Racovit-

za«. Bucureşti: Editura Academiei Române, 1970–. Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–. http://www.ma-

press.com/zootaxa/content.html.

Slavko Splichal Splichal S.: Transnationalization of the public sphere and the fate of the public, (Eu-

ricom monographs). 1st ed. New York (NY): Hampton, cop. 2011. XIII, 255 str., tabele.

Splichal S.: Democracy, publicness, and global governance. V: Cheney G. (ur.). The handbook of communication ethics, (International Communication As-sociation (ICA) handbook series). New York; Abingdon: Routledge, 2011, str. 387–400.

Splichal S.: University in the age of a transnational public sphere. V: Zelizer B. (ur.). Making the university matter, (Shaping inquiry in culture, communi-cation and media studies). Abingdon; New York: Routledge, 2011, str. 55–63.

Splichal S.: Transnationalization of the public sphere and the fate of the public. V: Abstracts. Oxford: University of Oxford, Department of Politics and Interna-tional Relations, 2011. http://mde.politics.ox.ac.uk/images/stories/abstracts.pdf.

Splichal S.: Globalized governance and the transnationalization of the public sphere. International Academic Conference “Communication and Social


181

Transformation: New Marxist Perspectives”. Fudan University, Shanghai, 13.–14. maj 2011.

Splichal S.: Transnationalization/Europeanization of the public sphere/s. V: Sükösd M. (ur.), Jakubowicz K. (ur.). Media, nationalism and European identi-ties. Budapest; New York: Central European University Press, 2011, str. 21–47.

Splichal S.: Javnost in javna sfera v dobi globalnega vladovanja. V: Toplak C. (ur.), Vodovnik Ž. (ur.), Durnik M. Nov(o) državljan(stvo), (Zbirka Sodobna druž-ba, 2011, 35). Ljubljana: Sophia, 2011, str. 189–218.

Splichal S.: There is no public sphere without a public : an interview with Slavko Splichal . Mediální stud., 2010, vol. 4, no. 1, str. 64–72. http://medialnistudia.files.wordpress.com/2011/08/ms_2010_01_5.pdf.

Splichal S.: 30 let fakultete 20 let kasneje : post scriptum. V: Kalin Golob M. (ur.), Grizold A. (ur.). Fakulteta za družbene vede : 50 let znanosti o družbi. Ljublja-na: Fakulteta za družbene vede, 2011, str. 81–86, fotogr.

Branko Stanovnik OBJAVENovak A., Bezenšek J., Grošelj U., Golobič A., Stanovnik B., Svete J.: Serendipity at

work: unexpected ring transformations of 4-aminopyrazolidin-3-ones into N-aminohydantoins. ARKIVOC. [Print ed.], 2011, no. VI, str. 18–28.

Pirnat K., Šimunek P., Uršič U., Bezenšek J., Grošelj U., Golobič A., Meden A., Sve-te J., Stanovnik B.: Enamino esters in the synthesis of heterocyclic systems. Transformation of diethyl acetone-1,3-dicarboxylate into polysubstituted 1,2,7, 8-tetrahydro-2,7-naphthyridine-4-carboxylates. ARKIVOC. [Print ed.], 2011, no. VI, str. 120–29.

Bezenšek J., Koleša T., Grošelj U., Meden A., Stare K., Svete J., Stanovnik B.: [2+2] Cycloaddition of electron-poor acetylenes to enaminones. Curr. Org. Chem., 2011, vol. 15, no. 14, str. 2530–2539.

Janjić M., Prebil R., Grošelj U., Kralj D., Malavašič Č., Golobič A., Stare K., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: A simple synthesis of 5-(2-aminophenyl)-1H-pyra-zoles. Helv. Chim. Acta, 2011, vol. 94, no. 9, str. 1703–1717.

Uršič U., Svete J., Stanovnik B.: Transformations of dimethyl (2E,3E)-2-[(dimethylamino)methylene-3-(1-methyl-2,5-dioxoimidazolidin-4-ylidene)succinate with C-nucleophiles. Heterocycles, 2011, vol. 82, no. 2, str. 1435–1445.

Perdih P., Baškovč J., Dahmann G., Grošelj U., Kočar D., Novak A., Stanovnik B., Svete J.: Parallel synthesis of 1-substituted 5-(5-oxopyrrolidin-3-yl)-1H-pyra-zole-4-carboxamides. Synthesis (Stuttg.), 2011, no. 17, str. 2822–2832.

Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Kasunič M., Podlipnik Č., Stanovnik B., Šimunek P., Svete J.: Regio- and stereoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-1--arylmethylidene-4-benzoylamino-3-oxo-5-phenylpyrazolidin-1-ium-2-ides to methyl methacrylate. Tetrahedron. [Print ed.], 2011, vol. 67, no. 50, str. 9729–9735.


182

Malavašič Č., Grošelj U., Golobič A., Bezenšek J., Stanovnik B., Stare K., Wagger J., Svete J.: Synthesis and structure of novel (S)-1,6-dialkylpiperazine-2,5-dio-nes and (3S,6S)-1,3,6-trialkylpiperazine-2,5-diones. Tetrahedron: asymmetry. [Print ed.], 2011, vol. 22, no. 6, str. 629–640.

Malavašič Č., Stanovnik B., Wagger J., Svete J.: The effect of substituents on the chiral solvating properties of (S)-1, 6-dialkylpiperazine-2,5-diones. Tetrahe-dron: asymmetry. [Print ed.], 2011, vol. 22, no. 12, str. 1364–1371.

Stanovnik B.: [2+2] Cycloaddition of electron-poor acetylenes to enaminones, enamino esters and related systems. Ring expansion reactions and rearran-gements : [invited lecture]. V: 10. Tagung Iminiumsalze, 12. - 15. September 2011 in Bartholomä/Ostalbkreis, ˝Sport- und Bildungszentrum Bartholomä . Frankfurt: Gesellschaft Deutscher Chemiker, 2011, str. 5–21.

Stanovnik B.: Cycloadditions and Michael addition of acetylenes and azodicar-boxylate to enaminones and related compounds : [invited lecture]. V: The 12th Annual Florida heterocyclic and synthetic conference : March 6th - March 9th, 2011. [S. l.: s. n.], 2011, str. 63.

Stanovnik B.: [2+2] Cycloadditions and Michael addition of acetylenes and azo-dicarboxylates to enaminones : [invited lecture]. V: The Sixth Jordanian In-ternational Conference of Chemistry and the 11th Jordanian Chemical Con-ference, 19 - 21 April, 2011, Irbid - Jordan. Abstracts book. [S. l.: s. n.], 2011, str. 20.

Stanovnik B.: New synthetic methodologies: from amino acid via heterocyclic sy-stems to natural products : [plenary lecture]. V: Symposium International de Chimie Hétérocyclique, Fès, Marocco, 26-29 Octobre 2011. Chimie Hétéro-cyclique: enjeux, valorisation et développement durable : resumes des confe-rences et communications. [S. l.: s. n.], 2011, str. 29.

Stanovnik B., Bezenšek J., Koleša T., Uršič U., Grošelj U., Svete J.: Enaminones and related compounds in [2+2] and [4+2] cycloaddition reactions : [invi-ted lecture], v: Babjak M. (ur.): 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of pa-pers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University of Technology, 2011, str. 18.

Stanovnik B.: Recent developments in enaminone chemistry. Cycloadditions of acetylenes and related compound to enaminones : [invited lecture]. V: 3rd International Conference on Heterocyclic Chemistry : December 10-13, 2011 : dedicated to Hon'ble Late Shri Rajiv Gandhi : former prime minister of India for his vision for science and technology in 21st century. Jaipur, India. [S. l.: s. n.], 2011, str. IL-37.

Stanovnik B.: Nove sintezne metodologije: od aminokislin preko heterocikličnih sistemov do naravnih spojin : [plenarno predavanje]. V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011,


183

Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 6.

Baškovč J., Perdih P., Dahmann G., Kočar D., Stanovnik B., Svete J.: Combinato-rial solution-phase synthesis of pyrazole histamine analogues. V: Babjak M. (ur.), 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University of Technology, 2011, str. 36.

Bezenšek J., Svete J., Stanovnik B.: Additions of electron poor [π]-systems to ena-minones. V: Babjak M. (ur.), 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Abstracts of pa-pers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University of Technology, 2011, str. 41.

Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: 2-Fluoromethyl analogues of MacMillan’s 1st generation imidazolidinone catalyst : a small perturbation causing a reverse in the stereo induction. V: Babjak M. (ur.), 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Ab-stracts of papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University of Technology, 2011, str. 61.

Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Šimunek P., Stanovnik B., Svete J.: Regio- and stereoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-arylmethyli-dene-4-benzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethine imines to methyl methacrylate. V: Babjak M. (ur.), 14th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, June 26-29, 2011, Podbanské, Slovakia. Program. Ab-stracts of papers. List of participants. Bratislava: Publishing House of Slovak University of Technology, 2011, str. 97.

Stanovnik B., Bezenšek J., Koleša T., Uršič U., Grošelj U., Svete J.: [2+2] Cycload-ditions of electron-poor acetylenes to enaminones : [lecture]. V: 23rd Interna-tional Congress on Heterocyclic Chemistry, 31st July - 4th August 2011, Scot-tish Exhibition and Conference Centre, Glasgow, UK. Programme & abstract book : ICHC 2011. [S. l.: s. n.], 2011, str. 141.

Bezenšek J., Svete J., Stanovnik B.: Adicije elektronsko revnih [pi]-sistemov na enaminone = Addition of electron poor [π]-systems to enaminones. V: Kra-vanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 15.

Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: 2-Fluorometilni analogi MacMillanovega imida-zolidinonskega katalizatorja prve generacije - majhna perturbacija, ki obrne smer stereo-indukcije = 2-Fluoromethyl analogues of MacMillan’s 1st genera-tion imidazolidinone catalyst - a small perturbation causing a reverse in the stereo induction : [predavanje]. V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.),


184

Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 17.

Novak A., Bezenšek J., Pezdirc L., Grošelj U., Šimunek P., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselektivne cikloadicije (1Z, 4R*, 5R*)-1-arilmetiliden-4-benzoilami-no-5-fenilpirazolidin-3-on-1-azometin iminov z metil metakrilatom = Ste-reoselective cycloadditions of (1Z, 4R*, 5R*)-arylmethylidene-4-benzoylami-no-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethine imines to methyl methacrylate. V: Kravanja Z. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.), Bogataj M. (ur.), Slovenski kemijski dnevi 2011, Portorož, 14.–16. september 2011. Zbornik povzetkov re-feratov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2011, str. 27.

Krbavčič A., Obreza A., Sollner Dolenc M., Stanovnik B., Škrlj M.: Kemijski priroč-nik. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2011. 1 optični disk (CD-ROM).

Stanovnik B.: Akademik, prof. dr. Branko Stanovnik , letošnji častni občan Občine Vrhnika : neskromno priznavam, da mi imenovanje za častnega občana Vrh-nike godi. Naš čas., 30. maj 2011, letn. 38, str. 8–9.

DRUGOStanovnik B.: Mednarodno leto kemije 2011 : (nagovor ob slovesnosti začetka

mednarodnega leta kemije v Sloveniji v Ljubljani 9. 2. 2011). Acta chim. slov. [Tiskana izd.], 2011, vol. 58, suppl. 1, str. S5–S8.

Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995–, član ur. odbora 1976–) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–. http://acta.chem-soc.si/.

Stanovnik B. (član ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963–.

Stanovnik B. (ur. 2010–, član ur. sveta 2010– in »Scientific Editor«) ARKIVOC. [Print ed.]. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000–.

Stanovnik B. (član ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. Zagreb: Hrvatsko kemijsko društvo, 1956–.

Stanovnik B. (član ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry. [Print ed.]. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. http://www.scirp.org/journal/ijoc.

Stanovnik B. (član ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation.

Stanovnik B. (član ur. odbora 1998–) Molecules. Berlin: Springer; Basel: Molecular Diversity Preservation International.

Stanovnik B. (član ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry and properties. Roma: Società Chimica Italiana.

Stanovnik B. (član ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivan-drum: Research Trends.


185

Franc Strle Stanek G., Fingerle V., Hunfeld K.-P., Strle F.: Lyme borreliosis: Clinical case defi-

nitions for diagnosis and management in Europe. Clinical microbiology and infection, 2011, vol. 17, issue 1, str. 69–79.

Maraspin-Čarman V., Ogrinc K., Ružić-Sabljić E., Lotrič-Furlan S., Strle F.: Is-olation of Borrelia burgdorferi sensu lato from blood of adult patients with borrelial lymphocytoma, Lyme neuroborreliosis, Lyme arthritis and acroder-matitis chronica atrophicans. Infection, 2011, vol. 39, issue 1, str. 35–40.

Glinšek U., Strle F., Ružić-Sabljić E.: Loss of plasmids of Borrelia burgdorferi sensu lato during prolonged in vitro cultivation. Plasmid, 2011, vol. 66, issue 1, str. 1–6, ilustr.

Stupica D., Lusa L., Cerar T., Ružić-Sabljić E., Strle F.: Comparison of post-lyme borreliosis symptoms in erythema migrans patients with positive and nega-tive Borrelia burgdorferi sensu lato skin culture. Vector borne and zoonotic diseases, 2011, vol. 11, issue 7, str. 883–889.

Strle F., Ružić-Sabljić E., Logar M., Maraspin-Čarman V., Lotrič-Furlan S., Cim-perman J., Ogrinc K., Stupica D., Nadelman R. B., Nowakowski J.: Compari-son of erythema migrans caused by Borrelia burgdorferi and Borrelia garinii. Vector borne and zoonotic diseases, 2011, vol. 11, issue 9, str. 1253–1258.

Kunze U., Aspöck H., Chlibek R., Grgič-Vitek M., Strle F.: Tick-borne encepha-litis : new paradigms in a changing vaccination environment. Wien. Med. Wochenschr. (1946), 2011, vol. 161, no. 13–14, str. 361–364.

Nadrah K., Strle F.: Antibiotic combinations with daptomycin for treatment of staphylococcus aureus infections. Chemother. res. pract., 2011, vol. [3], str. [1-10], art. ID 619321. http://www.hindawi.com/journals/chrp/2011/619321/cta.

Maraspin V., Ružić-Sabljić E., Pleterski-Rigler D., Strle F.: Pregnant women with erythema migrans and isolation of borreliae from blood: course and outcome after treatment with ceftriaxone. Diagn Microbiol Infect Dis, 2011 Dec;71(4):446–8. Epub 2011 Sep 13.

Stanek G., Strle F.: Lyme borreliosis: The European perspective. V: Halperin J. J. (ur.). Lyme disease : An evidence-based approach, (Advances in molecular and cellular microbiology, 20). Wallingford, Oxfordshire; Cambridge, MA: CABI, cop. 2011, str. 140–153, ilustr.

Saša Svetina Kristanc L., Svetina S., Gomišček G.. Effects of the pore-forming agent nystatin

on giant phospholipid vesicles. Biochim. biophys. acta, 2011, vol. 1818, issue 3, str. 636–644, ilustr.

Svetina S.: Red blood cell shape, deformability and function in the context of the evolutionary development of its membrane structure. V: 18th Meeting Europe-


186

an Association for Red Cell Research, EARCR, Wrocław-Piechowice, Poland, May 12-15, 2011. Book of abstracts. Wrocław: Institute of Biomedical Enginee-ring and Instrumentation, Wrocław University of Technology, 2011, str. 21–22.

Švelc T., Svetina S.: A model of the micropipette induced deformation of the red blood cell skeleteon. V: 18th Meeting European Association for Red Cell Re-search, EARCR, Wrocław-Piechowice, Poland, May 12-15, 2011. Book of ab-stracts. Wrocław: Institute of Biomedical Engineering and Instrumentation, Wrocław University of Technology, 2011, str. 45.

Tomaž Šalamun KNJIGEŠalamun T.: Kdaj; Študentska založba, Ljubljana 2011. Šalamun T.: Opera Buffa; Založba GOGA, Novo mesto, 2011.Šalamun T.: The Blue Tower; (Sinji stolp), prevod Michael Biggins, Houghton

Mifflin Harcourt, New York, 2011.Šalamun T.: El Manzano; (Jablana), prevod Pablo Juan Fajdiga, Lira, Editorial

Arte y Literatura, Havana, Kuba, 2011.Šalamun T.: Ballata per Metka Krašovec; (Balada za Metko Krašovec), prevod Jol-

ka Milič, predgovor Tatjana Rojc, Multimedia Edizioni, Salerno, 2011.Šalamun T.: Balladë për Metka Krašovec (Balada za Metko Krašovec), prevod

Maks Leka, Tirana, 2011.Šalamun T.: To Read: To Love, International Poetry Nights in Hong Kong 2011 (slo-

vensko, kitajsko, angleško) The Chinese University Press, Hong Kong, 2011.Šalamun T.: Po sledeh divjadi; KUD France Prešeren, Trnovo, Ljubljana, 2011.ANTOLOGIJE Šalamun T.: Livre d'or de Struga (Zlata knjiga Struge), prevod Zdenka Štimac, Le

temps Des cerises, Pariz, 2011.Šalamun T.: Sowing words for seventy years; Antioch Review, Annyversary Issue,

Fall 2011, ZDA.Šalamun T.: Voix Vives de méditerranée en méditerranée; Anthologie Sète 2011,

Francija.Šalamun T.: Words and the World; The Chinese University Press, Hong Kong 2011.Šalamun T.: Gare Maritime, anthologie écrite et sonore de poédsie contemporaine;

Maison de la Poésie De Nantes, France, 2011.KNJIŽICAŠalamun T.: Ein Mantel aus Travnik (Plašč iz Travnika) Mariborska literarna

družba, Zbirka Locutio 19, Maribor 2011.OBJAVE PO REVIJAHŠalamun T.: Drvel sem čez kitajske gore; Haun Saussy; Na hribu; Čaplje; Svetloba

so pikice s temnimi Bambiji; Plehec, črni plehec; Ne ubiti strašno; Gimnazija Šentvid; Generalni sibib; Literatura, 238, april, 2011.


187

Šalamun T.: Pesnik je absolutno briljanten; Špriklje posvojene; Kaj boš s svojimi pst! pst Indijka; Lojze Kovačič na obisku na Taboru; Z višine, ko pokadim cigareto; Ohranjanje kož; Temota panjev; Pav; Imam javno torbo; Vpogled, VII /12, 2011, Celje.

Šalamun T.: Palladium; Poetikon, 37–38 Ljubljana.Šalamun T.: Et in Arcadia ego; Čebele v rosi; Djurić v belem svetu; Mrtev Tarcos

in ne vem kje je Pokopan; Obrnil bom vse kače; Oče; Poletje 2003; Upam na podporo tako kot veverica od debla; Vojna in mir; Izvrhan vrček pobije lisice; Poetikon 39–40, nov.–dec. 2011.

Šalamun T.: Persia; Skaters; Honey and Holofernes; Tran-:Siberia; Great-great--grandfathers; My Pricky Wants to Fuck!; Stripper; Tout Passe; Bark; Abra-ham Abulafia; (a huge dark man); World Poetry Portfolio, May 2011, Indija.

Šalamun T.: At Baroness Monti della Corte von Rezzori's ABZ, no. 6 ZDA.Šalamun T.: Crocodile Mass, Two Lines ZDA.Šalamun T.: Lido, Tin House, Volume 13, Number 2, ZDA.Šalamun T.: Sounds Near Pistoletto; Pharaos and Kings; The Ocean State Review, ZDA.Šalamun T.: Michael Thomas Taren and Tomaž Šalamun ...; To Go Insane with

Happiness; Borderlands: Texas Poetry Review, ZDA.Šalamun T.: Zinancantan; Gargoyle, no. 57 2011 ZDA.Šalamun T.: Ptuj; Taverna; Nimrod International Journal, Spring/Summer 2011

Vol. 4, No. 2, ZDA.Šalamun T.: Whoever Eats from the Tree of Life Loses All His Sins, Steamer, no. 3,

Australia.Šalamun T.: The Cathedral in Marburg; Visoko; Y; Fulcrum, An Annual of Poetry

and Aesthetics, No. 7, Spring 2011.Šalamun T.: hooves, rhino's wafer; how immortality smells; Important Confessions;

J'ai vu un énorme...; Asymptote Journal; Singapore, July 16, 2011.Šalamun T.: I Want a Poem as Taut as Bamboo; St. George in Mexico; Sidebrowe,

June 2011.Šalamun T.: We Build a Barn And Read Redaer's Digest, Poem of the Day, 6 June

2011.Šalamun T.: Koń Leonarda; Dillinger; Ostrzeżenie; Zima jest glodna; Tomaž Šala-

mun ; Cyc Gada Druga edicia populnarnego serialu, Poljska 2011.Šalamun T.: In vacanţă; Proverbe; Eu am un cal; Răni; Sunt un zidar; 1/1/ 73; Tri-

bul meu; (Ii implor Pe stăpâni); (Precum un câinecredincios); Te iubesc; Poesis internaţional, No. 6 Septembrie 2011, Bukarešta, Romunija.

Šalamun T.: choory moory; Ghérasim Luca; Bat City, ZDA.Šalamun T.: Opus; For David; I'm Cursed; The Deer's Face; The Arm that Walks;

Shing Wan Poetry Magazine, Hong Kong, 2. 12. 2011.Šalamun T.: Poetry Contest Winner Selected by Tomaž Šalamun : Heather Tone,

Boston Review, Nov/De 2011.


188

BRANJA IN PREDSTAVITVE, SIMPOZIJŠalamun T.: University of Austin, Michener Center for Writers, March, 14, 2011,

ZDA.Šalamun T.: Round Top Poetry Festival, Round Top, Texas, April 15, 2011, ZDA.Šalamun T.: Literarni nokturno, I. program Radia Slovenije, 4. VII. 2011.Šalamun T.: Bei Jing University, 7. VI. 2011, Kitajska.Šalamun T.: Cheng Du University, 9. VI. 2011, Kitajska.Šalamun T.: Voix Vives de méditerranée en méditerranée; Sète 22. VII, 2011, Fran-

cija.Šalamun T.: Festival Poezije in vina, častni gost, 25. VIII. 2011, Ptuj.Šalamun T.: Festival Poezije in vina, youtube, 28. VIII. 2011, Ptuj.Šalamun T.: Jaz, performans, Mini teater, 30. VIII. 2011, Ljubljana.Šalamun T. & Ivica Buljan, youtube, Intervju, 30. VIII. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: Air Beletrina, youtube, 30. VIII. 2011, Ljubljana.Šalamun T. & Robert Waltl, youtube, 4. IX. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: Mladinsko gledališče, ARS večer, 26. X. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: RTV Ljubljana, Pisave 14. 11. 2011.Šalamun T.: Poetry Nights in Hong Kong, 7.–14. XI. 2011, Hong Kong.Šalamun T.: Univerza v Grazu, slavistika, 17. XI. 2011, Avstrija.Šalamun T.: Simpozij, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu, 19. XI, 2011, Zagreb.Šalamun T.: Simpozij, branje, Konzorcij, 20. XI. 2011, Ljubljana.Šalamun T.: Simpozij, Univerza Koper, 21. XI. 2011, Koper.Šalamun T.: Narodni dom, Slovenski klub, 14. XII. 2011, Trst, Italija.Šalamun T.: KUD France Prešeren, 19. XII, 2011 Ljubljana.

Alenka Šelih TISKANE OBJAVEBavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo, Splošni

del. 5. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2011. 567 str.Šelih A., Meško G.: Slovenian criminology - an overview. V: Meško G. (ur.), Sotlar,

Andrej (ur.), Winterdyk, John (ur.). Policing in Central and Eastern Europe - social control of unconventional deviance : conference proceedings, [Ljubljana, Slovenia, 22-24 September 2010]. Ljubljana: Faculty of Criminal Justice and Security, 2011, str. 13–33.

Filipčič K., Šelih A., Petrovec D.: Uklonilni zapor - kriminalitetnopolitični in ustavni vidiki. V: Zbornik. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2011, str. 126–130, tabela.

Šelih A., Rosina A.: Spominski utrinki na deda dr. Franja Rosina. Čas. zgod. naro-dop., 2011, letn. 82 = n. v. 47, zv. 2/3, str. 252–255.

Šelih A.: Komisija za človekove pravice. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011, knj. 61: 2010, str. 65-66.


189

Šelih A.: Profesor dr. Franjo Bačić (1923–2011). Pravnik (Print). [Tiskana izd.], 2011, letn. 66, št. 1/2, str. 5–6.

DRUGOŠelih A.: Ženske, kazensko pravo in kriminaliteta: storilke detomorov in umorov na De-

želnem sodišču v Ljubljani, 1899–1910 : prispevek na znanstvenem simpoziju Novi prispevki k pravni in politični zgodovini žensk, Ljubljana, Dvorana Zemljepisnega muzeja, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 1. dec. 2011.

Šelih A. (članica ur. sveta 2004–) European journal of criminology. London: Sage. Šelih A. (članica ur. odbora 2004–) European journal on criminal policy and rese-

arch. Amsterdam; New York: Kugler, 1993–. Šelih A. (članica ur. odbora 1984–) Pravnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza dru-

štev pravnikov Slovenije, 1953–.Šelih A. (članica ur. odbora 1991–) Zbornik znanstvenih razprav. Ljubljana: Pravna

fakulteta, 1991–.

Peter Štih TISKANE OBJAVEŠtih P.: Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? O jeziku slovanskih prebivalcev

prostora med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled zgodovinarja), v: Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 8–51.

Štih P.: Il diploma di re Berengario I del 908 e il monastero feminile di Capodistria, v: Atti – Centro di ricerche storiche – Rovigno 40 (2010), str. 67–97.

Štih P.: Plemstvo in mesta med severnim Jadranom in Panonijo v srednjem veku (nekaj zapažanj, prvenstveno na slovenskih primerih), v: Mlinar J., Balkovec B. (ur.), Mestne elite v srednjem in zgodnjem novem veku med Alpami, Ja-dranom in Panonsko nižino (Zbirka ZČ 42, Ljubljana 2011), str. 7–24.

Štih P.: O izobraževanju in šolstvu ter o izobražencih in šolnikih v srednjem veku na Slovenskem, v: Trškan D. (ur.), Trojarjev zbornik (Historia 19, Ljubljana 2011), str. 365–377.

Štih P.: Tisoč let od prve omembe Blejskega gradu (1011–2011) in začetki blejskega gospostva škofov iz Briksna, v: Marko Vidic (ur.), Blejski grad : 1000 let prve omembe (Bled 2011), str. 8–27.

Štih P.: Revizija zgodovine in revizionizem v zgodovinopisju? Vsekakor!, v: Glasnik Slovenske matice 33 (2011), str. 10–15.

Štih P.: (ocena) Reinhart Härtel, I patti con il patriarcato di Aquileia 880–1255, Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 119 (2011), str. 253–254; Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 527–528.

Štih P.: (ocena) Egon Boshof, Königtum und Königsherrschaft im 10. und 11. Jahr-hundert, Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 203–204.

Štih P.: (ocena) Rainer Muraurer, Die gestliche Gerichtsbarkeit im Salzburger Ei-genbistum Gurk, Zgodovinski časopis 65 (2011), str. 205–206.


190

DRUGOŠtih P.: Der karantanische Fürstenstein, referat na mednarodnem kolokviju Herr-

schaftszeichen und Staatsymbolik, Österreichische Akademie der Wissen-schaften, Dunaj, 27. 1. 2011.

Štih P.: Salzburg und der slowenische Raum im Mittelalter, referat na mednarodnem simpoziju Stadt, Land und Kirche. Salzburg im Mittelalter und in der Neuzeit. Tagung zur Eremitierung von Heinz Dopsch, Salzburg 23.–24. 9. 2011.

Štih P.: Zgodnji Slovani in slovanska naselitev v vzhodne Alpe, nagovor on odprtju razstave Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja, Pokrajinski muzej Murska Sobota, 21. 10. 2011.

Štih P. (odg. ur. 2000–) Zgodovinski časopis; l. 2011 izšel letnik 65, 545 str.Štih P. (odg. ur. 2000–) Zbirka Zgodovinskega časopisa; l. 2011 izšle monografije št.

42: Mestne elite med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino v srednjem in zgodnjem novem veku; št. 43: Bojan Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša«. Volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi.

Štih P. (čl. uredništva 2001–) Studia historica Slovenica.Štih P. (čl. uredništva 2011–) Radovi Zavoda za hrvatsku povijest.

Biba Teržan TISKANE OBJAVETeržan B.: Hallstatt Europe: some aspects of religion and social structure. V: Tset-

skhladze G. R. (ur.), The Black Sea, Greece, Anatolia and Europe in the first millenium BC. Colloquia Antiqua 1 (Leuven – Paris – Walpole, Ma 2011) str. 233–264.

Teržan B.: Horses and cauldrons: Some remarks on horse and chariot races in situla art. V: Casini S. (ur.), »Il filo del tempo«. Studi di preistoria e protostoria in onore di Raffaele Carlo de Marinis. Notizie Archeologiche Bergomensi 19 (Bergamo 2011) str. 303–325.

Teržan B., Hellmuth A., Heimann F.: Amazonenmythos im Spiegel der eisenzeit-lichen Grabfunde zwischen Pontus und Karpatenbecken. V: Sava E., Goveda-rica B., Hänsel B. (ur.), Der Schwarzmeerraum vom Äneolithikum bis in die Früheisenzeit (5000–500 v Chr.). Band 2: Globale Entwicklung versus Lokal-geschehen. Internationale Fachtagung von Humboldtianern für Humboldtia-ner im Humboldt-Kolleg in Chişinău, Moldavien (4.–8. Oktober 2010). Prähi-storische Archäologie in Südosteuropa 27 (Rahden/ Westf. 2011) str. 253–272.

Hänsel B., Teržan B., Mihovilić K.: Brončane sjekire i njihovi djelovi. Opažanja na primjeru nalaza s Monkodonje u Istri. V: Histria archaeologica 41/ 2010 ( Pula 2011) str. 5–33.

Hänsel B., Mihovilić K., Teržan B.: Monkodonja – novija iskopavanja i perspektive. V: 100 godina Arheološkog muzeja Istre u Puli – Nova istraživanja u Hrvat-skoj. Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 25, Zagreb 2010, str. 85–106.


191

DRUGOTeržan B. (članica ur. odbora 2007–) Archaeologia Adriatica. Sveučilište, Zadar. Teržan B. (članica ur. odbora 1993–) Arheološki vestnik, ZRC SAZU Inštitut za

arheologijo, Ljubljana.Teržan B. (članica ur. odbora 2000–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slo-

venije, Ljubljana. Teržan B. (članica ur. odbora 1994–) Il Mare Nero, Roma – Paris.Teržan B. (članica ur. odbora 1997–) Universitätsforschungen zur Prähistorischen

Archäologie, Bonn.

Miha Tišler TISKANA OBJAVATišler M.: Tele-substitutions in Heterocyclic Chemistry. Acta Chim. Slov., 58, 9–13

(2011).DRUGOTišler M.: Prva leta visokošolskih ustanov v samostojni Sloveniji. Predavanje na po-

svetu Premislimo Slovenijo dveh desetletij. Državni svet RS, 11. oktober 2011.

Miha Tomaževič Tomaževič M.: Seismic resistance of masonry buildings in historic urban and ru-

ral nuclei : lessons learned in Slovenia. International journal of architectural heritage. 2011, letn. 5, št. 4 & 5, str. 436−465.

Tomaževič M., Gams M.: Shaking table study and modelling of seismic behavio-ur of confined AAC masonry buildings. Bulletin of earthquake engineering, 2011, on-line.

Tomaževič M., Weiss, P.: Robustness as a criterion for use of hollow clay masonry units in seismic zones : an attempt to propose the measure. Materials and structures, 2011, on-line.

Tomaževič M., Gams M.: Ponašanje zgrada iz porastoga betona u potresnim uvje-tima. Građevinar, 2011, letn. 63, št. 3, str. 235−244.

Tomaževič M., Gams M., Oblak A.: Protipotresno utrjevanje opečnih zidov s kompozitnimi oblogami. Gradbeni vestnik, 2011, letn. 60, št. 9, str. 246−257.

Tomaževič M., Gams M., Oblak A.: Staro opečno zidovje in utrjevanje s kompozi-ti. Gradbenik, 2011, letn. 15, št. 6, str. 52−55.

Tomaževič M.: Katastrofalni potres na Japonskem. Gradbenik, 2011, letn. 15, št. 3, str. 48−49.

Tomaževič M.: Potres na Japonskem : vpliv na gradbene konstrukcije. Gradbenik, 2011, letn. 15, št. 4, str. 28−30.

Tomaževič M., Gams M., Berset T.: Strengthening of historic brick masonry walls with for in-plane loads with GFRP coating. V: Schultz A. E. (ur.). The Ele-venth North American Masonry Conference Transforming Traditions, 2011,


192

Minneapolis, USA. Conference proceedings. Minneapolis: The Masonry Soci-ety; University of Minnesota, 2011, [12] str., (CD ROM).

Tomaževič M., Gams M., Berset T.: Seismic strengthening of brick masonry walls with composites : an experimental study. V: SEWC, Structural Engineers World Congress 2011, April 4th - 6th, Villa Erba, Como, Italy. Congress papers. Como: SEWC, 2011, 10 str. (CD ROM).

Meli R., Brzev S., Tomaževič M. s skupino avtorjev: Seismic design guide for low--rise confined masonry buildings. Oakland: Earthquake Engineering Rese-arch Institute, 2011. http://www.confinedmasonry.org/wp-content/uplo-ads/2009/09/ConfinedMasonry, DesignGuide82011.pdf.

Jože Toporišič TISKANE OBJAVEToporišič J.: Škrabec o zaznamovanju naglasov v Pleteršnikovem slovarju. V: Je-

senšek M. (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knji-žna zbirka Zora, 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 13–18.

Kalčič M., Toporišič J.: S Toporišičem na Mostecu. Posavski obz., 9. jun. 2011, leto 15, št. 12, str. 11.

Toporišič J., Jemec Tomazin M. (ur.). Intervjuji in polemike, (Zbirka Linguistica et philologica, 25). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 429 str.

DRUGOToporišič J., Zorko Z., Jesenšek M.: Toporišič : samotni hodec skozi neprijazni čas :

portret akademika Jožeta Toporišiča : dokumentarni film (VPS 21.20), RTV Slo 1, 9. 10. 2011, ob 21.35.

Kolšek P.: Hudi jezikoslovec vedrega značaja : samotni hodec skozi neprijazni čas, portret akademika Jožeta Toporišiča, dokumentarni film, RTV SLO 1, 9. ok-tobra ob 21.50. Delo, 11. okt. 2011, leto 53, št. 236, str. 15.

Toporišič J.: 85-letnica prof. dr. Jožeta Toporišiča : 07. oktober 2011. Brežice: Knji-žnica, 2011. 1 video DVD (ca 12 min), barve, zvok.

Jože Trontelj TISKANE OBJAVEManohin A., Gerželj G., Trontelj J., Balažic J., Žnidaršič V., Korošec D.: Dileme v

zvezi z bolnikovim zavračanjem transfuzije krvi. Isis 2011; 20 (1): 21–3.Trontelj J.: O dolžnosti, da se učimo iz zgodovine. Communio 2011; 21 (4): 339–

46.Trontelj J.: On the duty to learn from history. / O dolžnosti, da se učimo iz zgodo-

vine. In: Možnosti in pomen sprave / The possibilities and meaning of recon-ciliation. Mednarodna konferenca / International conference, Celje, Slovenia, 3–6 november 2011. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2011: 18.


193

Trontelj J.: Temna zarja ob dvajsetletnici samostojne Slovenije. Kdaj vrednote in etika za vse? Tretji dan 2011; 40 (5/6): 57–62.

Trontelj J.: Privzgoja vrednot. Nujna planetarna naloga. Vzgoja 49 2011; 13 (1): 3–5.Trontelj J.: Znanje kot družbena vrednota. Pogled iz medicine. V: Vičar M., Kregar

S. (ur.). Biološka znanost in družba. Povezanost procesov. Zbornik s prispev-kov s posveta. Ljubljana, 2001 oktober 6–7. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011; 128–32.

Žakelj T., Trontelj J.: Etični vidiki presejalnih programov. V: Primic-Žakelj M., Jančar B., Čeh F., et al, (ur.). Državni presejalni programi za raka. 19. seminar In memoriam dr. Dušana Reje: Slovenija proti raku: desetletni zdravstveno-vzgojni program za zmanjšanje zbolevnosti in umrljivosti za rakom; 20. ok-tober 2011; Ljubljana. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku, 2011; 88–96 (predavanje na povabilo).

Trontelj J.: O znanju in vrednotah. V: Kranjc A. (ur.). Posvet o poučevanju naravo-slovja. Ljubljana, 16. december 2009. Ljubljana: SAZU, 2011; 13–7.

Trontelj J.: Stimulation SFEMG: the need for good technique. V: Osredkar D., Ko-ritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slo-venia, September 22–25, 2011. Book of abstracts: SNC 11 : Central European FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2011: 190.

Trontelj J.: Results to be expected with stimulation SFEMG in early myasthenia gravis. V: Osredkar D., Koritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22–25, 2011. Book of abstracts: SNC 11 : Central European FENS featured regional meeting. Ljubljana: Si-napsa, Slovenian Neuroscience Association, 2011: 195.

Trontelj J.: Stimulation SFEMG in studies of neuromuscular physiology. V: Osred-kar D., Koritnik B., Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Lju-bljana, Slovenia, September 22–25, 2011. Book of abstracts: SNC 11 : Central European FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Ne-uroscience Association, 2011: 195–6.

Trontelj J.: Nagovor. Pogled: revija za multidisciplinarno proučevanje in prepreče-vanje samomora Acta Suicidologica Slovenica 2011; 5 (1–2): 11–2.

Trontelj J.: V iskanju izgubljenega sočutja. V: Dežman J. (ur.). Resnica in sočutje: prispevki k črni knjigi titoizma: poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009–2011. Družina: Ljubljana, 2011: 9–12.

Trontelj J.: Nagovor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V: Mencinger J. (ur.). Aleksander Bajt : 1921–2000: zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010], (Razprave, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011; 9.


194

Trontelj J.: Pozdravni nagovor. V: Oblak Z., Klopčič L. (ur.). Poti znanosti k edi-nosti Slovencev. VII. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstve-nikov iz sveta in Slovenije. Ljubljana, 12–13 oktober 2011. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres, 2011: 21–2.

Trontelj J.: Soča in požrešnost energetikov: ali bomo dopustili »ukinitev naravne vrednote z uredbo«? Delo, Sobotna priloga, 13. avgust 2011; 31.

Trontelj J.: Etični problemi sintezne biologije. Večer, priloga 7D, junij 2011, 29; 15.Trontelj J.: Vrednote so večkrat le preoblečeni interesi. Intervju. Delo, Sobotna pri-

loga (7. maj 2011) 2011; 53 (104)Zgonik S.: Intervju (Jože Trontelj ). Mladina (19. avgust 2011) 2011; 33: 44–9.Trontelj J.: Tri vprašanja dr. Jožetu Trontlju. Novi svet 2011; 47; (2): 4.Trontelj J.: Otvoritveni nagovor. V: Čepič M. (ur.). Posvet o poučevanju fizike,

kemije in matematike. Ljubljana, 22. september 2010. Ljubljana: SAZU, 2011; 12–4.

Trontelj J.: Spremna beseda. V: Bratina N. (ur.). Otrok s sladkorno boleznijo v vrt-cu, šoli in pri športnih ter drugih aktivnostih. Ljubljana: Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami, 2011: 7.

Gregorčič M., Hanžek M., Kajfež-Bogataj L., Kreft L., Murn A., Plut D., Stanovnik T., Školč J., Trontelj J., Kapš D.: Kam po krizi? Premišljanja o prihodnosti. Ljubljana: Kabinet predsednika Vlade RS: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2011: 77 str.

DRUGOBalažic J., Bošnjak M., Flis V., Živcec-Kalan G., Kastelic A., Korošec D., Prestor J.,

Rajapakse R., Trontelj J., Vidmar I., Vlahović D., Žmitek A.: Ogrožen bolnik in poškodovanec – kdo ima pravico odločati o zdravljenju : [sodelovanje v razpravi v okviru Skupnih predavanj na 18. Mednarodnem simpoziju o ur-gentni medicini, Portorož, 17. junij 2011]. Portorož, 2011.

Drago Tršar Tršar D.: Razstava skupaj z akad. Andrejem Jemcem: V spomin na deseto obletni-

co smrti akad. dr. Vinka Kambiča na SAZU.SKUPINSKE RAZSTAVEViški salon, Ljubljana.Mercator – razstavni prostor, Ljubljana.Mednarodna razstava skulptur, Lendava.Cerkev sv. Duha – galerija, Črnomelj.

Vito Turk TISKANE OBJAVEJelinska C., Davis P. J., Kenig M., Žerovnik E., Kokalj-Jenko S., Gunčar G., Turk

D., Turk V., Clarke D. T., Waltho J. P., Staniforth, Rosemary A.: Modulation


195

of contact order effects in the two-state folding of stefins A and B. Biophys. j., 2011, vol. 100, no. 9, str. 2268–2274.

Ivanova S., Gregorc U., Vidergar N., Javier R., Bredt D. S., Vandenabeele P., Pardo J., Simon M. M., Turk V., Banks L., Turk B.: Maguks, scaffolding proteins at cell junctions, are substrates of different proteases during apoptosis. Cell death & disease, 2011, vol. 2, str. e116-1–e116-11.

Mikhaylov G., Mikac U., Magaeva A. A., Itin V. I., Naiden E. P., Psakhye I. S., Ba-bes L., Reinheckel T., Peters C., Zeiser R., Bogyo M., Turk V., Psahkye S. G., Turk B., Vasiljeva O.: Ferri-liposomes as an MRI-visible drug-delivery system for targeting tumours and their microenvironment. Nature nanotechnology, 2011, vol. 6, no. 9, str. 594–602

Žerovnik E., Stoka V., Mirtič A., Gunčar G., Grdadolnik J., Staniforth R. A., Turk D., Turk V.: Mechanisms of amyloid fibril formation : focus on domain-swa-pping. FEBS journal, 2011, vol. 278, no. 13, str. 2263–2282.

Repnik U., Stoka V., Turk V., Turk B.: Lysosomes and lysosomal cathepsins in cell death. Biochimica et biophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824, no. 1, str. 22–33, dec. 2011.

Turk V., Stoka V., Vasiljeva O., Renko M., Sun T., Turk B., Turk D.: Cysteine cathep-sins : from structure, function and regulation to new frontiers. Biochimica et biophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824, no. 1, str. 68–88

Stoka V., Turk V.: Strukturna in funkcijska mreža kot orodje za razvoj učinkovi-tejših pristopov vosebni terapiji. V: Lovrečić L. (ur.), Teran N. (ur.). 3. Sim-pozij slovenske medicinske genetike = 3rd Slovene Medical Genetics Sympo-sium, Ljubljana, 8. aprila 2011. Osebna genomika med medicinsko uporabo in komercializacijo : zbornik povzetkov. Ljubljana: Združenje za medicinsko genetiko, Slovensko zdravniško društvo, 2011, str. 37–39.

Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1 mu-tants of human stefin B. V: Osredkar D. (ur.), Koritnik B. (ur.), Pelko M. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference 11, Ljubljana, Slovenia, September 22-25, 2011. Book of abstracts : SNC 11 : Central European FENS featured regional meeting. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2011, str. 173.

Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1 mu-tants of human stefin B : [presented at 36th FEBS Congress of Biochemistry for Tomorrow Medicine, June 25-30, 2011, Torino, Italy]. FEBS journal, 2011, vol. 278, suppl. 1, str. 475.

Špes A., Petelin A., Reinheckel T., Walczak H., Vandenabeele P., Turk V., Turk B.: Katepsini in lizosomi kot ojačevalci signalov pri apoptozi sproženi z ligandi smrti. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.): 5. Dan Mladih Raziskovalcev, Lju-bljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 20.


196

Hafner M., Repnik U., Turk V., Turk B.: Vloga proteaz pri s sfingozinom inducira-ni celični smrti. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan mladih raziskoval-cev, Ljubljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 28.

Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro študij EPMI mutant človeškega proteina stefina B. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan Mla-dih Raziskovalcev, Ljubljana, Februar 2011. [Program in povzetki]. Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 30.

Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro študij lastnosti EPM1 mutant človeškega proteina stefina B. V: Pribošič I. (ur.), Krnel K. (ur.). 5. Dan mladih raziskovalcev, Ljubljana, februar 2011. [Program in povzetki]. Ljublja-na: Institut “Jožef Stefan”, 2011, str. 30.

Špes A., Petelin A., Reinheckel T., Walczak H., Turk V., Turk B.: TRAIL-induced apoptosis and the role of lysosomes and lysosomal cathepsins. V: 28th Winter School, Tiers, Italy, February 23rd-27th, 2011. Proteinases and their inhibitors : recent developments. [S. l.: S. n.], 2011, str. 26.

Suban D., Zajc T., Renko M., Turk V., Dolenc I.: The role of cathepsin C and PGCP in thyroglobulin processing. V: 28th Winter School, Tiers, Italy, February 23rd-

-27th, 2011. Proteinases and their inhibitors : recent developments. [S. l.: S. n.], 2011, str. 61.

Polajnar M., Kopitar-Jerala N., Turk V., Žerovnik E.: In vitro studies of EPM1 mutants of human stefin B. V: 28th Winter School, Tiers, Italy, February 23rd-

-27th, 2011. Proteinases and their inhibitors : recent developments. [S. l.: S. n.], 2011, str. 68.

Mikhaylov G., Mikac U., Naiden E. P., Itin V. I., Reinheckel T., Peters C., Bogyo M., Turk V., Psahkye S. G., Turk B., Vasiljeva O.: Ferri-liposomes, a novel MRI-visible drug-delivery system, enabled successful tumor treatment by ef-ficient cysteine cathepsins inhibition. V: Seventh General Meeting of the Inter-national Proteolysis Society, October 16-20, 2011, San Diego, California, USA. San Diego: International Proteolysis Society, 2011, str. 55.

Turk V. (Guest Editor – povabljen kot editor). Special issue : Proteolysis 50 years after the discovery of lysosome in honor of Christian de Duve. Biochimica et biophysica acta, Proteins and proteomics, 2012, vol. 1824, no. 1, str. 1–2.

Turk V.: Franc Gubenšek (1937–2010). Letop. Slov. akad. znan. umet., 2011, knj. 61: 2010, str. 223–225, portret.

DRUGOTurk V., Kaučič V., Boštjančič D., Mateta M., Meden A., Jamnik J., Krajnc P., Ver-

čič D., Tenze G., Pucelj G.: Kemija v družbi : okrogla miza, Nacionalna kon-ferenca o komuniciranju kemije »Kemija med percepcijo in realnostjo: vloga znanstvenikov, industrije, medijev in izobraževanja«, 24. maj 2011, Ljubljana, Slovenija. Ljubljana, 2011.


197

Turk V.: Predsednik sekcije ‘’Mechanisms of Pathogenesis’’ na: Seventh General Meeting of the International Proteolysis Society, October 16-20, 2011, San Die-go, California, USA. San Diego: International Proteolysis Society, 2011, str. 31.

Dragica Turnšek Turnšek D.: recenzija monografije Geologija Slovenije - The Geology of Slovenia.

(Pleničar M., Ogorelec, B. & Novak M. gl. ur.), Izd. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 2009, 612 str., (565 sl.), geološka karta, (izšlo 2011).

Anton Vratuša OBJAVEVratuša A.: Dalle Catene alla Libertà. La “Rabska brigada” una brigata partigiana

nata in campo di concentramento fascista. Narodna in študijska knjižnica, Trieste/Trst, KappaVu Resistenza Storica – Udine. 20011, str. 200.

Vratuša A.: Jezik sebeborskega urbarja. Sporočilo iskrenega učitelja. Biblioteca Sla-vica Savariensis. Tomus XIi Szomebathely 2011, str. 137–156.

Vratuša A.: Dr. Vanek Šiftar, slovenski romolog. Dr. Vanek Šiftar – slovenski romo-log. INV – UŠF, Ljubljana 2011, str. 6–8.

Vratuša A.: Dr. Anton Trstenjak : Slovenci smo državotvorni narod. Pirjevčev zbor-nik. Poti zgodovine med Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo. Ob sedem-deseti obletnici akad. prof. dr. Jožeta Pirjevca, Koper – Capodistria, UP ZRS 2011, str. 543–550.

DRUGOVratuša A.: Jambori spominov in dobrega sosedstva. Tema: Slovenska Istra. Mla-

dinska kulturna prireditev na Vrtu spominov in tovarištva, Petanjci 19, 6. maja 2011.

Vratuša A.: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama. Uvodnik. Znan-stvena konferenca: Celostno upravljanje zavarovanih območij – krajinski park Goričko, ICPE, Ljubljana, 10. maja 2011, str. 1–4.

Vratuša A.: Visoki mednarodni gost v Krajinskem parku Goričko ter na Vrtu spo-minov in tovarištva. Uvod. 9. znanstvena konferenca PAZU, Murska Sobota, 25. novembra 2011.

Saša Vuga Vuga S.: Predavanje o Cirilu Kosmaču v Klubu kulturnikov v Trstu, 24. 1. 2011.Vuga S.: Saša Vuga , perfekcionist. Slovenščina je bila ustvarjena za 250 milijonov

ljudi, intervju z Borisom Ježem, Sobotna priloga Dela, 5. 2. 2011. Vuga S.: Tudi Milutina so odgnali, ponatis odlomka iz romana Vseenost (1972), zbor-

nik Vstala Primorska (ZRC SAZU Nova Gorica – dr. Branko Marušič), 2011.Vuga S.: slavnostni govor ob odprtju Gregorčičeve poti, Gradišče nad Prvačino, 4.

5. 2011.


198

Vuga S.: Polkovnik Ahac, memoarski esej, Zbornik ob simpoziju fil. fakultete o dr. Dušanu Pirjevcu (ob 90-letnici rojstva), 2011.

Vuga S.: Poslednje pismo, memoarski esej, zbornik Nove revije Interpretacije, Rudi Šeligo , 2011.

Franc Zadravec TISKANA OBJAVAZadravec F.: Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman (Knjižna zbirka Mi-

sel o slovenski besedi). Murska Sobota: Franc-Franc, 2011. 246 str., ilustr. DRUGOZadravec Franc (ur.) Socialna lirika : izbrano delo, (Zbirka Naša beseda). Ljublja-

na: Mladinska knjiga, 1976. 111 str., [1] f. pril.

Ciril Zlobec POEZIJAKovič K., Zlobec C., Menart J., Pavček T.: Pesmi štirih, 7. izdaja, 1. natis, Cankar-

jeva založba, 2011.Zlobec C.: Kot brat si mi, Delo, januar 2011.Zlobec C.: V klas in kruh življenja I., Delo, avgust, 2011.Zlobec C.: Oda in žalostinka za umrlim sinom, Delo, SP, 10. 12. 2011.POEZIJA V ZBORNIKIH IN REVIJAH:Zlobec C.: Samo ta dan imam, Pomladni pogovori z mrtvo hčerko ali Parabola

o cvetoči češnji, Pesmi Parnasa, Veronikini nagrajenci, Fit media, Celje, 2011.

Zlobec C.: In memoriam pesniku Tonetu Pavčku, dvema pesmima, že objavljeni-ma v Delu, dodani še: V klas in kruh življenja II in Slovo na Žalah, Sodobnost, št. 12. 2011.

POEZIJA V PREVODUZlobec C.: Binidad del amor y el dolor. prevod: Juan Octavio Prenz, Ediciones LAR

– literatura americana reunida, Buenos Aires, 2011.ESEJISTIKAV knjižni izdajiZlobec C.: Vse daljave niso daleč – Italijanska srečanja slovenskega pesnika, ZTT

– Est, Trst, 2011.V revijah in zbornikih: Zlobec C.: V zborniku Pesniki Parnasa: Kaj lahko zapišem ta trenutek o sebi? Moja

poezija – to sem jaz sam, Celje, 2011.Zlobec C.: Neutrudnemu iskalcu svetlobe, pesniku in prijatelju Tonetu Pavčku v

slovo, Sodobnost, št. 12. 2011.Zlobec C.: Tudi v svobodi s Prešernom, zbornik Edinost, sreča, sprava. 30 let pro-

jekta GEOSS, dopolnjena izdaja, Društvo GEOSS, 2011.


199

Zlobec C.: Marginalije ob Mali sanjavki, spremna beseda v zbirki Mala Sanjavka Marjance Kočevar, založba Goga, Novo mesto, 2011.

Zlobec C.: V tihem sozvočju z naravo, z odprtimi očmi v čas, spremna beseda v zbirki V Plašljivem vrbju Radivoja Pahorja, Mariborska literarna družba, Maribor 2011.

Zlobec C.: Dvajset let pozneje, Glasilo Ljubljana, september 2011.INTERVJUZlobec C. in Kmecl M.: Če bomo prodajali, bomo hlapci, (spraševala Miša Čer-

mak), Jana, št. 47, 22. 11. 2011.KNJIŽNI PREVODGiuseppe Tomasi di Lampedusa: Gepard, roman, spremna beseda: Odkritje, ime-

novano Lampedusa, MK, 2011.DOKUMENTARNI FILMCiril Zlobec : Ljubezen – svetlo sonce in tema (30’). Scenaristka Neva Zajc, režiser

Samo Milavec, produkcija TV Koper, javna premierska projekcija, Štanjel, Avgust 2011, predvajano na TV, Koper (2X) in TVS, 2011.

Zlobec C.: javni »slavnostni« govori in nagovori, literarni večeri (Ljubljana, Seža-na, Koper, Trst, Celovec, Idrija, Radenci, Trzin, Jesenice ...).

Robert Zorec OBJAVEVelebit J., Chowdhury H. C., Kreft M., Zorec R.: Rosiglitazone Balances Insulin-

-Induced Exo- And Endocytosis In Single 3t3-L1 Adipocytes. Mol Cell En-docrinol (2011). 333(1):70–7.

Potokar M., Stenovec M., Kreft M., Gabrijel M., Zorec R.: Physiopathologic Dyna-mics of Vesicle Traffic in Astrocytes. Histology and Histopathology (2011) 26:277–284.

Prebil M., Jensen J., Zorec R., Kreft M.: Astrocytes and Energy Metabolism. Acta Physiologica et Biochemica (2011) 117(2):64–9 .

Prebil M., Chowdhury H. H., Zorec R., Kreft M.: Changes in cytosolic glucose level in ATP-stimulated live astrocytes. BBRC (2011) 405(2):308-13.

Prebil M., Vardjan N., Jensen J., Zorec R., Kreft M.: Dynamic monitoring of cyto-solic glucose in single astrocytes. Glia (2011) 59(6):903–13.

Jorgačevski J., Potokar M., Grilc S., Kreft M., Liu W., Barclay J. W., Bückers J., Med-da R., Hell S. W., Parpura V., Burgoyne R. D. & Zorec R.: Munc18-1 tuning of vesicle merger and fusion pore properties. J. Neurosci. (2011) 31:9055–9066.

Kovačič P. B., Chowdhury H. H., Velebit J., Kreft M., Jensen J., Zorec R.: Cytosolic glucose homeostasis changes during differentiation of 3t3-l1 fibroblasts into adipocytes: Direct measurements. J. Biol. Chem. (2011) 286(15):13370–81.

Kabaso D., Gongadze E., Jorgačevski J., Kreft M., Van Rienen U., Zorec R., Iglič A.: Exploring the binding dynamics of bar proteins. Cell Mol Biol Letters (2011) 16(3):398–411.


200

Zorec R.: “Properties of Regulated Exocytosis in Astrocytes”, in Verkhratsky, A. and Parpura, V. (eds), Physiology and Pathophysiology of Neuroglia: The Bi-omedical & Life Sciences Collection, Henry Stewart Talks Ltd, London 2011 (http://hstalks.com/?t=BL1272935-Zorec).

Stenovec M., Milošević M., Petrušić V., Potokar M., Stević Z., Prebil M., Kreft M., Trkov S., Andjus P. R., Zorec R.: ALS IgG_Enhances The Mobility Of Lysotracker-Labelled Vesicles In Cultured Rat Astrocytes. Acta Physiologica (2011,) 203(4):457–71.

DRUGOZorec R.: »Vesicle Traffic in Astrocytes« and »Methodology: Membrane capaci-

tance measurements in astrocytes«, vabljeno predavanje 27/03/2011, Interna-tional Astrocyte School, Bertinori, Italy (27. 3. 2011–1. 4. 2011)

Zorec R.: »Fusion Pore properties of Peptidergic Vesicles«, vabljeno predavanje 19/04/2011, Vita-Salute San Raffaele University & San Raffaele Institute, Di-vision of Neuroscience. Milan, Italy, April 20th, 2011)

Zorec R.: »Exocytotic Fusion Pore: An Evolutionary Invention of Eukaryotic Cells», vabljeno predavanje 28/04/2011, Seminar forum at the Department of Human Biology, Anatomy Building, Faculty of Health Sciences, University of Cape Town on 28th April 2011 at 13h00, South Africa.

Zorec R.: »Fusion pore regulation of peptidergic vesicles«, vabljeno predavanje 14/06/2011, Department of Biochemistry, Imperial College London, London.

Zorec R.: “Measurements of cytosolic glucose in adipocytes” COST BM0602: Adi-pose Tissue: A Key Target for Prevention of the Metabolic Syndrome Final me-eting in Kuopio, vabljeno predavanje 29/08/2011, Finland, 2011, August 29-31, 2011, University of Eastern Finland, Kuopio Campus, Mediteknia Auditorium.

Zorec R.: “Vesicle Traffic and Regulated Exocytosis in Astrocytes”, vabljeno pre-davanje 17/09/2011, 10th EuropeGlia, Symposium 31: Vesicle Dynamics in astrocytes” Prague, Czech Republic, 13-17, September 2011.

Zorec R.: “Physiopathology of Vesicle Traffic and Regulated Exocytosis in Astro-cytes”, vabljeno predavanje 23/11/2011, University of Colorado, Health Scien-ces, November 23, 2011.

Zorec R.: »Astrocyte Physiopathology, Regulated Exocytosis, Vesicle Traffic and Fusion Pore Properties«, vabljeno predavanje 28/11/2011, Oregon Health Sci-ences Center & Vollum Institute, Portland, November 28, 2011.

Zinka Zorko OBJAVEZorko Z.: Medjezikovni stiki v lendavskem kotu. V: Kolláth A. (ur.), Gróf A. (ur.).

Szépbe szőtt hit --- : köszöntő könyv Varga József tiszteletére, (Muratáj, 1-2). Maribor: Magyar Nyelv és Irodalom Tanszék; Lendva: Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2011, 2010, št. 1/2, str. 296–306.


201

Zorko Z.: Završki slovenskogoriški govor. Čas. zgod. narodop., 2011, letn. 82 = n. v. 47, zv. 2/3, str. 221–229.

Benko A., Zorko Z.: Prekmurski knjižni jezik v Küzmičevem Evangeliju po Iva-nu in prekmursko narečje v Strukovcih = Prekmurje literary language in Küzmič’s Gospel of John and the Prekmurje dialect in Strukovci. Zb. soboš. muz., 2011, 16/17, str. 219–244.

Zorko Z.: Panonsko haloško narečje : od Velikega Vrha do Žetal. Mohorjev koled., 2011, str. 107–115.

Zorko Z.: Jezikovne drobtinice : zapis severnega štajerskega govora v občini Sel-nica ob Dravi. Selniške novice, maj 2011, leto 5, št. 12, str. 50–51, ilustr., okt. 2011, leto 4 [i. e. 5], št. 13, str. 39–40, ilustr.

Zorko Z.: Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V: Krakar-Vogel B. (ur.). Slavistika v regijah – Maribor, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 22). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2011, str. 21–28.

Zorko Z.: Prevzeto gozdarsko, lesarsko in stavbarsko strokovno izrazje v koro-škem remšniškem podnarečju = Fachsprachliche Entlehnungen aus den Be-reichen Fortschwirtschaft, Holz- und Bauwesen im Kärntner slowenischen Remšeniker Subdialekt. V: Pohl H. D. (ur.). Akten der 10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologie in Klagenfurt 19.-22. September 2007, (Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft, Jg. 34-36 (2008-2010). Wien: Praesens, [med 2010 in 2011], str. 511–523.

Zorko Z.: Koroški govor Radvanja v Avstriji. V: Filipi G. (ur.). Mednarodni znan-stveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 5, Koper, 13.–14. maja 2011 : [program in povzetki = programma e riassunti = programme and abstracts]. Koper: Uni-verza, ZRS, 2011, str. 17–18.

Zorko Z.: Prekmursko glasoslovje od Avgusta Pavla do romanov Franceka Muki-ča. V: Gadányi K. (ur.), Jesenšek M. (ur.). Az igaz tanár üzenete : Pável Ágoston születésének 125. évfordulója tiszteletére : s spoštovanjem ob 125. obletnici roj-stva Avgusta Pavla, (Bibliotheca Slavica Savariensis, tom. 12). Szombathely: [s. n.], 2011, str. 169–181.

Zorko Z.: Prekmursko glasoslovje od Avgusta Pavla do romanov Franceka Muki-ča = Phonetische Charakteristika der Sprache von Prekmurje von August Pa-vel bis zu den Romanen Francek Mukič's [!]. V: Jesenšek M. (ur.). Globinska moč besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 80). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 421–430.

Benko A., Zorko Z.: Madžarizmi v Mukičevem romanu Garaboncijaš in neka-teri ustrezniki zanje v Pleteršnikovem slovarju = Hungarian loan words in Mukič’s novel Garaboncijaš and some of their correspondents in Pleteršnik’s dictionary. V: Jesenšek M. (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja,


202

(Mednarodna knjižna zbirka Zora, 75). Maribor: Mednarodna založba Od-delka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 237–252.

Benko A., Zorko Z.: Prevzeto besedje v romanu Garaboncijaš Franceka Muki-ča. V: Filipi G. (ur.). Narečna prepletanja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2011, str. 273–286.

Zorko Z., Jesenšek M., Pavel J., Kozar-Mukič M.: 2011 – leto Avgusta Pavla : v od-daji Radijski razgledi, Radio Maribor, 7. maja 2011. 2011. http://www.rtvslo.si/mojavdio/radiomaribor/razgledi-2011-leto-avgusta-pavla/6653/.

Toporišič J., Zorko Z., Jesenšek M.: Toporišič : samotni hodec skozi neprijazni čas : portret akademika Jožeta Toporišiča : dokumentarni film (VPS 21.20), RTV Slo 1, 9. 10. 2011, ob 21.35.

Zorko Z: Mulec F.: Graba, kdo bo tebe ljubil : izpoved resničnega pričevanja. 1. izd. Pekre: samozal. F. Mulec, 2011. 204 str., ilustr.

Zorko Z.: Avsenik Nabergoj I., Lamping D. (ur.). Literarne vrste in zvrsti : stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 623 str., ilustr.

Zorko Z.: Rus I.: Spomin živi. Slovenj Gradec: samozal., 2011. 125 str. Zinka Z.: Jesenšek M. (ur.): Globinska moč besede : red. prof. dr. Martini Orožen ob

80-letnici, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 80). Maribor: Mednarodna za-ložba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011. 667 str., ilustr.

Zorko Z.: Narečna členjenost v občini Videm. V: Mohorko T. (ur.). Občina Videm : zbornik. Ptuj: Vejica, 2011, str. [178]–191, ilustr.

DRUGOZorko Z. (članica ur. sveta 2008–) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta,

Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008–. Zorko Z. (članica ur. odbora 2005–) Studia Historica Slovenica. Maribor: Zgodo-

vinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001–.Zorko Z. (članica ur. odbora 1995–) Studia Slavica Savariensia. Szombathely: Ber-

zsenyi Dániel Tanárképzö Föiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992–.

Mitja Zupančič Westergren M., Zupančič M., Kraigher H.: Tehnične smernice za ohranjanje in

rabo genskih virov : rdeči bor, ruševje in munika : Pinus sylvestris, P. mugo, P. heldreichii : Slovenija. Gozd. vestn., 2011, letn. 69, št. 1, str. [39–46], ilustr.

Zupančič M., Westergren M., Kotnik A., Božič G.: Tehnične smernice za ohra-njanje in rabo genskih virov : črni bor, sredozemski bori: alepski bor, pinija, obmorski bor ter petigličasti bori: cemprin, molika, zeleni bor : Slovenija. Gozd. vestn., 2011, letn. 69, št. 2, str. [107–114], ilustr.


203

Božič G., Kutnar L., Zupančič M.: Genetic variability and suitability of under--planted beech in selected norway Spruce monocultures on the Pohorje Mas-sif / Genetska variabilnost in primernost podsajene bukve v izbranih smre-kovih monokulturah na Pohorju, Folia biologica et geologica 52/1-2, 2011, str. 5–25.

Zupančič M., Žagar V.: Problems of the association Castaneo-Fagetum sylvaticae Marinček & Zupančič (1979) 1995 / Problematika asociacije Castaneo-Fage-tum sylvaticae Marinček & Zupančič (1979) 1995, Folia biologica et geologica 52/1-2, 2011 str. 141–172.

Slavoj Žižek TISKANE OBJAVEŽižek S.: Hegel, sex and marriage. Lacan. ink, spring 2011, no. 37, str. 112–133. Žižek S.: We zoeken het absolute op de verkeerde plek. Nexus (Kampen), 2011, nr.

59, str. 165–184.Žižek S.: El tercer espacio. Arquitectura viva, 2011, n. 134, str. 112. Žižek S.: With Hegel beyond Hegel : The Hegel variations: on the phenomenolo-

gy of the spirit by Fredric Jameson, London: Verso, 2010. Criticism (Detroit), Spring 2011, vol. 53, no. 2, str. 295–313.

Žižek S.: Tact in the age of WikiLeaks. Harper's (N. Y. N. Y.), April 2011, no. 1931, vol. 322, str. 13–16.

Žižek S.: La rivolta nel deserto postideologico. Internazionale (Roma), 2/8 Sett. 2011, a. 18, n. 913, str. 88–91.

Žižek S.: Non siamo sognatori. Internazionale (Roma), 14/20 ott. 2011, a. 18, n. 919, str. 30–31.

Žižek S.: WikiLeaks : wenn es unsere Pflicht wird aufzuhören, den Schein zu wa-hren. Lettre int. (Berl.), Juni 2011, 92, str. 60–62.

Žižek S.: Zero-degree protests : on the riots. Lond. rev. books, 8 September 2011, vol. 33, nr. 17, str. 28–29.

Žižek S.: Todestrieb as an ethical category. V: Kisser T. (ur.), Rippl D. (ur.), Tiedt-ke M. (ur.). Angst : Dimensionen eines Gefühls. 1. Aufl. Paderborn: Wilhelm Fink, cop. 2011, str. 113–127.

Žižek S.: From democracy to divine violence. V: Agamben G. Democracy in what state?, (New directions in critical theory). New York: Columbia University Press, cop. 2011, str. 100–120.

Žižek S.: Hegel and shitting : the idea’s constipation. V: Žižek S. (ur.), Crockett C. (ur.), Davis C. (ur.). Hegel & the infinite : religion, politics, and dialectic, (In-surrections). New York: Columbia University Press, cop. 2011, str. 221–232.

Žižek S.: Preface : Hegel’s century. V: Žižek S. (ur.), Crockett C. (ur.), Davis C. (ur.). Hegel & the infinite : religion, politics, and dialectic, (Insurrections). New York: Columbia University Press, cop. 2011, str. IX–XI.


204

Žižek S.: Die Entgiftung des Nächsten. V: Ramin S., Just R., Charim I., Seesslen G., Žižek S., Ganglbauer K. Vorboten der Barbarai : zum Massaker von Utøya, (Laikatheorie, Bd. 14). 1 Aufl. Hamburg: Laika, cop. 2011, str. 107–116.

Žižek S.: Die Puppe namens Theologie. V: Steimann D. (ur.), Weinecke F. Private Andacht. Bönen: Kettler, 2011, str. 14–15.

Žižek S., López Martín F.: El acoso de las fantasias, (Cuestiones de antagonismo, 66). Madrid: Akal, 2011. 266 str.

Žižek S.: Ahir zamanlarda yaşarken. Istanbul: Metis, 2011. 588 str. Žižek S.: Bienvenidos a tiempos interesantes. La Paz: Garza Azul, 2011. 119 str. Žižek S.: Die bösen Geister des himmlischen Bereichs : der linke Kampf um das 21.

Jahrhundert. Frankfurt am Main: Fischer S., 2011. 384 str. http://deposit.d-nb.de/cgi-bin/dokserv?id=3798411&prov=M&dok%5Fvar=1&dok%5Fext=htm.

Žižek S.: Comment lire Lacan, (Antiphilosophique collection). Condé-sur-Noire-au: Nous, 2011. 169 str.

Žižek S.: De la croyance, (Rayon philo). 1re éd. [Arles]: J. Chambon, 2011. 317 str. Žižek S.: Eerst als tragedie, dan als klucht. Amsterdam: Boom, cop. 2011. 238 str. Žižek S.: En defensa de causas perdidas, (Cuestiones de antagonismo, 62). Madrid:

Akal, 2011. 479 str. Žižek S.: Gewalt : Sechs abseitige Reflectionen = aus dem Englischen von Andreas

Hofbauer, (Laikatheorie). 1. Aufl. Hamburg: Laika, 2011. 188 str. Žižek S.: Geweld : zes zijdelingse bespiegelingen. Tweede oplage. Amsterdam:

Boom, 2011. 224 str. Žižek S.: Ideologian ylevä objekti. Vantaa: Aperion Kirjat, 2011. 368 str. Žižek S.: Lacan : eine Einführung, (Fischer Taschenbuch, 17626). 3. Aufl. Fran-

kfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag, 2011. 171 str. Žižek S.: Leggere Lacan : guida perversa al vivere contemporaneo, (Nuova cultura -

introduzioni, 217). Ristampa. Torino: Bollati Boringhieri, 2011. 136 str. Žižek S.: Living in the end times. London; New York: Verso, 2011. XV, 504 str. Žižek S.: Od tragedii do farsy : czyli jak historia się powtarza. Wyd. 1. Warszawa:

Wydawnictwo krytyki politycznej, cop. 2011. 265 str. Žižek S.: Le plus sublime des hysteriques, (Travaux pratiques). 1re. ed. Paris: Press

universitaires de France, 2011. 443 str. Žižek S., Klepec P. (ur.): Poskusiti znova – spodleteti bolje (Zbirka Čas misli). Lju-

bljana: Cankarjeva založba, 2011. 485 str. Žižek S.: Primeiro como tragédia, depois como farsa. 1a ed. Sáo Paulo: Boitempo,

2011. 133 str. Žižek S.: Prõta san tragõdia kai meta san farsa. Athina: Scripta, 2011. 226 str. Žižek S.: Razmyšlenija v krasnom cvete : kommunističeskij vzgljad na krizis i soput-

stvujuščie predmety. Moskava: Evropa, 2011. 474 str. Žižek S.: Tihi sugovornici Lacana, (Edicija Missing link). Zenica: Bosansko naro-

dno pozorište, 2011. 275 str.


205

Žižek S.: Vivere alla fine dei tempi. Milano: Ponte alle Grazie, 2011. 619 str. Žižek S.: Vivre la fin des temps, (Bibliothèque des savoirs). [Paris]: Flammarion,

2011. 577 str. Aloni U., Žižek S., Badiou A., Butler J.: What does a Jew want? : on binationalism

and other specters, (Insurrections: critical studies in religion, politics, and culture). New York: Columbia University Press, cop. 2011. XX, 257 str., ilustr.

Žižek S.: Willkommen in interessanten Zeiten!, (Laikatheorie, Bd. 3). 1. Aufl. Ham-burg: Laika, cop. 2011. 91 str.

Žižek S.: Lynch : il ridicolo sublime, (Minima, Volti, n.19). Milano; Udine: Mime-sis, cop. 2011. 48 str.

Žižek S.: Mimari paralaks : sinif savaşinin spandrelleri ve diğer fenomeni. Istanbul: Encore, cop. 2001. 127 str., ilustr.

Žižek S.: Ruda F., Hegels Pöbel : eine Untersuchung der »Grundlinien der Philo-sophie des Rechts«. Konstanz: Konstanz University Press, cop. 2011. 276 str.

Žižek S.: Ruda Frank, Hegel's rabble : an investigation into Hegel's philosophy of right, (Continuum studies in philosophy). London; New York: Continuum, cop. 2011. XVIII, 218 str.

Žižek S.: Mao, Zedong, Mao o praxi a rozporu, (SOK, sv. 8). 1. české vyd. v tomto souboru. Všeň: Grimmus, 2011. 192 str.

Žižek S.: Lenin V. I., Žižek S. (ur.). Revolution at the gates : a selection of writings from February to October 1917. Reprinted. London; New York: Verso, 2011. VIII, 344 str.

Žižek S.: Jednou jako tragédie, podruhé jako fraška aneb Proč musela utopie libera-lismu zemřít dvakrát. Praha: Rybka, 2011. 247 str.

Žižek S.: Lacrimae rerum : Kiéślowski, Hitchcock, Tarkowski, Lynch, (Seria Idee, 4). Wyd. 3. Warszawa: Wydawnictwo krytyki politycznej, 2011. 326 str.

DRUGOVogt E. M.: Slavoj Žižek und die Gegenwartsphilosophie : Agamben, Vattimo, Den-

nett, Badiou, Fanon, Ranciere. Wien: Turia + Kant, 2011. 296 str. Žižek S. (ur.), Crockett C. (ur.), Davis C. (ur.) Hegel & the infinite : religion, poli tics,

and dialectic, (Insurrections). New York: Columbia University Press, cop. 2011. XI, 237 str., ilustr.

Lenin V. I., Žižek S. (ur.). Revolution at the gates : a selection of writings from Fe-bruary to October 1917. Reprinted. London; New York: Verso, 2011. VIII, 344 str.

Budgen S. (ur.), Kouvélakis E. (ur.), Žižek S. (ur.) Yeniden Lenin : bir hakikat siya-setine doğru, (Sic, 7). Istanbul: Bsim Ocak, 2011. 383 str.

Žižek S. (član ur. odbora 1990-) Problemi. Ljubljana: Društvo za teoretsko psiho-analizo, 1962–.


206

Znanstveni delavci SAZU

Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947, Ljubljana. Jezikoslovka in pedago-ginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991.

Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939, Bistrica ob Sotli. Doktor elektrotehni-ških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.

Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944, Ljubljana. Doktor elektrotehniških zna-nosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fizi-ko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.

Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953, Ižakovci pri Murski Soboti. Doktor strojni-štva, redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znan-stveni svetnik SAZU od leta 2007.

Svetovalci SAZU

Gostiša, Lojze, rojen 7. junija 1923 v Žireh, dr. umetnostne zgodovine, svetovalec SAZU za umetnostno zgodovino od 1. decembra 2009.

Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009.

Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani prav-nik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009.

Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Biotehniške fakul-tete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od 14. junija 2011.


207

NOVI ČLANI

I. razred za zgodovinske in družbene vede

JOŽE MENCINGER

Rojen je bil leta 1941 na Jesenicah. Po gimnaziji na Jese-nicah je leta 1964 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1966 magistriral iz ekonomije v Beogradu in leta 1975 dok-toriral na ekonomskem oddel-ku University of Pennsylvania, Philadelphia (ZDA) pri komi-siji pod vodstvom nobelovca L. R. Kleina. Doktoriral je s tezo »Quarterly Econometric Model of Yugoslavia«, ki je predsta-vljala prvi ekonometrični mo-del jugoslovanskega gospodar-stva in enega prvih v tedanjem socialističnem svetu.

Jože Mencinger je zaposlen na Pravni fakulteti v Ljubljani – od leta 1987 kot redni profesor. Predava predmete: Pravo in ekonomika EU, Statistika, Economics of Transition in Mednarodni ekonomski odnosi. Predaval je na podiplomskih programih eko-nomskih fakultet v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, bil je gostujoči profesor na Univerzi v Pittsburgu v ZDA (1987), gostujoči znanstvenik v Torinu in na Dunaju. Posamična vabljena predavanja je imel na univerzah v mnogih evropskih državah pa tudi na univerzah in institutih v ZDA, Mehiki, Braziliji, Rusiji, na Kitajskem in Japonskem. Od leta 1963 deluje na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v Ljubljani, kjer je bil v času 1993–2001 direktor, zdaj je znanstveni svetnik in ure-dnik publikacije Gospodarska gibanja. Sodeloval je z OZN in Svetovno banko in je bil svetovalec UNDP za Bosno. Bil je minister za gospodarstvo in podpredse-dnik prve vlade Republike Slovenije od maja 1990 do maja 1991, od oktobra 1991


208

do oktobra 1997 pa član Sveta Banke Slovenije. Od leta 1995 je član Evropske aka-demije znanosti in umetnosti.

Od leta 1998 do 2005 je bil dva mandata rektor Univerze v Ljubljani. Za delo pri uvajanju slovenskega denarja je bil odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Od leta 2002 je svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije.

Jože Mencinger sodi med začetnike empiričnega ekonometričnega razisko-vanja našega gospodarstva, je avtor prvega ekonometričnega modela jugoslovan-skega gospodarstva in soavtor še nekaj naslednjih ekonometričnih modelov.

Znanstveno delo Jožeta Mencingerja je mogoče razdeliti v dve skupini. Eno predstavlja uporabna ekonometrija, drugi sklop delovanja je stalna aktivna ude-ležba v razpravah o gospodarskem sistemu in politiki ter družbenem razvoju pred osamosvojitvijo Slovenije in tudi po njej. Za tržno preobrazbo gospodarskega sis-tema si je prizadeval že v času, ko to ni bilo politično primerno. Tudi zdaj v raz-pravah ne podlega vsakokratnim »resnicam« o delovanju gospodarstva, zato je sooblikovalec mnenj o našem gospodarskem vsakdanu.

Jože Mencinger je avtor oziroma soavtor več kot 30 monografij, več kot 50 poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah (več kot polovico v tujini), več kot 300 znanstvenih in strokovnih člankov (med njimi je 29 izvirnih znanstvenih raz-prav v tujih jezikih) in številnih prispevkov v javnih občilih. Čeprav sodi v gene-racijo, ki si je s članki prizadevala vplivati predvsem na dogajanje v družbi, ne pa jih objavljati zaradi točkovanj, je v SSCI citiranih 86 njegovih del.

Jože Mencinger je bil med prvimi zagovorniki uveljavitve tržnega gospodar-stva že v nekdanji Jugoslaviji, v osamosvojeni Sloveniji pa je tudi aktivno bistveno prispeval k oblikovanju ustreznega gospodarskega sistema in politike v njegovi za-četni fazi; to je dalo dobro osnovo za uspešno slovensko ekonomsko preobrazbo.

Skupščina SAZU je prof. dr. Jožeta Mencingerja 5. maja izvolila za izrednega člana SAZU.

Zvonimir Baletić (HAZU), Marijan Pavčnik , Alenka Šelih

MARIJA WAKOUNIG

Koroška Slovenka dr. Marija Wakounig se je rodila 19. marca 1959 v Celov-cu in je po končani tamkajšnji Zvezni gimnaziji za Slovence študirala zgodovi-no na Univerzi na Dunaju. Študij je uspešno zaključila 1982, naslednje leto pa še triletno izobraževanje iz temeljnih (pomožnih) zgodovinskih ved na prestižnem Inštitutu za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Österreichische Ge-schichtsforschung), katerega članica je s tem postala. Leta 1985 je bila promovira-na za doktorico zgodovinskih znanosti in postala leta 1986 asistentka na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino (Institut für Osteuropäische Geschichte), kjer je


209

zaposlena še danes. Leta 1996 se je habilitirala in postala na-slednje leto izredna profesorica (v okviru avstrijskega univer-zitetnega sistema, kjer nazivi niso adekvatni našim) na Uni-verzi na Dunaju. Leta 2000 je bila izbrana za profesorico (C4) vzhodnoevropske zgodovine na Univerzi v Jeni, Nemčija, vendar poziva ni sprejela; leta 2002 pa se je v postopku izbire za profesorsko mesto C4 za no-vejšo in novo zgodovino vzho-dne Evrope na Univerzi v Pas-sauu, Nemčija, uvrstila na tretje mesto. V letih 1999–2002 in 2004–2008 je bila namestnica predstojnika Inštituta za vzho-dnoevropsko zgodovino, v letih 2008–2010 pa njegova predstoj-nica. Med različnimi funkcija-mi in članstvi v komisijah, ki jih je opravljala v vsem tem času, omenimo le še, da je bila med letoma 2004 in 2006 vicedekanja Zgodovinsko-kulturnoznanstvene fakultete (Historisch-Kulturwissenschaftliche Fakultät) ter med letoma 2005 in 2007 članica Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti (Balkankomis-sion bei der ÖAW). Je poročena in mati polnoletne hčere.

Dr. Marija Wakounig se je v času svoje univerzitetne in znanstvene karie-re profilirala kot znanstvenica širokega kronološkega in geografskega spektra. V svojih monografijah, razpravah in preglednih delih je raziskovala ter obravnavala teme, segajoče od srednjega veka pa do zgodovine 20. stoletja ter od slovenskega prostora do Rusije. V ospredju njenega dela so teme iz socialne zgodovine, kjer je raziskovala predvsem zgodovino plemstva, iz zgodovine diplomacije, kjer je tudi z ozirom na slovenski prostor treba izpostaviti zlasti proučevanje diplomata in »odkritelja Rusije« Sigismunda Herbersteina, nadalje teme iz zgodovine žensk kot tudi iz avstrijskega humanizma in zgodovine znanosti. Napisala je več knjig, med katerimi izpostavljamo srednjeveško študijo o boju med madžarskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in Benetkami za prevlado v jadranskem prostoru (Dalmatien und Friaul. Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxem-burg und der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum, Wien 1990), obsežno monografijo o knežji rodbini Windisch-Grätz (Windisch-Graetz.


210

Ein Fürstenhaus im 19. und 20. Jahrhundert, Wien/Köln/Weimar 1992; skupaj s Hannesom Steklom) ter o avstrijski diplomaciji v Rusiji (Ein Grandseigneur der Diplomatie. Die Mission von Franz de Paula Prinz von und zu Liechtenstein in St. Petersburg 1894–1898, Wien/Berlin 2007), ki je tudi pred izidom v ruščini (Aristo-krat i diplomat. Missija princa Franca de Paula von und cu Lichtenštejna v Sankt--Peterburge v 1894–1898 gg.). Pomembni so tudi njeni obsežni pregledi, v katerih je prikazala zgodovino vzhodnoalpsko-severnojadranskega prostora v visokem in poznem srednjem veku (Von Přemysl Otakar II. bis zu Maximilian I. von Habs-burg, v: Arnold Suppan (Hg.), Zwischen Adria und Karawanken. Deutsche Geschi-chte im Osten Europas, Berlin 1998, 53–110; Der Alpen-Adria-Raum im hohen und späten Mittelalter, v: Andreas Moritsch (Hg.), Alpen-Adria. Zur Geschichte einer Re-gion, Klagenfurt-Celovec/Ljubljana-Laibach/Wien-Dunaj 2001, 123–172), kot tudi uredništvo posameznih monografskih publikacij, med katerimi je treba omeniti predvsem souredništvo zbornika o globalni zgodovini, ki postaja vse bolj ena od osrednjih tem modernih zgodovinskih raziskav (Globalgeschichte 1450–1620. An-fänge und Perspektiven, Wien 2002 [izdala skupaj s Friedrichom Edelmayerjem in Petrom Feldbauerjem]), ter uredništvo zbornika o ženskah, ki je prva celostna ana-liza položaja žensk v vzhodni Evropi v 20. stoletju (Die gläserne Decke. Frauen in Ost-, Ostmittel- und Südosteuropa im 20. Jahrhundert, Innsbruck/Wien/München/Bozen 2003).

Še posebej je treba opozoriti na povezovalno vlogo, ki jo ima dr. Wakou-nigova med slovensko in avstrijsko znanostjo in še posebej med slovenskim in avstrijskim zgodovinopisjem. Tu ne gre toliko za njene raziskave, v katerih je že od svoje diplomske naloge (študija o posestih ortenburških grofov na Kranjskem v poznem srednjem veku) naprej posegala v slovenski prostor in z njim zvezano zgodovino, ali za njena številna predavanja, ki jih je imela v Sloveniji, kolikor za njeno tozadevno organizacijsko, strokovno, ekspertno in redakcijsko delo. Naj bo s tem v zvezi za ilustracijo omenjeno njeno dolgoletno sodelovanje s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju, nadalje članstvo v uredniških odborih dveh slovenskih zgodovinopisnih periodičnih publikacij (Zgodovinski časopis, Studia historica Slovenica) kot tudi njena vloga zunanjega izvedenca v ocenjevalnih po-stopkih ARRS ter bolonjskih študijskih programov ljubljanske Univerze. Njena velika zasluga (bila je izdajateljica in urednica) je tudi, da je v nemškem prevodu in pri Avstrijski akademiji znanosti leta 2008 lahko izšla temeljna monografija o humanizmu na Slovenskem akad. Primoža Simonitija.

Skupščina SAZU je prof. dr. Marijo Wakounig 5. maja izvolila za dopisno članico.

Janko Pleterski , Rajko Bratož


211

II. razred za filološke in literarne vede

MARTIN DIMNIK

Profesor Martin Dimnik je bil rojen 6. oktobra 1941 v Ljubljani. V vojnih razmerah leta 1943 je prišel v Avstrijo, leta 1949 v Kanado. Leta 1960 je s priznanjem končal srednjo šolo, leta 1965 je na Univerzi v Torontu diplomiral na oddelku za slavistiko, leta 1970 je opravil magisterij na oddelku za ruski jezik in književnost, leta 1971 je dosegel magisterij na Teološki fakulteti Univerze v Torontu. Leta 1976 je dosegel doktorat na Univerzi v Oxfordu v Angli-ji na oddelku za slavistiko. Od leta 1977 je profesor na Pontifi-kalnem inštitutu za srednjeve-ške študije v Torontu za rusko, bizantinsko in južnoslovansko kulturo, v letih 1999–2006 je na Teološki fakulteti Univerze v Torontu predaval zgodnje krščanstvo na Balkanu. V letih 1990–1996 je bil predsednik Pontifikal-nega inštituta za srednjeveške študije v Torontu, od leta 2008 je akademski dekan istega inštituta. Zadnjih 20 let v dogovoru z NUK-om skrbi za redno izmenjavo publikacij med ustanovama. Podoben dogovor ima tudi s Teološko fakulteto Uni-verze v Ljubljani.

Od leta 1964 je Dimnik prejel več štipendij in priznanj v Kanadi, Angliji in Sovjetski zvezi oziroma v Rusiji, Ukrajini in Hrvaški za svoje raziskovalno delo na področju Kijevske Rusije v obdobju med 9. in 13. stoletjem, zgodovine Slovanov na Balkanu v srednjem veku in zgodovine kovanega denarja Slovanov srednjega veka na Balkanu. Zadnje pomembnejše priznanje je prejel decembra 2008 za knjigo Me-dieval Slavic Coinages in the Balkans: Numismatic History and Catalogue z izvoli-tvijo za dopisnega člana Hrvaškega numizmatičnega združenja v Zagrebu. Sicer je član osmih akademskih združenj z navedenih področij v Kanadi, ZDA in Angliji.

Izvirne znanstvene in pregledne znanstvene publikacije obsegajo pet knjig, 40 znanstvenih člankov, dve poglavji o splošni zgodovini v okviru Univerze v


212

Cambridgeu in več kot 60 člankov v uglednih mednarodnih, predvsem ameri-ških slavističnih in splošnih enciklopedijah. Tri Dimnikove knjige predstavljajo njegove izvirne raziskave o dinastiji Černigov v Kijevski Rusiji: Mikhail, Prince of Chernigov and Grand Prince of Kiev, 1224–1246 (Toronto, 1981); The Dyna-sty of Chernigov 1054–1146 (Toronto, 1994); The Dynasty of Chernigov 1146–1246 (Cambridge University Press, 2003). Znanstvene ocene priznavajo pomemben Di-mnikov prispevek k razumevanju zgodovine Kijevske Rusije v srednjem veku. S temi knjigami, ki so sad temeljitih raziskav kronik, arheologije, kovancev, pečatov, »grafitov«, cerkva in arhitekture iz obdobja med 11. in 13. stoletjem, je Dimnik temeljito revidiral poglede ruskih in zahodnih zgodovinarjev glede vloge dinastije Černigov v Kijevski Rusiji.

Leta 2008 je Dimnik pri založbi Spink v Londonu v soavtorstvu z Julijanom Dobrinićem izdal knjigo z naslovom Medieval Slavic Coinages in the Balkans: Nu-mismatic History and Catalogue. Namen knjige je bil, da se srednjeveški slovanski kovani denar z Balkana kot celote predstavi angleško govoreči strokovni javno-sti. Knjiga nudi splošno sintezo sodobnega raziskovanja in katalog glavnih vrst kovancev iz različnih srednjeveških slovanskih dežel Balkana in sredozemskih mest. Do zdaj so kovance raziskovali le v specializiranih, v glavnem nacionalnih študijah, ki so bile pod močnim vplivom avtorjevih etničnih pogledov. Dimniko-va in Dobrinićeva študija je prva celovita sintetična obravnava kovanja denarja pod političnimi avtoritetami srednjeveškega Balkana, zato jo je strokovna javnost numizmatikov sprejela s pravim navdušenjem.

Profesor Dimnik je objavil tudi študije o apokrifnem spisu o Adamu in Evi v Rusiji. Letos je izšla njegova knjiga z naslovom The Apocrypha of Adam and Eve in Russia: The Forbidden Fruit (VDM Verlag Dr. Müller, 2010). Raziskovanje ruske apokrifne verzije o Adamu in Evi je zadnjih sto let popolnoma zamrlo. Z boljše-viško revolucijo leta 1917 je nastopila komunistična ideologija, ki je prepovedala raziskovanje bibličnih tem v ruski kulturi. Dimnikova knjiga je znamenje novih časov v tem pogledu, je pa tudi prva angleška študija, ki omogoča dostop angleško govorečega sveta do tega ruskega izročila. Knjiga nudi razlago o tem, kako so apo-krifi o Adamu in Evi v srednjem veku prišli v Kijevsko Rusijo, navaja seznam pre-povedanih knjig, ki vključuje te apokrife, povzema ustno izročilo legend in pisane pripovedi in natančnejšo obravnavo ene od najbolj razširjenih legend. Na koncu razlaga pomen apokrifov za množice ruskih kmetov in za manjšino izobražencev. Po eni strani knjiga opisuje ruske narodne prvine, ki so prišle v apokrifne zgodbe, po drugi strani kaže, kako so apokrifne prvine postale del ruskega vsakdanjega življenja. Knjiga je pomembno obogatila strokovno literaturo o zgodovini inter-pretacije Stare zaveze, ruske ljudske vernosti, religioznega pesništva, folklore, po-ganstva, literature na splošno, heroične folklore, drame, umetnosti in ikonografije.

Poleg monografij Dimnikovi številni znanstveni članki pomembno bogatijo poznavanje različnih tem in uspešno razrešujejo različna odprta vprašanja. Raz-


213

iskave temeljijo na neobdelanih zgodovinskih virih in ustvarjajo zanesljive gene-ologije knezov. Dimnik je uspešno sestavil tudi kronološki red dogodkov, ko je obseg virov omejen. Drugod je določil tudi možne lokacije majhnih znanih ruskih mest. Opozoril je tudi na pomembno mesto svetniških zavetnikov v dinastičnih zgodovinah, predvsem sv. Borisa in Gleba. Na področju numizmatike je dognal identiteto knezov, ki so izdajali kovani denar. Med njegove uspešne dosežke spa-da identifikacija odločb, ki so jih knezi potrdili leta 1097 na slovitem kongresu v Ljubeču. V enem članku je dognal identiteto in vlogo kneginj dinastije Černigov. Raziskal je tudi naravo dinastičnih grobnic v Kijevu od sredine enajstega do sre-dine trinajstega stoletja. Izvirne raziskave je opravil o dveh knezih neustreznega izročila iz dinastije v Smolensku in ugotovil njihov pomen v zgodovini te dina-stije. Drugo pionirsko delo je Dimnikova raziskava knežje dediščine v kneževini Kijev. Njegov najnovejši članek je poglobljena raziskava narave knežje oblasti v Novgorodu. Dimnik je uspešno zavrnil ustaljene poglede na to vprašanje z dokazi, da knezi niso bili le določeni pozadniki, temveč neodvisni vladarji mesta.

Med glavnimi področji Dimnikovega akademskega raziskovanja in pisanja je bilo ugotavljanje narave knežjega nasledstva v Kijevski Rusiji. Tej temi je po-svetil dva članka: »The ‘Testament’ of Iaroslav ‘The Wise’: A Re-examination«, Canadian Slavonic Papers 29, 4 (Toronto, 1987), 369–386; Succession and Inhe-ritance in Rus’ before 1054«, Mediaeval Studies 58 (Toronto, 1996), 87–117. Med prve znanstvene članke pa spadata dva, ki ju je navdihoval “romantičen” patrioti-zem. Dimnik je napisal dva članka o slovenski reformaciji s težiščem na Primožu Trubarju: »Gutenberg, Humanism, the Reformation, and the Emergence of the Slovene Literary Language, 1550–1584«, Canadian Slavonic Papers 26, 2–3 (1984), 141–159; »Primož Trubar and the Mission to the South Slavs (1555–1564)«, Sla-vonic and East European Review 66, 3. julij (London, 1988), 380–399. Poglavitni namen teh prispevkov je bila želja, da začetke slovenskega knjižnega jezika in slo-vensko kulturo predstavi angleško govoreči strokovni javnosti.

Skupščina SAZU je prof. dr. Martina Dimnika 5. maja izvolila za dopisnega člana SAZU.

Jože Krašovec , France Bernik

III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede

ČRTOMIR ZUPANČIČ

Črtomir Zupančič se je rodil leta 1928 v Ljubljani. Študiral je matematiko in fiziko na ljubljanski univerzi, kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Od leta 1956 je


214

bil znanstveni sodelavec na In-stitutu Jožef Stefan. Na Univer-zi v Ljubljani je postal docent leta 1959 in izredni profesor leta 1964. Leta 1968 je postal redni profesor na Univerzi Lu-dwiga-Maximiliana v Münch-nu, kjer je od leta 1997 zaslužni profesor. Raziskoval je na In-stitutu Jožef Stefan v Ljubljani, na Institutu za teoretsko fiziko (pozneje imenovanem Institut Nielsa Bohra) v Köbenhavnu, pri Bell Telephone Laboratori-es, Murray Hill, N. J. v ZDA, v Brookhaven National Labora-tory v ZDA, v CERN-u v Žene-vi, na Institutu SIN v Villigenu v Švici in v Lawrence Radiation Laboratory, Berkeley, ZDA.

Prof. Zupančič pri svojem delu ni bil uspešen le na ozkem

področju raziskav, kot je značilno za večino vrhunskih znanstvenikov, ampak je pustil svoj pečat na več področjih.

Že pred doktoratom je kot štipendist na Univerzi v Köbenhavnu skupaj s so-delavcem T. Hussom odkril coulombsko vzbujanje jeder in prvič izmeril zavorno sevanje protonov. Sodeloval je pri odkritju prve družine rotacijskih stanj liho-li-hih jeder. To je bila osnova pozneje uveljavljenega kolektivnega modela jeder, ki je bil predmet Nobelove nagrade.

Skupaj z D. Jamnikom je razvil teorijo protonske ionizacije lupine K v težkih jedrih, ki je upoštevala relativistične funkcije elektronov. Po doktoratu je pri be-tatronu na Institutu J. Stefan vodil skupino, ki je prva izmerila absorpcijo žarkov gama pri jedrih, za kar je skupaj s sodelavci leta 1960 prejel Kidričevo nagrado. Med letoma 1960 in 1962 je v Brookhaven National Laboratory raziskoval jedr-ske reakcije, do katerih pride pri prehodu visokoenergijskih protonov skozi snov. Skupaj z A. Schwarzschildom je objavil t. i. koalescenčni model, ki razloži tvorbo visokoenergijskih ionov pri relativističnih reakcijah s težkimi ioni. Ta članek se še zmeraj pogosto citira. Od 1965 do 1968 je v CERN-u v Ženevi med drugim sode-loval pri razvoju večžičnih proporcionalnih komor, ki je njegovemu sodelavcu G. Charpaku zagotovil Nobelovo nagrado. V letih 1968–75 je v CERN-u meril reak-cije π--p →γn in π-p →π0n. Namen prve je bil študirati morebitno kršitev simetrije


215

obrata časa v elektromagnetni interakciji. Obenem je sodeloval na Institutu SIN v Villigenu (Švica) pri meritvah radiacijske absorpcije negativnih pionov na lah-kih jedrih. V sobotnem letu 1975/76 je deloma raziskoval na Stanford University (proučevanje procesov, ki nastanejo ob interakcijah med elektroni in pozitroni) in deloma v CERN-u. V letih 1977–79 je sodeloval pri pripravah meritev globokone-elastičnega sipanja mionov na nukleonih (eksperiment NA4) v okviru kolabora-cije BCDMS, katere vodja je bil v letih 1979–1983. Gre za meritve, ki so prinesle vrsto natančnih podatkov o kvarkih in gluonih v nukleonu. Po letu 1983 je najprej sodeloval v kolaboraciji ASTERIX v CERN-u, kjer je meril mehke žarke gama, ki nastanejo pri anihilaciji pozitronija, in z R. Rückom pojasnil ta pojav. Nato se je kot vodja nemških sodelavcev vključil v kolaboracijo Crystal Barrel, kjer je raz-iskoval mezonsko spektroskopijo v območju pod 3.2 GeV/c2. Rezultati obsežnih meritev in analiz, ki jih je opravila skupina, pomenijo odločilen prispevek h klasi-fikaciji lahkih mezonov in k razumevanju močnih interakcij v neperturbativnem območju. Vmes je izkoristil sobotni semester 1988/89 za sodelovanje pri načrto-vanju SSC – superprevodnega supertrkalnika v Lawrence Radiation Laboratory v Berkeleyju, ZDA.

Leta 1997 se je upokojil in postal zaslužni redni profesor Univerze Ludwiga- Maximiliana v Münchnu. Po upokojitvi se je posvetil problemu statistične analize merskih podatkov. Za opis dogodkov, ki nastanejo pri trkih delcev visokih ener-gij, je potrebno veliko število parametrov. Modelska funkcija, ki služi prilagajanju merskim podatkom, ima obliko simuliranih dogodkov z metodo Monte Carlo. Prof. Zupančič je s sodelavcem O. Kortnerjem razvil nekaj algoritmov za prilaga-janje modelske funkcije merskim rezultatom. Med drugim sta širino intervalov v večdimezionalnem parametričnem prostoru prilagodila številu merskih podat-kov. S tem sta odpravila težavo, povezano s praznimi ali skoraj praznimi intervali. Poenostavila sta tudi prepoznavanje eno- in dvodimenzionalnih vzorcev.

Njegova bibliografija obsega več kot 200 člankov v revijah z indeksom SCI. Žal Web of Science ne razpolaga s podatki za obdobje pred letom 1970. Za obdo-bje 1970–2011 je citiranost njegovih del 3583 (3353 brez samocitatov, povprečna citiranost 97).

Profesor Zupančič uživa zaradi svojih del, široke razgledanosti in značaj-skih lastnosti velik mednarodni ugled, o čemer pričajo ponudbe, ki jih je dobil od ustanov, kot so New York State University za rednega profesorja, od Univerze v Zürichu za rednega profesorja ter od Bell Telephone Laboratories za redno me-sto. Zaupana mu je bila tudi vrsta vodilnih obveznosti: predsednik svetovalnega odbora za fiziko srednjih energij pri zveznem ministrstvu v Bonnu, vodja medna-rodne kolaboracije BCDMS v CERN-u v Ženevi, dekan Fakultete za fiziko ter član Senata Univerze LM v Münchnu. Sodeloval je s poznejšimi Nobelovimi nagrajenci A. Bohrom, B. Mottelsonom, G. Charpakom in C. Rubbio. Ima velike zasluge za razvoj jedrske fizike v Sloveniji in za vzgojo uspešnih znanstvenikov. Tudi kot


216

član Univerze Ludwig-Maximilian je bil ves čas v stiku z raziskovalnim delom doma, zlasti pri razvoju fizike osnovnih delcev, ki se je začel po njegovem odhodu v München. Leta 1960 je skupaj s sodelavci prejel Kidričevo nagrado in leta 1958 priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. 5. maja leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Njegovo članstvo v SAZU je pomemben prispevek k ugledu naše Akademije.

Skupščina SAZU je prof. dr. Črtomira Zupančiča 5. maja izvolila za rednega člana.

Gabrijel Kernel

JAMES FLOYD SCOTT

Profesor James Floyd Scott se je rodil 4. maja 1942 v kraju Beverly, New Jersey, ZDA. Di-plomiral je leta 1963 na Har-vardu, doktoriral pa iz fizike že dve leti pozneje pri 23-tih letih na Ohio State University z delom s področja moleku-larne spektroskopije. Šest let je bil zaposlen kot raziskovalec v Bell Telephone Laboratories v oddelku za kvantno elektroni-ko. Leta 1971 je pri 29-ih postal redni profesor za fiziko na Uni-versity of Colorado, Boulder, kjer je raziskoval feroelektrične kristale z metodami laserske spektroskopije. Med bivanjem v Boulderju je bil na sobotnih letih v Edinburghu, Oxfordu in

Parizu, ustanovil pa je tudi podjetje za proizvodnjo integriranih feroelektrikov, pri katerih so tanki feroelektrični kristali vgrajeni v električno vezje. Za to iznajd-bo, ki se uporablja v mobilnih telefonih, je prejel nagrado Product of the Year ja-ponske elektronske industrije. Od leta 1991 je bil v Avstraliji, najprej v Melbournu, nato pa v Sidneyju, leto 1997 pa je preživel kot Sonyjev nagrajenec na Japonskem in kot Humboldtov nagrajenec v Nemčiji. Od leta 1999 je v Cambridgeu, kjer je od leta 2009 direktor za raziskave v Cavendish Laboratory.


217

V zadnjem obdobju je prejel še nekaj pomembnih nagrad in priznanj. Leta 2001 je prejel nagrado Monkasho na Japonskem, leta 2008 pa je postal član ugledne britanske Kraljeve družbe in prejel zlato medaljo MRS (Material Research Society).

Njegova bibliografija je impresivna in vsebuje več kot 400 objav z več kot 23.000 citati. Tu je nedvomno najpomembnejša knjiga Ferroelectric Memories (Springer, 2000), ki je bila citirana več kot 3.000-krat in prevedena v kitajščino in japonščino.

To delo in drugi članki, objavljeni v najboljših časopisih (Science, Nature, Physics Today, Reviews of Modern Physics) so bili izredno uspešni, saj po eni stra-ni podajajo teoretske osnove uporabe tankih plasti feroelektričnih kristalov, po drugi pa demonstrirajo njihovo uporabo.

Jim Scott je velik prijatelj slovenske fizike. Večkrat je predaval na Institutu Jožef Stefan in redno obiskuje letne šole, ki jih organizira Institut. Njegov labora-torij je vedno odprt obiskovalcem iz Slovenije, s katerimi je objavil vrsto skupnih člankov. Z raziskovalci iz Slovenije je sodeloval tudi pri vrsti skupnih evropskih projektov.

Skupščina SAZU je prof. dr. Jamesa Floyda Scotta 5. maja izvolila za dopi-snega člana.

Boštjan Žekš

IV. razred za naravoslovne vede

BORIS SKET

Rojen je bil v Ljubljani 30. julija 1936. Je zoolog, speleobiolog, ki je diplomi-ral leta 1958 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti in doktoriral leta 1961 na Biotehniški fakulteti (BF) v Ljubljani. Od leta 1959 dela na ljubljanski univerzi; leta 1969 je postal izredni in leta 1979 redni profesor za zoologijo ne-vretenčarjev in speleobiologijo na BF. V letih 1983–1985 je bil dekan Biotehniške fakultete in v letih 1989–1991 rektor Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Boris Sket je svetovno znan speleobiolog, ki že več desetletij uspe-šno in na svetovni ravni raziskuje podzemni Kras in njegovo favno, premalo znano naravno znamenitost naše države. Prispeval je številna nova in izvirna spoznanja o podzemni favni Slovenije, Balkana in tudi drugih kraških prede-lov po svetu. Uvedel je nove poglede na taksonomijo nekaterih nevretenčarjev (Hirudinea). Opisal je veliko število novih vrst (več kot 100), rodov (10), družin predvsem jamskih rakov, pijavk in drugih živali iz podzemskega okolja. Posebno mesto zasluži opis črne podvrste človeške ribice ali močerila. Med drugim je s po-


218

kojnim akademikom J. Matja-šičem za znanost opisal prvega podzemnega ožigalkarja Vel-kovrhia enigmatica na svetu, z J. W. Arntzenom pa črnega močerila Proteus anguinus par-kelj. Poleg našega podzemnega sveta je raziskoval oziroma še raziskuje podobne habitate po svetu, od Kitajske in Filipinov do Južne in Severne Amerike, Šri Lanke, Kenije, Bajkalskega in Ohridskega jezera, da ome-nimo vsaj nekatere. S podatki je utrdil prvenstvo Dinarskega krasa v podzemni biotski pe-strosti in še posebej opozoril na izjemno visoko biodiverzi-teto naših podzemnih voda. Prvi na svetu je preučeval eko-logijo obmorskih anhihalinih jam.

Še posebej v zadnjem času si je prof. Boris Sket z veliko vztrajnostjo prizade-val za modernizacijo biološke in zoološke stroke pri nas. V Sloveniji je prvi vpeljal molekulske filogenetske raziskave in v ta namen organiziral laboratorij. Mlajše sodelavce je usmerjal v molekulskobiološke raziskave in jim pozneje sam ali s po-močjo drugih kolegov omogočil delo tudi doma. Med prvimi je speleobiološka vprašanja začel reševati z molekulskobiološkimi in drugimi sodobnimi metoda-mi. Pomembno je tudi, da si je za svoje raziskovalno delo znal poiskati sodelavce doma in v tujini. Ta sodelovanja očitno niso efemerna in so zato tudi učinkovita. Za prof. Sketa je značilen tudi multidisciplinarni pristop, ki mu ga omogoča nje-govo široko znanje.

Sam ali s soavtorji obravnava taksonomijo, morfologijo in zoogeografijo močerila in njegovega temnega sorodnika, taksonomijo nižjih rakov in pijavk s primerjavo molekulskobioloških in morfoloških podatkov. Kot zanimivost naj dodamo, da ima več kot 30 živalskih vrst vrstni prilastek „sketi“, podobno ime ima tudi nekaj rodov (Sketia etc.).

Njegova dela iz zadnjih let so večinoma objavljena v revijah z indeksom SCI, zaradi tehtnosti in zanimivosti pa imajo tako starejša, zlasti pa novejša dela za precej posebno področje raziskav visoko stopnjo citiranosti. Pomen dela prof. Sketa omenjajo avtorji večjih zbirnih in preglednih del s področja zoologije, eko-


219

logije in speleobiologije. Poleg člankov v znanstvenih revijah je napisal ali uredil poglavja za razne speleobiološke in zoološke knjige, med drugim Živalstvo Slove-nije, biološki del Encyclopedia of Cave and Karst Science (uredil Gunn). Leta 2000 je kot soavtor sodeloval pri knjigi Wilkens, Culver in Humphreys: Subterranean ecosystems v publikaciji Ecosystems of the World 30 pri založbi Elsevier.

Prof. Boris Sket je pomočnik glavnega urednika pri mednarodnih revijah Zo-otaxa in Stygologia, član uredniškega odbora pri Subterranean Biology, Travaux de l’Institut de péologie E. Racovitza in domače revije Naše jame ter uredniškega sveta pri revijah International journal of speleology ter Acta carsologica. Je tudi zunanji sodelavec Centra za krš ANUBiH, dva mandata je bil predsednik Interna-tional society of subterranean biology.

Leta 1965 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1988 je postal častni član Speleološke zveze Jugoslavije, leta 1979 je prejel red dela s srebrnim vencem, leta 1991 red Republike s srebrnim vencem, leta 1997 je postal častni senator Uni-verze v Ljubljani. Leta 2003 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke, leta 2008 plaketo z zlatim znakom za življenjsko delo Jamarske zveze Slovenije, lansko leto pa Veliko nagrado Miroslava Zeija za raziskovalno delo na področju ved o življenju in okolju. Leta 2009 je bil izvoljen za inozemskega člana Akademije nauka i umjetnosti BiH.

In še nekaj podatkov: po COBISS-u ima prof. Sket iz kategorij 1.01–1.03 127 del, 27 poglavij v znanstvenih monografijah (1.16) in eno samostojno znanstveno monografijo. Iz istega vira navajamo skupno 486 čistih citatov, od tega 250 iz za-dnjih treh let.

Skupščina SAZU je prof. dr. Borisa Sketa 5. maja izvolila za izrednega člana SAZU.

Matija Gogala

DENIS NOBLE

Prof. dr. Denis Noble je bil rojen 16. novembra 1936 v Londonu. Diplomiral je 1958 na University College London. Že iz tematike svojega doktorskega dela, pod mentorstvom prof. dr. O. Huttra, je leta 1960 v reviji Nature objavil dva član-ka o fizioloških lastnostih in ritmiki srčne mišice. Pozneje pa je v tej reviji objavil še en polemičen in dva odmevna izvirna znanstvena članka, v celoti pa je obja-vil več kot 350 znanstvenih razprav s področja fiziologije in sistemske biologije. Objave so izšle v revijah z zelo visoko prepoznavnostjo (Science, Nature, PNAS, Journal of Physiology in drugih). Citiranih člankov je po podatkih v bazi ISI Web of Knowledge več kot 8000. Med letoma 1984 in 2004 je bil predstojnik ka-tedre za kardiovaskularno fiziologijo Univerze v Oxfordu, Velika Britanija, kjer


220

je trenutno zaslužni profesor in direktor oddelka za računalni-ško fiziologijo. Med njegovimi pomembnimi odkritji je, da je dokazal, da v srcu ne obstaja samo en ritmovniški oscilator ter da so oscilacije membran-skega potenciala srca povezane s povratnimi zankami, ki ve-ljajo za različne ionske kanale v celični membrani kardiomi-ocitov in celic prevodnega sis-tema.

Denis Noble je eden od utemeljiteljev sistemske biolo-gije. Njegove raziskave so pod-prte z modeliranjem delovanja organov in se osredotočajo na integrirano – celostno inter-pretacijo funkcije od molekul-skega nivoja do organizma kot celote.

Kot avtor ali urednik je sodeloval pri desetih mednarodno znanih knjigah, pri zadnji med njimi (The Music of Life, v slovenski izdaji knjige: Glasba življenja) povezuje fiziologijo s filozofijo; kritično se sprašuje o veljavnosti centralne genet-ske dogme in opozarja na nova odkritja na področju bioloških in biomedicinskih raziskav, ki upoštevajo, da je izražanje genov odvisno tudi od fizioloških procesov ter da se zaradi slednijh t. i. epigenetske spremembe tudi lahko prenašajo na po-tomce. Znano pa je tudi njegovo kvantitativno obravnavanje teze, da le s pozna-vanjem proteinov in genov, ki jih kodirajo, zaradi kompleksnosti interakcij na molekulski in drugih ravneh ni možno pojasniti delovanja celic, tkiv, organov in sistemov. Slednje pa se je v zadnjem času močno poudarjalo, alternativa pa so bolj integrirani experimentalni kvantitativni fiziološki pristopi.

Denis Noble je član Kraljevega društva v Londonu. Imenovan je bil za viteza reda Britanskega imperija, prejel pa je še vrsto drugih uglednih priznanj. Od 1993 do 2001 je bil glavni tajnik Mednarodne zveze fizioloških znanosti (IUPS), od leta 2009 pa je predsednik te organizacije. Od januarja 2011 je glavni urednik revije Interface Focus, ki jo izdaja Royal Society v Londonu.

Že pred leti je bil prvič v Sloveniji, intenzivneje pa sodeluje s Slovenijo zlasti v zadnjih letih, tudi v povezavi s pripravami za slovenski prevod knjige Glasba življenja, ki se trenutno prevaja tudi v kitajščino in japonščino. Oktobra 2010 je


221

imel na SAZU ob izidu slovenskega prevoda predavanje o vprašanjih sistemske bi-ologije, aktivno pa je sodeloval tudi na slovenskem posvetovanju Biološka znanost in družba – Organizmi kot živi sistemi.

Skupščina SAZU je prof. dr. Denisa Nobla 5. maja izvolila za dopisnega člana SAZU.

Robert Zorec

V. razred za umetnosti

STANKO KRISTL

Arhitekt Stanko Kristl se je rodil 29. januarja 1922 v Lju-tomeru. Leta 1954 je diplomiral na oddelku za arhitekturo TF Univerze v Ljubljani, leto po-zneje je postal asistent pri prof. Edvardu Ravnikarju. Pomemb-no se je uveljavil kot načrtova-lec na področju arhitekture in oblikovanja, kot publicist, kot referent na mnogih kongresih, seminarjih in simpozijih, leta 1981 pa je opravil znanstveni doktorat.

Stanko Kristl sodi v tisto znamenito jedro najplodnejše povojne generacije arhitektov, ki se je vidno uveljavila na pre-hodu iz petdesetih v šestdeseta leta in je arhitekturni moder-nizem na Slovenskem skupaj s svojim učiteljem Edvardom Ravnikarjem zno-va usmerila k inovativno prepričljivim in avtorsko dorečenim rešitvam, ki so Evropo in svet zanimale vsaj toliko kot najprodornejša snovanja oziroma njeni akterji na drugih likovnih področjih. Glede na odmevnost bi celo lahko rekli, da so njihovi dosežki nekoliko v prednosti, kar potrjujejo zanimanje in objave v strokovnem tisku, a tudi neverjetna odmevnost v regiji in nekdanji skupni državi.


222

Dr. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavestno snoval na jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkoču-tnim posluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značaja racionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smo-trno udejanjanje arhitekturne forme iz aksiomatičnih struktur, zraslih iz osebne poetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o biva-jočem. Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudit, strmeč k aksiomatičnemu ob-vladovanju načrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtoval predvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno go-voriti gradivu, tako da je z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimi je pomensko zaznamoval strukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb.

Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnih dosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljala kot s časom skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpovednost. To pot oriše jedrnat izbor Kristlovih uresničenih del, razstavljenih na najpomemb-nejših selektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniški-mi priznanji, vse do Prešernove nagrade leta 1970. To so: univerzitetni stanovanj-ski bloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1968), Diagnostično-terapevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli (1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuvajtu (1985) itn.

Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, je zgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja v Ljubljani leta 2001, na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjem izboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja v Sloveniji.

Skupščina SAZU je dr. Stanka Kristla 5. maja izvolila za rednega člana.

Niko Grafenauer

ZORKO SIMČIČ

Zorko Simčič , pisatelj, dramatik in publicist, se je rodil v Mariboru leta 1921. Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavil kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemci umaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bil je zaprt v taborišču Gonars. Ob koncu vojne se je kot urednik Zbornika Zimske pomoči znašel med begunci. V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je živel v Trstu in delal pri Radiu Trst A, potem pa se je preselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu or-ganizatorjev kulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela je opravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje.


223

Prvi roman Prebujenje je objavil leta 1943, zanj je prejel Prešernovo nagrado mesta Lju-bljane. V tej pripovedi, nastali sredi vojne vihre, je že razločno oblikovan literarni postopek, ki ga je avtor pozneje razvil v svojem zrelem pripovedništvu. Leto pozneje je izšla zbirka nje-govih satir in humoresk Trage-dija stoletja, isto leto je napisal tudi libreto za opero Krst pri Savici. Spomladi leta 1945 so v Drami SNG v Ljubljani začeli študirati njegovo dramo Zadnji akord, a do uprizoritve ni pri-šlo. Z novelistiko je nadaljeval v Trstu in Buenos Airesu, te novele je pozneje zbral v po-membni zbirki kratke proze z naslovom Odhojene stopinje. V Meddobju je objavil program-sko razmišljanje o sodobni književnosti, redno pa je pisal različne članke in eseje. Leta 1957 je izšel njegov najpomembnejši roman Človek na obeh straneh stene, ki velja hkrati za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva. Napisal je tudi vrsto dram, naj omenim samo misterij Zgodaj dopolnjena mladost in mla-dinsko igro Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide. Njegova pesniška zbirka Ko-renine večnosti je zaznamovana z motivom smrti in bratomorne vojne, v kateri sta izgubila življenje njegova brata. Po letu 1992, ko so v Sloveniji ponatisnili roman Človek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 prejel tudi nagrado Prešer-novega sklada, ga je kritika nemudoma uvrstila med najpomembnejše slovenske pisatelje povojne dobe. Tudi v Sloveniji je po svoji ponovni vključitvi v literarno in kulturno življenje veliko objavljal, nastopal in predaval in se tako tudi doma uveljavil kot ena osrednjih osebnosti tukajšnjega kulturnega življenja.

Zorko Simčič je tako kakor v svojem poznem pisanju tudi v dramatiki in esejistiki avtor intenzivnega samospraševanja in iskanja. V njegovi slogovno viso-ko oblikovani prozi je eksistencialna tematika človekove razdvojenosti in pogosto tudi izgubljenosti v sodobnem svetu soočena z globokimi etičnimi iskanji in tran-scendentalnimi nadgradnjami. Brez dvoma je takšen tematski svet Simčičevega ustvarjanja povezan z njegovo pretresov polno življenjsko potjo. Je eden redkih pisateljev politične emigracije, ki mu je v pisanju uspelo najti stik s svetovnimi


224

literarnimi tokovi, ne da bi pri tem zapostavil izkušnjo svoje in tudi skupinske emigrantske usode.

V letu 2000 so izšla v knjigi njegova Srečanja z Majcnom, v kateri je obja-vil svoje dopisovanje s pesnikom in dramatikom Stankom Majcnom med letoma 1961 in 1970. Vsak mesec je na kulturnih straneh Dela objavljal svojo kolumno (Dvanajst stolpičev in Post scriptum, 2002), v Književnih listih istega dnevnika pa priobčil vrsto člankov. Objavlja tako v literarnih revijah (Zborniki Doma in sveta, Nova revija, Zvon), v Glasniku Slovenske matice kakor tudi v publicističnih (Am-pak), še vedno pa tudi v buenosaireškem Meddobju. Različne založbe v Sloveniji so ponatisnile skoraj vsa njegova v emigraciji izdana dela, nekatere pa natisnile tudi nova besedila: otroške pesmi (Srček, ki podi telešček, 2004), medtem ko je tr-žaška Mladika izdala avtorjeve mladostne črtice (Rimske zgodbe, ki so hkrati izšle tudi italijanščini Racconti romani, 2006).

Ob njegovi 85-letnici (2006) so izšle tri knjige: Črni tekač, z opombami opre-mljen izbor avtorjeve proze in esejistike, napisane v času zdomstva (1946–1991), Skozi razpetosti, izbor proze in esejev ter člankov, ustvarjenih po vrnitvi v domo-vino (1994), leta 2006 pa je izšel tudi izbor njegovih govorov v diaspori ter inter-vjujev po vrnitvi v matico Ob žerjavici in ognju.

Njegova besedila so bila vključena v več antologij (Dnevi smrtnikov, Buenos Aires, 1960, Antologija slovenskega zdomskega pesništva, Buenos Aires, 1980, ter v domovini izdane To drevo na tujem raste (1991), Pod južnim križem (1992), Kje domovina si, izbor slovenske domovinske poezije (2009)).

Zorko Simčič je tudi avtor spremnih besedil k filozofskim knjigam Franceta Vebra, Milana Komarja in Vladimirja Kosa pa tudi k dvema knjigama španskega misleca Ortega y Gasseta (Meditacije o Don Kihotu in Opazovalec), ki ju je pre-vedel s svojo soprogo. Njuno skupno delo je tudi prevod knjige Milana Komarja Orden y Misterio (Red in misterij, 2002).

Skupščina SAZU je Zorka Simčiča 5. maja izvolila za rednega člana.

Niko Grafenauer

MILČEK KOMELJ

Umetnostni zgodovinar, pesnik, esejist, kritik in avtor številnih knjig in drugih besedil o umetnosti, univerzitetni profesor dr. Milček Komelj (roj. 16. 11. 1948. leta v Novem mestu) je izjemno ustvarjalna osebnost, ki je s svojim zajetnim opusom (nad 1500 bibliografskih enot), polihistorskim znanjem in literarnim je-zikom nepogrešljiva osebnost v današnji slovenski duhovni eliti.

Med njegovimi pomembnejšimi deli iz celotnega knjižnega opusa omenimo Slovenski ekspresionizem: Slikarstvo in grafika (1979), Božidar Jakac in Dolenj-


225

ska (1981), Mirsad Begić (1993), Janez Bernik (1994) in ume-tnostnozgodovinska trilogija Poteze (1997), Obrazi (1999) in Svetniki (2008).

Njegova umetnostnozgo-dovinska in kritiško-interpre-tativna pisava, ki svojo mero srečuje v klasikih te vede od Izi dorja Cankarja, Vojeslava Moleta, Rajka Ložarja, Marija-na Tršarja do Emilijana Cevca, je sinteza znanosti in umetnosti in se v njegovem delu udejanja kot poezija vednosti. Njegov poznavalski znanstveni aparat, enciklopedični spomin in za-nesljiv intuitivni uvid pri sreče-vanju z umetnostjo in umetni-ki razpira nešteto percepcijskih registrov in likovne umetnine s pesniškim zamahom prevaja v kongenialne literarnokritiško-interpretativne ubeseditve.

Po teh lastnostih svojega opusa, ki izhajajo iz njegove osebne likovne in lite-rarne nadarjenosti, je Komelj že od otroštva nerazdružljivo povezan z umetnostjo in umetniki: še rosno mlad z Božidarjem Jakcem in Mihom Malešem, pozneje pa s Francetom Miheličem, Marjanom Pogačnikom in danes z vsemi največjimi slo-venskimi slikarji in kiparji našega časa, še posebej z Janezom Bernikom, Andre-jem Jemcem in Dragom Tršarjem, o katerih je med drugim prispeval svoje eseje tudi v knjigi Likovni umetniki akademiki, ki jo je izdala SAZU.

V trilogiji Poteze, Obrazi in Svetniki, s katerimi avtor – kot svoje življenjsko poslanstvo – svojo vednost in redko dojemljivost za umetniški način izražanja in bivanja razširja v najširšo strokovno in ljubiteljsko javnost, kjer je deležen vsesplo-šnega spoštovanja. Komeljeva interpretativna osredotočenost na slovensko ume-tnost in njegov domoznanski razvid prinašata v slovensko in akademijsko okrožje potrebno sidro in hkrati razlikovalno prepoznavnost v evropskem in globalnem kontekstu. Njegova interpretativna pozornost velja predvsem tistim slovenskim umetninam in umetnikom, ki estetsko tematizirajo eksistencialne izkušnje in pretrese, s katerimi so preprežena njihova dela. Človeška mera Komeljevega celo-tnega opusa in širšega javnega delovanja pa je dosledna etična presoja in dobrona-mernost, s katero se po pesniško godi kot ena redkih avtoritet našega časa. Tako


226

dr. Milčka Komelja označujejo tudi člani komisij različnih nagrad, ki jih je dobil za svoje delo, med njimi Župančičeve, kjer so ga označili za umetnostnozgodovin-skega klasika.

Tako ustanovljena naveza med umetniki in Milčkom Komeljem je plod nje-govega celotnega ustvarjalnega habitusa, kot ga prepoznavajo tudi kolegi v med-narodni javnosti, saj ga je v svoj razred za umetnost kot rednega člana uvrstila tudi Evropska akademija znanosti in umetnosti v Salzburgu, v domačem kulturnem obnebju pa je bil že drugič izvoljen na čelo Slovenske matice.

Na kratko povedano: dr. Milček Komelj je takšen duhovno svež in nezamen-ljiv privrženec umetnosti, ker tudi v svojih esejih, študijah ali interpretacijah ne-nehoma sledi nagibom umetnika, ki tiči v njem samem.

Skupščina SAZU je 5. maja prof. dr. Milčka Komelja izvolila za izrednega člana.

Janez Bernik , Niko Grafenauer , Andrej Jemec , Saša Vuga , Drago Tršar

TONKO MAROEVIĆ

Akad. prof. dr. Tonko Ma-roević , rojen 1941. leta v Sta-rem gradu na Hvaru, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v razredu za ume-tnost, je eden največjih sodob-nih hrvaških pesnikov, umetno-stni zgodovinar in komparati-vist, literarni in likovni teoretik in kritik, esejist in izvrsten pre-vajalec, predvsem iz romanskih jezikov, pa tudi iz slovenščine. Je raziskovalec sodobne hrva-ške umetnosti, avtor vrste mo-nografij o hrvaških slikarjih, znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Za-grebu in profesor na katedri za umetnostno zgodovino na Filo-zofski fakulteti v Zagrebu, pod-

predsednik Matice hrvatske in svojčas tudi lektor hrvaškega jezika na univerzah v Milanu in Trstu. Odlikovan je bil z najvišjimi nacionalnimi nagradami in priznanji.


227

Poznamo ga tudi kot prijatelja in velikega poznavalca slovenskega kulturnega izročila. Nanašanj na slovensko poezijo, bodisi da gre za posvetila Prešernu ob njegovem grobu ali pri slapu Savice ali za parafraze na temo (Župančičevega) izre-kanja o pesniškem dolgu, je polna tudi Maroevićeva lastna poezija, ki se tako kot njegova esejistika pogovarja z velikimi duhovi vseh časov, jezikov in (evropskih) kultur. Prijateljstvo, kot se nam godi pri eruditu in pesniški duši formata Maro-ević, ne pomeni le človeške topline in pristnega stika na ravni osebnih srečanj, ampak predvsem izjemno zanimanje za delo in spoznavne uvide ustvarjalnih so-govornikov; tako rekoč vsi trenutki pesniške bližine s sogovorniki pa so ovekove-čeni v objavljenih in neobjavljenih sonetih kot njegove temeljne oblike prijateljske komunikacije, pa tudi pronicljivih esejističnih oznakah na razglednicah, v pismih ali objavah v strokovnem in znanstvenem tisku. Doslej je za objavo prevedel tudi dve pesniški knjigi prijateljev akademika Cirila Zlobca in Marka Kravosa, med-tem ko so krajše predstavitve slovenskih pesnikov (med drugim Borisa A. Novaka in Miklavža Komelja) objavljene revijalno. Objavil je še zapise o likovnih ume-tnikih in interpretih umetnin (med njimi so Božidar Jakac , Zoran Mušič , Andrej Jemec in umetnostna zgodovinarja Emilijan Cevc in Milček Komelj ).

Umetniško in tudi znanstveno delovanje Tonka Maroevića izhaja iz teoret-skega stališča, kot ga je pesnik artikuliral na širokem analitičnem korpusu evrop-ske književnosti od antike do sodobnosti v svoji (knjižno objavljeni) doktorski disertaciji z naslovom Napisane slike, Likovna umetnost v hrvaški književnosti od moderne do postmoderne. Teza, da obstaja paralelizem (ne pa tudi enotnost) ustvarjalnih umetniških tendenc ne glede na tehniko ali vrsto, je izhodišče njego-vemu upoštevanju različnih umetnostnih zvrsti pri interpretaciji umetnin, pisa-nje o likovni umetnosti pa ob tem izrecno šteje za »književnost v ožjem pomenu besede, ko ne sodeluje v razvrščanju slogovnega in kronološkega razvoja, ampak govori (...) o delu z ozirom na povezanost s svetom človeških pomenov nasploh«. V tem pogledu ima Tonko Maroević tudi pomembno sporočilo slovenski ume-tnostni zgodovini oz. vedi, ki se skoraj izključno posveča le suhemu razvrščanju in kronologiji, ne oziraje se na izpovedno moč obravnavanih umetnin, hkrati pa umetnik in znanstvenik v eni osebi kot vsestranski erudit s pesniško dušo po-stavlja zrcalo vsem (slovenskim) humanističnim vedam, ki se prepogosto inertno oklepajo ozkih specializacij svojih področij, ne da bi znale prehajati meje, ki so položene v temelj njihovega predmeta preučevanja in kritiško interpretativnega posredovanja tako znanstveni kot najširši javnosti.

Maroevićev obsežen in nadvse kompleksen pesniški in znanstveni opus pa hkrati kliče tudi k prevajanju njegovih del v slovenščino, poleg doktorske diser-tacije, ki ponuja neprecenljiv pregled zgodovine (literarne in likovne) estetike, vezi med likovno kritiko in književnostjo, pregled likovne umetnosti v svetovni književnosti in izbrane primere lucidnega »branja napisanih slik«, vsaj še njego-vih izbranih pesmi iz celotnega pesniškega opusa Drvlje i kamenje, četudi gre za


228

poezijo s tako obsežnim referencialnim pesniškim in umetnostnim aparatom in za tako širok nabor pesniških oblik, ob tem pa tudi besedotvornih mojstrovin in tančin, da bi mu lahko sledilo komaj katero prevajalsko pero. Prav tako pa bi bilo dragoceno v slovenščino posvojiti tudi knjigo Skladište mješte sklada, ki prinaša pregled Maroevićevega 40-letnega literarnokritiškega in esejističnega dela, pri ka-terem gre za »najrelevantnejši uvid v novejše hrvaško pesništvo, ki kaže povsem nedogmatično in konsekventno sliko njegove estetike«.

Sobivanje s slovensko kulturo in umetnostjo je, kot zatrjuje umetnik sam, navdih in korektiv njegove lastne ustvarjalnosti. Le redki pesniki in literarni zgo-dovinarji tako dobro poznajo slovensko književnost kot akademik Tonko Maro-ević . Prav tako imajo le redki slikarji in umetnostni zgodovinarji tako natančen uvid v slovensko slikarstvo in kiparstvo kot ta izjemni umetnik, eruditski intelek-tualec in prijatelj Slovenije.

Skupščina SAZU je Tonka Maroevića 5. maja izvolila za dopisnega člana.

Niko Grafenauer


POKOJNI ČLANIDECEASED SASA MEMBERS


231

Andolšek-Jeras , Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. zna-nosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakul-tete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti.

Andrić, Ivo , rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Sr-bija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.

Apostolski, Mihailo , rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.

Bajec, Anton , rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.

Bajt, Aleksander , rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonom-skih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Lju-bljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Lju-bljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995.

Balenović, Krešimir , rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.

Barton, Derek Harold Richard , rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, re-dni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985.

Bartoš, Milan , rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni pro-fesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Batis, Janez , rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znano-sti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Lju-bljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.

Bedjanič, Milko , rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicin-ske vede od 20. marca 1975 do smrti.


232

Beier, Friedrich-Karl , rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inšti-tuta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenč-no pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.

Belić, Aleksandar , rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Benac, Alojz , rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znano-sti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sara-jevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.

Benhart, František , rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985.

Berkopec, Oton , rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.

Bevk, France , rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Lju-bljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. okto-bra 1960 do 26. novembra 1966.

Bezlaj, France , rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni pro-fesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.

Blinc, Robert , rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih zna-nosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Ste-fana, znanstveni svetnik IJS. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.

Bogdanović, Milan , rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.

Bole, Jože , rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog – malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.

Boršnik, Marja , rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univer-ze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.

Brajdić, Ivan , rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slo-venske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.

Brajković, Vladislav , rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.


233

Bravničar, Matija , rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.

Brecelj, Bogdan , rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni pro-fesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.

Breznik, Anton , rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.

Brodar, Srečko , rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.

Broz - Tito, Josip , rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, mar-šal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.

Brzin, Miroslav , rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znano-sti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.

Bujas, Zoran , rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.

Butozan, Vaso , rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih zna-nosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Cankar, Izidor , rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni pro-fesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Re-dni član od 2. junija 1953.

Cevc, Emilijan , rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996.

Cigoj, Stojan , rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni pro-fesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.

Cilenšek, Johann , rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Cvetko, Dragotin , rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., re-dni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. febru-arja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske


234

in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991.

Čamo, Edhem , rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Do-pisni član od 13. marca 1972.

Čelešnik, Franc , rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969.

Černigoj, Avgust , rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski sli-kar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Čop, Bojan , rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, re-dni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.

Čubrilović, Vasa , rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Deanović, Mirko , rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profe-sor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974.

Demus, Otto , rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Despić, Aleksandar , rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.

Djordjević, Jovan , rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Djurdjev, Branislav , rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profe-sor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.

Djuričić, Ilija , rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.

Dolar, Davorin , rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in teh-nologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.

Dolenc, Metod , rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni


235

član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.

Dolinar, Lojze , rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, re-dni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970.

Drujan, Boris , rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.

Dyggve, Ejnar , rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhi-tekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Elsner, Norbert , rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega in-štituta Univerze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.

Fettich, Janez , rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.

Finžgar, Alojzij , rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. sep-tembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.

Finžgar, Fran Saleški , rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Re-dni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.

Fischer, Kurt von , rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.

Flaker, Aleksandar , rojen 24. julija 1924, umrl 25. 10. 2010, redni profesor za slo-vanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopi-sni član od 23. aprila 1987.

Franchini, Aldo , rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.

Frangeš, Ivo , rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za no-vejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.

Fučić, Branko , rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni sve-tnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.

Gaspari, Maksim , rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Lju-bljana. Redni član od 13. marca 1972.


236

Gavazzi, Milovan , rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.

Geršković, Leon , rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Gestrin, Ferdo , rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni pro-fesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.

Geyer, Otto F. , rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.

Gligorić, Velibor , rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Be-ograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Golia, Pavel , rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

Golič, Ljubo , rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.

Goričar, Jože , rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.

Grad, Anton , rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977.

Gradnik, Alojz , rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.

Grafenauer, Bogo , rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972.

Grafenauer, Ivan , rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimna-zijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.

Grafenauer, Stanko , rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških zna-nosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila


237

1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989.

Grickat-Radulović , Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znan-stvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.

Grošelj, Milan , rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izre-dni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.

Gubenšek, Franc , rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, re-dni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fa-kultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.

Gušić, Branimir , rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964.

Gyergyek, Ludvik , rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporab-nih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni pro-fesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.

Hadži, Jovan , rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Re-dni član od 7. oktobra 1938.

Hafner, Stanislav , rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.

Hauptman, Ljudmil , rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940.

Hegedušić, Krsto , rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.

Hieng, Andrej , rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995.

Hottinger, Lukas Conrad , rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.

Ibrovac, Miodrag , rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških zna-nosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973.

Ilešič, Svetozar , rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. fe-bruarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.


238

Ingolič, Anton , rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za ume-tnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.

Ivić, Milka , rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.

Ivić, Pavle , rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979.

Jakac, Božidar , rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Aka-demije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.

Jakopič, Rihard , rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Lju-bljana. Redni član od 7. oktobra 1938.

Jakopin, Franc , rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znan-stveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Iz-redni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.

Jama, Matija , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Lju-bljana. Redni član od 7. oktobra 1938.

Jovčić, Dimitrije , rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Jurančič, Janko , rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srb-sko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in lite-rarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.

Kalin, Boris , rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni pro-fesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

Kalin, Zdenko , rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.

Kambič, Vinko , rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.

Kardelj, Edvard , rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.


239

Kenk, Roman , rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Wa-shingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.

Kermauner, Taras , rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih zna-nosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.

Kermavner, Dušan , rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znan-stveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.

Kidrič, Boris , rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodar-skega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.

Kidrič, France , rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. ju-nija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.

Klopčič, Mile , rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevaja-lec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.

Koblar, France , rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Re-dni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.

Kochansky-Devidé , Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fa-kulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.

Kogoj, Franjo , rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953.

Koneski, Blaže , rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profe-sor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968.

Konstantinović, Zoran , rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od 18. maja 1989.

Korošec, Viktor , rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.

Kos, Gojmir Anton , rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.


240

Kos, Milko , rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozof-ski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.

Kosmač, Ciril , rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Por-torož. Redni član od 22. decembra 1961.

Kossack, Georg , rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.

Kostrenčić, Marko , rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

Košir, Alija , rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.

Kovačič, Lojze , rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.

Kozak, Juš , rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961.

Kozina, Marjan , rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni pro-fesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

Koželj, Venčeslav , rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izre-dni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.

Kranjec, Miško , rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Lju-bljana. Redni član od 2. junija 1953.

Krašovec, Stane , rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.

Kratochvíl, Josef , rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant – vodilni znanstveni delavec In-štituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Do-pisni član od 5. februarja 1970.

Kravar, Miroslav , rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.

Krbek, Ivo , rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni pro-fesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

Kreft, Bratko , rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književ-nik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književ-


241

nost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.

Krek, Gregor , rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni pro-fesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.

Krek, Uroš , rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.

Kretzenbacher, Leopold , rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993.

Krklec, Gustav , rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.

Krleža, Miroslav , rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

Kuhelj, Anton , rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških zna-nosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.

Kumbatovič, Filip Kalan , rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Aka-demiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.

Kuret, Niko , rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.

Kušej, Gorazd , rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fa-kultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.

Kušej, Rado , rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.

Kühn, Othmar , rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profe-sor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopi-sni član od 6. februarja 1965.

Kyovsky, Rudi , rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni pro-fesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.


242

Lajovic, Anton , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in mu-zikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.

Laroche, Emmanuel , rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splo-šno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979.

Lavrač, Ivan , rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične eko-nomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987.

Lavrič, Božidar , rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., ča-stni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in pred-stojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.

Lavrin, Janko , rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. ok-tobra 1956.

Leeming, Henry , rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.

Lenček, Rado L. , rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.

Lobe, Feliks , rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni pro-fesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.

Logar, Janez , rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni so-delavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.

Logar, Valentin , rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in lite-rarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.

Lorković, Zdravko , rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profe-sor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991.

Lukić, Radomir , rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za te-orijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.


243

Lukman, Franc Ksaver , rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teo-loških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.

Lunaček, Pavel , rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profe-sor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pred-stojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.

Maceljski, Milan , rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Zagre-bu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.

Majer, Boris , rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znano-sti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Lju-bljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.

Maksimović, Desanka , rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.

Matjašič, Janez , rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži-ja ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.

Mayer, Ernest , rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, bota-nik – taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.

McLaren, Anne , rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995.

Mekuli, Esad , rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in preva-jalec. Dopisni član od 29. marca 1979.

Melik, Anton , rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.

Melik, Vasilij , rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Lju-bljani v pokoju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.

Menart, Janez , rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in pre-vajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.


244

Merchant, Eugene Mylon , rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji sveto-valec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Merhar, Boris , rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.

Micevski, Kiril , rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in ma-tematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.

Michie, Donald , rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znano-sti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005.

Mihajlović, Mihajlo Lj. , rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni pro-fesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.

Mihalić, Slavko , rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.

Mihelič, France , rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Uni-verze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.

Milčinski, Janez , rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predse-dnik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.

Milčinski, Lev , rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni pro-fesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.

Mohorovičić, Andre , rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopi-sni član od 6. junija 1983.

Molè, Vojeslav , rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 22. decembra 1961.

Moszyński, Leszek , rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001.

Murko, Matija , rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.


245

Mušič, Marjan , rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.

Mušič, Zoran , rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Nahtigal, Rajko , rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter ča-stni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.

Negovski, Vladimir A. , rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inšti-tuta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983.

Nejedly, Zdenek , rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Neubauer, Robert , rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.

Nitsch, Kazimierz , rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor polj-skega jezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Nougayrol, Jean , rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, pro-fesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968.

Novak, Franc , rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Lju-bljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Taj-nik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.

Novak, Grga , rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961.

Ocvirk, Anton , rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.

Olszak, Waclaw , rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.

Oštir, Karel , rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.


246

Panteleev, Dimitar , rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in pre-vajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Paulin, Alfonz , rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.

Pavček, Tone , rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. no-vembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007.

Pavlov, Todor , rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dia-lektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgari-ja. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.

Pavšič, Vladimir - Bor Matej , rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisa-telj. Redni član od 6. februarja 1965.

Persianinov, Leonid Semenovič , rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Ru-sija. Dopisni član od 29. marca 1979.

Pécsi, Márton , rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor razisko-valec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budim-pešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.

Peterlin, Anton , rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslov-nih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.

Pitamic, Leonid , rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Lju-bljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.

Plečnik, Jože , rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za ar-hitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.

Plemelj, Josip , rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Uni-verzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matema-tične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septem-bra 1949.

Pogačnik, Jože , rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.

Polec, Janko , rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani.


247

Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.

Popov, Andrej Vladimirovič , rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziolo-gijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Rusija. Do-pisni član od 7. junija 2001.

Potrč, Ivan , rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.

Prelog, Vladimir , rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik labo-ratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.

Pretnar, Stojan , rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni pro-fesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrij-ske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.

Prevoršek, Dušan C. , rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, razisko-valec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.

Prokop, Otto , rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Pusić, Eugen , rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.

Rajičić, Stanojlo , rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.

Rakovec, Ivan , rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni pro-fesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.

Rammelmeyer, Alfred , rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofi-je, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Ramovš, Fran , rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega ra-zreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; pred-sednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.


248

Ramovš, Primož , rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zako-na o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.

Rant, Zoran , rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških zna-nosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwe-igu. Dopisni član od 3. julija 1964.

Ravnikar, Edvard , rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitek-ture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979.

Rechinger, Karl Heinz , rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvor-ski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991.

Regen, Ivan , rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski pro-fesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.

Rigler, Jakob , rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.

Saeverud, Harald , rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in diri-gent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.

Safar, Peter , rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za rea-nimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.

Salopek, Marijan , rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profe-sor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.

Samec, Maks , rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijske-ga inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehni-ške vede od 16. novembra 1962 do smrti.

Savić, Pavle , rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizi-kalno kemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.

Seidl, Ferdinand , rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, stro-kovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.

Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.

Sirotković, Jakov , rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raz-


249

iskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopi-sni član od 29. marca 1979.

Skok, Petar , rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za ro-mansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

Slodnjak, Anton , rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profe-sor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.

Sodnik-Zupanc, Anica , rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976.

Sovrè, Anton , rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

Spacal, Lojze Luigi , rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Stanković, Siniša , rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni pro-fesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.

Stankowski, Jan , rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.

Stelè, Franc e, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profe-sor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Re-dni član od 16. maja 1940.

Stern, Pavel , rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 21. marca 1974.

Stevanović, Petar , rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.

Stuhlpfarrer, Karl , rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni pro-fesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.

Stupica, Gabrijel , rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.

Szentágothai, János , rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni pro-fesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Šašel, Jaroslav , rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znan-stveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.

Šeligo, Rudi , rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in ese-jist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001.


250

Šercelj, Alojz , rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izre-dni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997.

Šidak, Jaroslav , rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagre-bu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Škerjanc, Lucijan Marija , rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skla-datelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.

Škerlj, Milan , rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.

Škerlj, Stanko , rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.

Šlebinger, Janko , rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946.

Šnuderl, Makso , rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni pro-fesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.

Štampar, Andrija , rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Šuklje, Lujo , rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških zna-nosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakul-tete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.

Tavčar, Alois , rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

Tavčar, Igor , rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.

Taylor, Alan John Percival , rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, pro-fesor zgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.

Tesnière , Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953.


251

Teune, Henry , rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisni član od 1. junija 2007.

Todorović, Kosta , rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.

Tolstoj, Nikita Iljič , rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Ru-sija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

Tomović, Rajko , rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za ra-čunalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.

Trofenik, Rudolf , rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.

Trstenjak, Anton , rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.

Udovič, Jože , rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.

Ušeničnik, Aleš , rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Aka-demija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzor-nem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz član-stva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.

Vavilov, Sergej Ivanovič , rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.

Vavpetič, Lado , rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profe-sor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljublja-ni. Redni član od 17. oktobra 1958.

Veber, Franc , rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno reha-bilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.

Vidmar, Josip , rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.

Vidmar, Milan , rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v


252

Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslov-nega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.

Vilfan, Sergij , rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.

Vodovnik, Lojze , rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.

Volkov, Mstislav Vasiljevič , rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.

Vouk, Vale , rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni pro-fesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.

Vučenov, Dimitrije , rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.

Wollman, Frank , rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Brati-slavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.

Wraber, Maks , rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Iz-redni član od 7. februarja 1969.

Zadnikar, Marijan , rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.

Zajc, Dane , rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, ese-jist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.

Závada, Vilem , rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.

Ziherl, Boris , rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6.


253

decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.

Zupančič, Rihard , rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodo-slovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.

Zwitter, Fran , rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz-redni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.

Župančič, Andrej O. , rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.

Župančič, Oton , rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljublja-na. Redni član od 7. oktobra 1938.


UMRLI V 2011DEPARTED IN 2011


256

HENRY TEUNE(1936–2011)

Izgubili smo znanstveni-ka, humanista in svetovljana, prijatelja in sodelavca širokega kroga slovenskih sociologov in politologov ter dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Henry Teune je umrl 12. aprila 2011 v Filadel-fiji, kjer je ravno zaključeval petdeset let svojega uspešnega profesionalnega delovanja.

Bil je redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze, na kate-ri je opravljal tudi več vodilnih vlog. Bil je gostujoči profesor in raziskovalec na vrsti univerz, npr. na University of Cornell, na Netherlands Institute of Ad-

vanced Studies, na International University of Japan, bil je Research Exchange Scholar of the U. S. National Academy of Science v Ljubljani na Fakulteti za soci-ologijo, politične vede in novinarstvo, Fellow of the Japan Society for the Promo-tion of Science idr.

Že v letih 1965–70 je bil Associate Director of Research enega največjih in pionirskih komparativnih projektov na področju družboslovja v tistem času. Projekt je zadeval vlogo lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnosti v ZDA, Jugoslaviji, na Poljskem in v Indiji (knjiga s soavtorji Values and the Active Com-munity, 1972). Ta projekt je veliko prispeval k pospešeni profesionalizaciji (zlasti v metodološkem smislu) in internacionalizaciji družboslovnega delovanja v Slo-veniji. V času, ko je bilo družboslovje pri nas ideološko in prostorsko zamejeno, je ta projekt slovenskim raziskovalcem neposredno in posredno odpiral pot v svet in hkrati možnosti za vključevanje svetovno priznanih družboslovcev in njihovih inovativnih spoznanj v našo raziskovalno dejavnost. Iz tega pa so izhajale nave-zave tudi na nove mednarodne raziskave (S. Verba, R. Agger) pa tudi zelo zgodnje uvajanje zahtevnejših postopkov računalniške obdelave podatkov pri nas. To je bil eden od maloštevilnih raziskovalnih projektov velikega obsega v šestdesetih letih, v katerem je šlo za primerjanje več držav z uporabo istih raziskovalnih protokolov v vsaki državi. Vključeval je države z različnimi političnimi sistemi, kapitalistič-


257

no, dve socialistični in manj razvito državo. Opravljenih je bilo nad 4000 intervju-jev z voditelji v okrog 150 lokalnih enotah.

Prav na osnovi novih konceptualnih in metodoloških rešitev vprašanj, ki so se zastavila v okviru tega raziskovanja (npr. merjenje določenih konceptov na podlagi identičnih in ekvivalentnih indikatorjev v različnih državah) sta H. Teune in A. Przeworski napisala že kar znamenito delo The Logic of Comparative Social Inquiry. Ta knjiga je že od prve izdaje l. 1970 pa vse do danes eno temelj-nih del s področja primerjalnega družboslovnega raziskovanja za tisoče študentov podiplomskih študijev na univerzah po vsem svetu. V okviru Mednarodnega so-ciološkega združenja (ISA) pa je bila ta knjiga ena od nominiranih za »najboljšo knjigo stoletja«.

V nadaljnjem sodelovanju sta se Henry Teune in Zdravko Mlinar skupaj (še zlasti v času raziskovalnega delovanja Teuneja na FSPN v Ljubljani) lotila teoret-skega pojasnjevanja dolgoročnih razvojnih zakonitosti, kar sta predstavila v knjigi Developmental Logic of Social Systems (1978). Knjiga je dobila zelo visoke ocene, kakršno je npr. podala prejšnja predsednica Mednarodne sociološke asociacije prof. Margaret Archer na svetovnih kongresih v Madridu 1990 in v Brisbanu 2002 in kitajski zgodovinarji z vidika pojasnjevanja 4000-letne kitajske zgodovine; v razpravah o njej (ali o njenih delih) pa so sodelovali tudi naši družboslovci (prof. Jan Makarovič, prof. Andrej Kirn, akad. Tine Hribar , prof. France Bučar, akad. Eugen Pusić idr.). Eden od recenzentov je zapisal (TiP, 18, 1): »Knjiga predstavlja pomemben in po svoje izjemen prispevek k reafirmaciji tradicije ‘Grand Theories’, ki vključujejo sisteme kot celote (in ne njihovih posameznih segmentov) v širokem zgodovinskem kontekstu večstoletnih sprememb.« Glede na to je razumljivo, da je bila odzivna tudi v okviru Society for General Systems Research v zvezi z njeno aplikacijo na preučevanje evropske integracije.

Prof. Teune je v devetdesetih letih, po razsulu ‘socialističnih držav’, zasnoval in vodil še drugi zelo obsežen raziskovalni projekt – Demokracija in lokalno upra-vljanje, ki je vključeval okrog 16000 lokalnih političnih voditeljev v 31 državah sveta in v več časovnih točkah. Zasnoval ga je tako, da je zajel spremembe na lo-kalni ravni po velikih političnih preobrazbah v drugi polovici dvajsetega stoletja. Sodelovali so tudi slovenski raziskovalci. To raziskovanje je bilo predstavljeno že v vrsti publikacij.

Njegov tretji raziskovalni program, zasnovan 1999, ki ga je usmerjal kot glav-ni raziskovalec, pa zadeva projekt Sveta Evrope z naslovom Universities as Sites for Democratic Education, ki pojasnjuje, kako univerze po svetu spodbujajo ali preprečujejo demokratski razvoj glede na svoje študente, lokalno okolje in države. Leto 2007 je bilo objavljeno poročilo o tem projektu, ki prav po njegovih usmeri-tvah poteka še naprej.

Njegova pomembna vloga v razvoju družbenih znanosti v mednarodnem merilu je razvidna tudi iz dejstva, da je deloval kot predsednik International Stu-


258

dies Association (ki vključuje več kot 4000 članov iz 80 držav) ter kot predse-dnik in/ali (so)ustanovitelj več sekcij v okviru Mednarodnega sociološkega (ISA) in Mednarodnega politološkega združenja (IPSA), ki zadevajo lokalno-globalne odnose, komparativno raziskovanje in splošna konceptualno-teoretska in meto-dološka vprašanja (COCTA); pritegnili pa so ga tudi v izvršilni odbor ISA tako, da je vodil temeljno statutarno opredeljeno preobrazbo te najpomembnejše profesio-nalne sociološke organizacije v svetovnem merilu.

Teune je pogosto sodeloval s slovenskimi družboslovci tudi v pripravah med-narodnih srečanj v Ljubljani, Dubrovniku, na Poljskem, v ZDA, ob predstavitvi naših del na svetovnih kongresih in ob drugih znanstvenih srečanjih ter pri knji-žnih objavah v zvezi s tem, kot npr.: Social Ecology of Change, 1978, Globaliza-tion and Territorial Identities, Local Governance: Ten Empirical Studies, 1993, Globalisierung: Ein Wissenchaflicher Diskurs, 2000, Local Governance Around the World – The Annals of the American Academy Political and Social Science (posebna št.), 1995, sodeloval je tudi v študijski skupini Človek in sistem v Zagre-bu (akad. Eugen Pusić idr.) in še številnih drugih. Sicer pa je deloval v uredniških svetih oz. odborih nekaterih osrednjih znanstvenih revij na svojem delovnem po-dročju.

Prof. Teuneja tako po njegovih izvirnih teoretskih, konceptualnih in meto-doloških spoznanjih na širokem področju družbenih znanosti kot glede na njego-vo angažiranost in vpliv v raziskovalnih institucijah in v profesionalnih združe-njih lahko uvrščamo med vrhunske družboslovce današnjega časa. Hkrati pa tudi med tiste, ki so na številne načine pomembno prispevali k uveljavljanju družbenih znanosti, še zlasti pa sociologije in politologije pri nas in v svetu.

Od njegovih novejših člankov po letu 1990 naj navedemo: Comparing Co-untries: Lessons Learned; Multiple Group Loyalties and the Security of Political Communities; New Localisms and Old Identities in Global Political Economies; Democracy, Globalization, and Local Politics; Globalization and Local Democra-cy, Three Political Cultures of Europe: Interpretations, Evidence and Theories; Local Politics and the Comparative Study of Political Systems; Stories, Observa-tions, Systems, Theories, Local Democracy in Russia, Central and Western Euro-pe; The Developmental Logic of Globalization; Modernization, Democracy, and Conflict, and New and Old Regions in European and Global Political Economies; Global Democracy; Local Responses to the Globalizations of Our Era; Democra-cy, Numbers, and Theories; and The Dynamics of Local-Global Relations; the Consequences of Globalization on Local Democracy: and Innovation Driven Glo-balization: From Information to Research Societies.

Henry Teune je bil izjemen poznavalec družbene kompleksnosti v svetovnem merilu. Le-to je obvladoval s tem, da je nenehoma presegal tako znanstveno di-sciplinarne kot tudi geografske zamejitve. Hkrati pa je izražal spoštljiv odnos do različnosti med samimi raziskovalci in v svojem osebnem življenju, saj je tudi v


259

svojem zakonu združeval zahodno in vzhodno kulturo (zapustil je ženo – Japon-ko). V njegovem raziskovanju pa lahko prepoznavamo širino, ki je vključevala smisel in zavzetost tako za konceptualno-teoretično in empirično delovanje, prav tako kot za organizacijsko prodornost v uresničevanju zastavljenih ciljev.

Tisti, ki smo imeli priložnost, da ga osebno spoznamo, smo v njem prepozna-vali izrazito kooperativnega in znanstvenemu etosu privrženega družboslovca.

Zdravko Mlinar

MILKA IVIĆ(1923–2011)

Akademikinja, profeso-rica, doktorica Milka Ivić je bila rojena 11. decembra 1923 v Beogradu, kjer je leta 1942 maturirala in je bila od 1945 do leta 1949 študentka jugoslo-vanskih jezikov in književno-sti. Po diplomi je bila asistent-ka v Inštitutu za srbohrvaški jezik SANU. Leta 1953 je na Filozofski fakulteti v Beogradu doktorirala (teza Značenja srp-skohrvatskoga instrumentala i njihov razvoj, tiskano kot knji-ga pri SANU 1954). Novembra 1954 je postala znanstvena so-delavka Inštituta za srbski je-zik, spomladi 1955 pa docentka na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Tam je postala redna profesorica in je predavala sodobni srbskohrvaški je-zik in splošno jezikoslovje do upokojitve.

Kot profesorica gostja je predavala splošno jezikoslovje ter slovansko filolo-gijo in skladnjo, pa tudi srbski in hrvatski jezik v mnogih univerzitetnih in znan-stvenih središčih v Evropi (večkrat tudi v Ljubljani). Predavala je tudi v Severni Ameriki in na Japonskem. Od konca 50-ih let je sodelovala na najpomembnejših slavističnih in jezikoslovnih simpozijih in kongresih. Več kot dve desetletji je bila vodilna članica komisije za preučevanje slovnične strukture slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju.


260

Za svojo neutrudno kvaliteto dela je prejela oktobrsko nagrado Novega Sada (1963), sedemjulijsko nagrado Srbije (1992) in odlikovanje zlata plaketa Združenja vseučiliških profesorjev in znanstvenih delavcev Srbije (1996).

Milka Ivić je avtorica številnih znanstvenih del, objavljenih doma in v tujini. Nekatera njena dela so se še in še ponatiskovala. Zlasti znana je njena knjiga Pravci u lingvistici, ki so jih prevajali tako rekoč po vsem svetu. Nadvse zanimiva je tudi njena knjiga Lingvistični ogledi (1983). Uspešno je reševala zapletene zadeve. Ko bereš to in še katero knjigo, vidiš, kako zapleten je včasih jezik, in si vesel dejstva, da je Milka Ivić razmeroma pogosto v svojih delih omenjala tudi slovenščino. Nje-na bibliografija obsega 260 enot. – Umrla je 7. 3. 2011.

Jože Toporišič

ROBERT BLINC(1933–2011)

26. septembra 2011 nas je zapustil akademik Robert Blinc , po dolgotrajni bolezni, toda kljub temu do konca akti-ven in znanstveno dejaven. Ro-dil se je v Ljubljani 31. oktobra 1933, bil je izredni član SAZU od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976, tajnik III. razreda SAZU od 27. februar-ja 1978 do 31. oktobra 1980 ter podpredsednik SAZU od 2. ok-tobra 1980 do 6. maja 1999.

Akademik Blinc se je šolal v Ljubljani, kjer je maturiral na Klasični gimnaziji, diplomiral s področja fizike leta 1958 in že naslednje leto pridobil naziv doktorja znanosti. V doktor-

skem delu je študiral tuneliranje protonov v feroelektričnih kristalih s kratkimi vodikovimi vezmi. Nato se je v celoti in popolnoma posvetil znanosti, v kateri je deloval več kot pet desetletij.

Živel in delal je v Ljubljani, poznali pa so ga po vsem svetu, saj se je udeleževal mnogo znanstvenih srečanj, na katerih je po eni strani v vabljenih predavanjih po-


261

ročal o rezultatih svoje raziskovalne skupine v Ljubljani, po drugi pa z njih domov prinašal nove ideje in nove povezave, kar je njemu in njegovim sodelavcem omo-gočilo, da so bili pri svojem raziskovalnem delu uspešni in aktualni na svetovnem nivoju, čeprav so živeli v ozkem in sorazmerno zaprtem okolju.

Za Roberta Blinca je bilo na začetku njegove znanstvene poti ključno, da je bil po doktoratu na podoktorskem usposabljanju na elitni univerzi Massachusetts Institute of Technology v Bostonu (MIT). Že prej se je doma seznanil z jedrsko magnetno resonanco, takrat novo metodo za raziskovanje snovi, na MIT pa se je z magnetno resonanco zares spoznal, se učil od ljudi, ki so samo metodo razvili, ter ostal njen in njihov prijatelj vse življenje. Magnetna resonanca je bila nedvomno osnovna metoda v raziskovalnem delu akademika Blinca, ki jo je uporabljal vse življenje, ob tem pa jo je tudi razvijal in izpopolnjeval ter prilagajal za uporabo na najrazličnejših sistemih. Ker sama magnetna resonanca ne more odgovoriti na vsa vprašanja, ki se lahko postavijo ob raziskavah neke snovi, je akademik Blinc poskrbel tudi za razvoj drugih potrebnih eksperimentalnih metod, tako da so njegovo raziskovalno skupino sestavljali strokovnjaki z različnih področij fizi-ke in kemije, od elektronske paramagnetne resonance in dielektrične ter optične spektroskopije do sipanja nevtronov, mikroskopije na atomsko silo in teoretskih analiz.

Po vrnitvi s podoktorskega izpopolnjevanja v ZDA je postal znanstveni so-delavec na Institutu Jožef Stefan (IJS) in docent na Odseku za tehniško fiziko Fa-kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Tedaj je na IJS osnoval laboratorij za spektroskopijo z jedrsko magnetno resonanco, saj se je zavedal po-mena te metode pri raziskovanju lastnosti snovi, njene strukture in njene dinami-ke, predvsem v povezavi s faznimi prehodi v snovi. Ko je laboratorij z uvajanjem drugih metod za raziskovanje snovi kadrovsko in vsebinsko narastel, se je preime-noval v Odsek za fiziko trdne snovi, ki ga je do upokojitve vodil akademik Blinc, skupaj 47 let. Poleg tega je dolga leta intenzivno sodeloval pri vodenju IJS in je bil predsednik njegovega znanstvenega sveta. Ob tem je pedagoško in vodstveno deloval na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil že leta 1970 izvoljen za rednega profe-sorja, bil pa je tudi prodekan (1974) in dekan (1976) Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Po upokojitvi je zelo aktivno sodeloval pri ustanovitvi Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in je bil njen dekan od leta 2004 do smrti.

Raziskovalna tematika akademika Blinca se je z leti spreminjala vzporedno s spreminjanjem smeri raziskav v svetu. Njegova osnovna tema je bila neurejenost v snovi, dinamika neurejenosti in spremembe neurejenosti, fazni prehodi. Stopnja neurejenosti, ki jih je obravnaval, pa se je v skladu s svetovnimi trendi spremi-njala in naraščala. Začelo se je z ledom, kjer neurejenost predstavljajo neurejeno razporejeni protoni v vodikovih vezeh v sicer idealnem kristalu ledu. Nadalje-valo se je s feroelektričnimi kristali z vodikovimi vezmi, kjer je tudi pomembna neurejena razporeditev protonov v vodikovih vezeh, ki vodi do faznega preho-


262

da med neurejeno, paraelektrično fazo in urejeno, feroelektrično fazo. Teoretski popis tega prehoda je v literaturi znan kot Blinc-de Gennesov model, ki pojasni tudi izotopski efekt ob zamenjavi vodika z devterijem. Neurejenost je z leti po-stajala večja in tematika Blinčevih raziskav je prešla na tekoče kristale, predvsem feroelektrične tekoče kristale, inkomenzurabilne kristale, psevdospinska stekla, relaksorske feroelektrike, fulerene, organske feromagnete, itn. Pri feroelektričnih tekočih kristalih, ki imajo vijačno strukturo, je napovedal značilne dinamične pojave ob prehodu med paraelektrično in feroelektrično fazo ter obstoj mehkega načina nihanja, ki se pri faznem prehodu upočasni, in Goldstonovega načina ni-hanja, ki obstaja v urejeni fazi in je posledica zlomitve zvezne simetrije ob faznem prehodu. V tekočih kristalih je odkril nov relaksacijski mehanizem, ki je povezan s fluktuacijami nematskega parametra reda (Blinc-Pincusov mehanizem). V in-komenzurabilnih sistemih je z metodo NMR potrdil obstoj solitonskega in fazon-skega načina gibanja modulacijskega vala, v protonskih in devteronskih steklih pa je prvi izmeril Edwards-Andersonov parameter urejenosti. S sodelavci je razvil model slučajnih vezi in slučajnih polj za popis protonskih stekel ter sferični model slučajnih vezi in slučajnih polj za popis relaksorskih feroelektrikov. Odkril je iz-vor feromagnetizma v organskem feromagnetu TDAE-C60 in naravo gigantskega elektromehanskega efekta v relaksorjih PMN-PZT.

Akademika Blinca je zanimala tudi uporaba znanstvenih dosežkov oziroma znanja, pridobljenega med raziskavami. Naj omenim pionirsko delo njegove sku-pine pri uporabi NMR za nedestruktivno določanje količine olja v semenih, za merjenje strjevanja cementov in betona in za odkrivanje eksploziva TNT. Akade-mik Blinc je s sodelavci avtor 15 patentnih prijav oziroma patentov.

Bibliografija akademika Blinca je izjemno obsežna in bogata, saj vsebuje več kot 700 izvirnih znanstvenih člankov, kar ga uvršča med najplodovitejše znanstve-nike v svetovnem merilu. Velika večina del je bila objavljena v uglednih svetovnih strokovnih časopisih, tu pa omenimo le tri članke v reviji Nature, dva članka v reviji Science in 47 člankov v reviji Physical Review Letters. Njegova bibliografija je izjemno intenzivna od začetka do konca. Že leta 1958, ko je začel objavljati v tu-jini, je objavil štiri članke (vodikova vez, infrardeči spektri, feroelektrični kristali), od tega enega v elitni reviji Nature, kar kaže na visoke ambicije začetnika. Obja-vljal je prav do konca in tudi v letu 2011 je skupaj s sodelavci objavil dvanajst del. Ob njegovih člankih je treba omeniti tudi njegove knjige in monografije. Morda je najpomembnejša knjiga Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics (1974, North Holland), ki je bila prevedena v ruščino (1975) in kitajščino (1982) in spada med 600 najbolj citiranih znanstvenih knjig vseh časov ter se občasno še danes ci-tira. Omenimo še njegovo zadnjo knjigo Advanced Ferroelectricity (2011, Oxford Science Publications), ki je izšla tik pred njegovo smrtjo. Njegova bibliografija ni le obsežna in bogata, ampak tudi izjemno kvalitetna in odmevna, saj je število ci-tatov njegovih del okoli 14.500. Ob njegovi bibliografiji moramo poudariti veliko


263

število soavtorjev, s katerimi je Robert sodeloval. Množica znanstvenikov iz tujine in Slovenije, z IJS in univerz ter iz gospodarstva, mladi in stari, stalni (v nekem obdobju) in enkratni, to kaže na sposobnost povezovanja, ki je pri nas izjemna.

Tudi njegova povezanost z znanstveniki vsega sveta je bila izjemna. Bil je go-stujoči profesor na vrsti ameriških univerz (University of Washington, Seattle; University of Utah, Salt Lake City; Kent State University, Ohio), na ETH v Zuri-chu, na Zvezni univerzi v Belo Horizontu v Braziliji, na Univerzi na Dunaju. V dveh mandatih (1990–1996) je bil predsednik evropskega združenja za magnetno resonanco Groupement AMPERE, bil je predsednik Evropskega odbora za fero-električne materiale (1986–1999), član sedmih tujih akademij znanosti, prejel je veliko mednarodnih in domačih znanstvenih priznanj in nagrad, kot zadnjo leta 2008 Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje Republike Slovenije za znanstveno delo.

Akademik Robert Blinc je bil velik znanstvenik in velik človek. Znanost ga je res zanimala in znanstveni dosežki, lastni in tuji, so ga veselili. Znanosti se je po-svetil popolnoma. Na začetku znanstvenega dela se je odpovedal šahovski karieri, ki se je začela obetajoče z vrhom v jugoslovanskem mladinskem šahu, ker je menil, da ga bo to oviralo pri raziskovalnem delu. Ob koncu znanstvene kariere, ko je bil že resno bolan, je še vedno intenzivno raziskovalno delal in vzdrževal stike s svetovno znanostjo. Akademik Blinc je bil navdušen in navdušujoč znanstvenik, ki pa se je zavedal, da brez trdega dela ne gre. Svoje lastnosti in poglede je prenašal na mlajše sodelavce in dodiplomske in podiplomske študente, ki jim je bil mentor oziroma somentor (85 diplomskih, 28 magistrskih in 36 doktorskih študentov) in ki sedaj uspešno delujejo v tujini in doma, v gospodarstvu in v znanosti. V znanosti ga ni zanimala le njegova ožja stroka, ampak vse, kar je bilo pomembno in aktualno, v fiziki od osnovnih delcev do kozmologije in nastanka sveta. Verjel je v znanost in je bil prepričan, da se morajo v znanosti povišati etične norme in da je znanost edina, ki lahko rešuje današnje probleme in zagotovi svetu človeka vreden razvoj. Prav zato je na SAZU vodil odbor za trajnostni razvoj in bil aktiven član Rimskega kluba.

Hvaležni mu moramo biti, saj je Slovenski akademiji znanosti in umetnosti dal veliko. Kot dolgoletni podpredsednik SAZU je aktivno sodeloval pri ustvarja-nju slovenske znanstvene politike. Poudariti je treba njegovo vlogo pri uvedbi sis-tema mladih raziskovalcev, ki še danes v spremenjenih okoliščinah skrbi za vzgojo mladih znanstvenikov in strokovnjakov. Robert Blinc je bil kot podpredsednik v vodstvu SAZU tudi v času vojne in osamosvojitve Slovenije ter ob prehodu v nov demokratični politični sistem in tudi njegova zasluga je, da se je SAZU uspešno preobrazila in da je slovenska znanost brez prevelikih pretresov preživela preo-brazbo.

Boštjan Žekš


264

NORBERT ELSNER(1940–2011)

Verjetno se marsikdo spo-minja prof. Norberta Elsnerja, ko je spregovoril na svečani seji 12. junija 2003 ob preje-tju listine za novega dopisnega člana naše Akademije. Takrat se je potrudil in kljub nepo-znavanju slovenščine prebral zahvalo v imenu novih članov odlično prav v tem jeziku. Po-gosto je prihajal v Slovenijo, sam, s svojo soprogo ali vrsto let s skupinami študentov bio-logije iz univerze v Göttingenu. Na žalost pa je svojo bogato ži-vljenjsko pot po hudi bolezni sklenil že lansko leto, mnogo prezgodaj.

Rodil se je 11. oktobra 1940 v Hermsdorfu v Šleziji in je tako kot otrok doživljal strahote vojne in nato kot izseljenec tudi hude povojne dni. Za znanstveno pot ga je navdušil gimnazijski učitelj dr. Rombeck v kraju Siegen v Severnem Porenju in Vestfaliji, ki so mu rekli tudi “kovač profesorjev”.

Naslednji mentor, ki ga je usmeril v bioakustične, nevroetološke in nevrofi-ziološke raziskave, je bil svetovno znani profesor in večkratni častni doktor več univerz Franz Huber, ki je takrat učil in delal v Kölnu. Pri njem je Norbert Elsner leta 1967 doktoriral z disertacijo Živčnomišične osnove predparitvenega vedenja kobilice Gomphocerippus rufus. Podoktorsko gostovanje na inštitutih v Kampa-li (Uganda, prof. Hugh Rowel – regulacija gibanja), Köbenhavnu (prof. dr. Axel Michelsen – bioakustika) in v Oregonu (prof. Graham Hoyle – fiziologija mišic pri žuželkah) mu je v naslednjih letih še razširilo obzorje. Habilitiral se je leta 1974 na univerzi v Kölnu, štiri leta pozneje, 1978, pa je dobil mesto profesorja na Katedri za zoologijo I Univerze Georga Avgusta v Göttingenu. Tam si je kmalu ustvaril skupino mlajših sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskavah fiziologije živ-čevja, čutil in vedenja, predvsem v zvezi z akustično komunikacijo pri žuželkah. Razvil je elektrofiziološke metode mišičnih odvajanj do take popolnosti, da je pri poskusnih žuželkah z najtanjšimi žičnimi elektrodami istočasno odvajal akcijske potenciale tudi z dvajsetih mišic. Ob tem so poskusne živali še kazale normal-


265

ne vedenjske vzorce! S prijateljem prof. Ottom von Helversenom sta razvila tudi optični sistem za sledenje stridulacijskih gibov poskusnih živali. Tako so nastale cele partiture dejavnosti vseh soudeleženih mišic pri različnih vzorcih vedenja, na primer pri stridulaciji kobilic.

Iz njegove delovne skupine je izšlo več uspešnih raziskovalcev, med katerimi naj omenim vsaj prof. Bertholda Hedwiga, ki že nekaj let dela na Univerzi v Cam-bridgeu.

V Slovenijo je pogosto prihajal, večinoma ne sam, temveč s svojimi sodelavci in študenti. Na Krasu, v kraju Brje pri Komnu, je vrsto let zapored od 1994 do 2008 organiziral terenske ekskurzije za študente zoologije, ki so obsegale vrsto resnih terenskih raziskav, poskusov, študentskih projektov in predavanj. Pri tem smo sodelovali tudi slovenski predavatelji.

V zadnjih letih je prof. Elsner s svojimi študenti in sodelavci preučeval tudi speciacijo vrst na hibridnem pasu dveh sorodnih vrst rodu Stenobothrus na gori Tomaros v Grčiji. Ob tem je sodelavce usmerjal k uporabi različnih metod, od klasičnih morfoloških in zoogeografskih do molekulskih raziskav DNK. O tem raziskovalnem delu je poročal tudi na simpoziju naše Akademije, ki smo ga prire-dili v Darwinovem letu 22. maja 2009. Naslov njegovega zanimivega predavanja je bil More than »mesalliance«? Greek story about field crickets.

Akademik Norbert Elsner je bil odličen organizator, kar je še posebej doka-zoval z organizacijo letnih srečanj nevrobiologov (Neurobiologentagung) v Göt-tingenu od leta 1982 do 2003, ki so postala vsako leto bolj priljubljena in zato bolje obiskana. Vsako leto je nato izšel tudi zbornik z vsemi predavanji pri ugledni založbi Thieme. Število udeležencev je raslo od nekaj deset do okoli 1500 v zadnjih letih. Pogosto so se teh srečanj udeleževali tudi slovenski raziskovalci. Prof. Elsner pa je sicer v svojem laboratoriju večkrat gostil slovenske biologe in jim pomagal finančno in tudi z raziskovalno opremo.

Naslednja dejavnost, ki jo je prof. Elsner s sodelavci organiziral med letoma 1999 in 2010, so javna predavanja (tako imenovane Ringvorlesungen), pri katerih so predavatelji različnih strok in iz različnih aspektov zajeli široko interdiscipli-narno polje, kjer so o posameznih temah govorili znanstveniki naravoslovci in družboslovci, filozofi, teologi, pisatelji. Zato so ta predavanja postala zelo prilju-bljena v široki javnosti, o posameznih temah pa so nato izšle zanimive in od-mevne publikacije. Naj omenim nekaj naslovov: Das Gehirn und sein Geist, Was ist der Mensch?, Scientia poetica – Literatur und Naturwissenschaft, Bilderwelten – Vom farbigen Abglanz der Natur in Evolution: Zufall und Zwangsläufigkeit der Schöpfung.

Občudovanja je vredno tudi delo, ki je nastalo s študijem korespondence med slovitim biologom in ognjevitim zagovornikom evolucije Ernstom Haecklom in Frido von Uslar Gleichen. Komentirana izdaja te korespondence in dnevnikov v treh debelih knjigah (1160 strani) odkriva mnoga neznana dejstva iz življenja obeh


266

osebnosti. Obenem pa kaže Norberta Elsnerja tudi kot zelo razgledanega huma-nista.

Prof. Elsner je bil član, vodja naravoslovnega razreda in več let podpredse-dnik Akademije znanosti v Göttingenu. Bil je tudi član Akademije naravoslovcev Leopoldina ter kot že rečeno tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Še v zadnjih dneh oktobra leta 2010 smo na Bavarskem nič hudega sluteč skupaj proslavljali 85. obletnico njegovega mentorja in skupnega prijatelja prof. Franza Huberja, čez slab mesec pa smo izvedeli, da se Norbert Elsner bori s smr-tonosno boleznijo, ki ji je po več operacijah 16. junija 2011 podlegel.

Matija Gogala

LUKAS CONRAD HOTTINGER(1933–2011)

4. septembra 2011 smo izvedeli žalostno novico, da je nenadoma umrl dopisni član IV. razreda SAZU prof. dr. Lukas Hottinger iz Basla v Švici. Le nekaj dni prej

je Slovenski akademiji znano-sti in umetnosti še poslal svojo biografijo za zbornik SAZU ob njeni 75-letnici. Zato dovolite, da se ob slovesu naslonimo na njegove besede, s katerimi se nam je želel predstaviti.

Lukas Hottinger je bil ro-jen 25. 2. 1933 v Düsseldorfu v Nemčiji, v zdravniški družini. Kmalu so se preselili v Švico, tako je osnovno in srednje šo-lanje končal v Baslu, kjer je na klasični gimnaziji pridobil zna-nje latinščine in grščine, ki sta mu pozneje pomagali na po-klicni poti.

Na univerzi v Baslu je za-čel študij medicine, vendar je kmalu prešel na naravoslovne znanosti, posebej na mikropa-leontologijo. Doktoriral je pod


267

vodstvom prof. Manfreda Reichla leta 1959 s tezo o biostratigrafiji in sistematiki eocenskih alveolinid predvsem iz Pirenejev. Isto leto se je poročil z Monique Rig-genbach, s katero sta imela tri sinove.

Prvo službo je dobil na Geološkem zavodu Maroka v Rabatu, kjer je ustanovil mikropaleolontološki laboratorij, in s prof. Anne Faure-Muret začel poučevati na univerzi v Rabatu. Maroško obdobje je zaključil z monografijo o velikih jurskih foraminiferah in njihovi strukturi, ki je bila sprejeta leta 1965 kot habilitacijska naloga.

Že leto prej, leta 1964, se je vrnil v Basel, kjer je dobil mesto kuratorja v Na-ravoslovnem muzeju. Tu je potem med drugim stalno pripravljal razstave o ge-ologiji baselskega področja. Leta 1966 je nasledil prof. Reichla in postal profesor na univerzi v Baslu, kjer je vse do leta 1998 predaval vse veje paleontologije od enoceličarjev do vretenčarjev.

Leta 1969 je prof. Ivan Rakovec , predstojnik Paleontološkega inštituta ZRC SAZU, zaprosil L. Hottingerja, da postane mentor Katici Drobne, asistentki na univerzi v Ljubljani, pri raziskavah alveolinid Slovenije. Pozneje se je iz tega razvi-lo stalno sodelovanje, saj so alveolinide Slovenije dopolnjevale podobno favno iste starosti v Pirenejih in drugod in tako rešile mnoga odprta vprašanja o filogeniji alveolinacej. Sodelovanje se je razširilo na razne druge skupine velikih forami-nifer, predvsem na paleogenske aglutinirane konične foraminifere in na njihovo ekologijo. Objavljenih je bilo več skupnih publikacij (Dela/Opera SAZU 33, 34) in organiziranih več mednarodnih seminarjev o bentoških foraminiferah, dva taka tudi v Sloveniji, in sicer na Morski biološki postaji v Piranu in v Postojni. Prav to dolgoletno strokovno sodelovanje je Hottingerju omogočilo, da je spremljal rast mlade Slovenije in razvil prijateljske vezi z mnogimi ljudmi. Podobno sodelova-nje, osnovano na mentorstvu mladim doktorandom, se je razvilo tudi z univerza-mi v Zagrebu, Barceloni, Neaplju, Isfahanu in Lahoreju.

Kot gostujoči profesor v Izraelu je leta 1971 začel delati na univerzi v Jeru-zalemu, kjer je raziskoval foraminifere Akabskega zaliva v Rdečem morju. To je edino tropsko morje, do katerega se je dalo iz baselskega laboratorija z vozilom in rednim trajektom direktno prepeljati vso potrebno opremo za potapljanje. V morskem biološkem laboratoriju, ki ga je vodil prof. Zeev Reiss s Hebrejske univerze, je bila švicarska posadka vedno dobrodošel gost. Rezultati tega skoraj desetletnega raziskovanja so bili objavljeni leta 1984 kot »ekološka študija št. 15« v Springer Verlag (Heidelberg). SAZU je omogočila tiskanje ustreznega takso-nomskega gradiva leta 1993. Mikroskopske študije žive protoplazme in učinko-vanja karbonatnih faktorjev v tropskih plitvih vodah so oplemenitile delo na terenu.

V švicarski Akademiji naravoslovnih znanosti je Lukas Hottinger kot njen član imel v svojem dolgoletnem strokovnem delovanju razne obveznosti. Za razli-ko od drugih akademij se tu članstvo ne podeli samo kot priznanje ali nagrada za


268

izjemne znanstvene dosežke, ampak se označuje kot dolžnost in volja za prosto-voljno delo. Enako je tudi v mnogih drugih švicarskih civilnih ustanovah. Med letoma 1988 in 1994 je bil podpredsednik te akademije.

Od 1954 do 2010 je objavil 160 publikacij, od katerih je 6 obsežnih monogra-fij.

Nagrade in priznanja: 1971 – spominska medalja Madžarskega geološke-ga zavoda, Budimpešta; 1993 – dopisni član SAZU; 1995 – medalja Geološkega društva Punjab, Lahore; 1997 – častni doktorat avtonomne univerze v Barceloni, Bellaterra; 1997 – Cushmannova nagrada v Saltlake City, ZDA; 1999 – zunanji dopisnik Paleontološkega društva Nemčije.

Slovenski geologi in paleontologi smo izgubili nadvse dragega sodelavca in prijatelja.

Dragica Turnšek , Katica Drobne

TONE PAVČEK (1928–2011)

Pričakovano nepričako-vana smrt. Dolgo, polnih deset mesecev mu je bila ves čas za pe-tami na njegovih selitvah iz bol-nice v bolnico in zahrbtno zorela v svojo Pirovo zmago nad njim, kajti Tone Pavček , pesnik, ostaja v naši zavesti tudi po svoji fizič-ni smrti ohrabrujoča pooseblje-nost življenja samega. Skoznjo, skozi svojo smrt, je s pesmijo le še više zaplamenel v nas, nale-zljivo radoživ, široko nas me jan, vsak trenutek dialoško odprt za pogovor tako o vsakdanjih tego-bah življenja kot o nerazložljivih poslednjih rečeh, ki se jim med vsemi možnostmi prav poezija še najbolj približa.

Prav ta navezanost, pravzaprav že kar nekakšna absolutna pripadnost življe-nju je Toneta Pavčka tako rekoč na prijateljski stisk roke približala ljudem vseh generacij, od najmlajših do odhajajočih. Naj je bila noč še tako temna, jo je s svojo


269

poezijo vztrajno in uspešno razpiral, da nam je skoznjo posijal žarek upanja, zaro-tniški pomežik h kljubovanju, za več samozavesti v teh negotovih časih globalne zmedenosti, ki nas vse bolj množično peha v hromeče malodušje.

Vendar Pavček ni bil sentimentalni samarijan, ki bi lepil tolažilne obliže na ranjena srca in duše ponižanih in razžaljenih. Ob številnih neumnostih in uma-zanijah našega slovenskega javnega življenja je znal in si upal povzdigniti svoj ob-tožujoči glas. Vendar nikoli s sovraštvom in slepo jezo.

S Pavčkom sva se spoznala na nekem zborovanju mladih literatov (1948), ko se je, tri leta mlajši od mene, dokaj polemično, skoraj neprijazno sporekel z mano in – postala sva prijatelja. Čeprav je diplomiral na pravu, jaz na slavistiki, sva bila oba obsedena s poezijo, ne brez smisla tudi za banalno kruhoborstvo. On si je slu-žil svoj vsakdanji kruh in se razdajal slovenstvu kot novinar pri dnevnem tisku, na Radiu, na TV, kot urednik v založbi, kot direktor Mladinskega gledališča, celo kot poslanec in ves čas še tu in tam, sproti in vmes, bi lahko dodali, kajti Pavček se je »znašel« povsod, bil je opazno delaven, zgled in spodbuda sodelavcem, kjerkoli je bil ali kamorkoli ga je zaneslo življenje.

Sicer pa: Tone Pavček je bil in tudi po smrti ostaja v absolutnem smislu pe-snik, ki ga smrt ni utišala. Njegova knjižna bibliografija obsega, med izvirno po-ezijo, prevodi in esejistiko, kakih sto naslovov. Pri tem ne smemo prezreti, da je enako odziven tako v poeziji za otroke in mladostnike kot v pisanju za odrasle. Kar okrog trideset knjižnih enot je namenil otrokom in najstnikom (Čenčarija, Majnice, Radobesednice, Juri Muri v Afriki idr.), ki sodijo prav gotovo v sam vrh slovenske poezije v tem žanru, so umetnost v polnem pomenu te besede. Ne stara-joči se del otroka v Pavčku samem. Tudi tu, le da v teh pesmih še bolj poudarjeno, ista pesnikova radoživost, isti, kot že rečeno, ohrabrujoči prebliski svetlobe, ki nam nikoli ne ugasnejo, če jih le zmoremo ugledati v sebi, ko nam jih osvetli Pavč-kova pesniška beseda. Najbrž ni naključje, da je kar štiri nove knjižice za otroke in mlade pospremil med bralce kar iz bolniške postelje, in hkrati v njej, že na smrt bolan, dokončal svojo trpko duhovito pesniško zbirko Angeli, ki pa je izšla šele posthumno, vendar z vsebino in v podobi, ki jo je določil pesnik sam, in se enako-vredno uvršča med Pavčkove antologijske zbirke, kot so Ujeti ocean, Temne zarje, Goličava, Darovi, Upočasnitve idr. Isti lirski duh žarči tudi v njegovi esejistiki. Pod naslovom Čas duše, čas telesa je zbrana v štirih zvezkih in je nekakšna njegova odprta doživljajska in spoznavna avtobiografija, saj je tudi izhajala v določenih časovnih presledkih, skoraj dobesedno v nadaljevanjih.

Pavček je pesnik širokega zamaha. Njegova pesem ni nikoli enoznačna, tudi otroška in mladinska ne, njegovo pesemsko »zgodbo« razširjata in poglabljata či-sto poseben, skoraj spevni ritem in razkošno bogastvo podob, pogosto vezanih na pesnikovo rodno pokrajino, Dolenjsko, pa tudi na sečoveljski, obmorski del Primorske, ki je postala (po svobodni izbiri) njegov drugi dom, obe sta spleteni in prepleteni v doživljajsko in estetsko celoto.


270

Pavčkova pesem, njegova esejistika, pri čemer seveda ne gre prezreti njegove-ga obsežnega prevajalskega dela, ostajata tudi po fizični smrti svojega avtorja živa zapuščina, iz katere bodo zajemale svoj navdih življenja tudi prihodnje generacije. SAZU pa je z njim izgubila enega svojih najvidnejših članov. V našem razredu za umetnosti ostaja za njim vrzel, ki je nihče med nami ne more zapolniti. Kot je ne bo mogel tudi nihče v prihodnosti. Kajti fizična, občanska podoba in drža Toneta Pavčka sta bili v polnem sozvočju z njegovo literaturo, vendar v družbi, tako »ura-dni« kot »samo« prijateljski, zmerom odprti v tisti skrivnostni »še nekaj več«, ki ga je Pavček kar stresal iz rokava, pa naj je bil dobre ali slabe volje. Celo ko je s kom, ali z večino okrog sebe, polemiziral, komu ali čemu nepopustljivo nasprotoval, je komaj izrečeno (pre)ostro besedo takoj ublažil s širokim in glasnim smehom, morda ob nenadni pomisli, da tudi sam v sebi vse življenje potuje skozi nerazre-šljiva nasprotja. Znal pa je ločevati plodna od jalovih nasprotovanj. V besedah in dejanjih.

Resnično: pogrešali ga bomo.

Ciril Zlobec


IV.BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE

SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS


273

BIBLIOTEKA V LETU 2011

V letu 2011 je delo v Biblioteki SAZU potekalo v skladu z načrti. Obdelava gradiva, ki predstavlja glavnino in temelj našega dela, je po zaslugi prizadevnih sodelavk in sodelavcev potekala nemoteno. Obenem lahko izpostavimo nekaj po-glavitnih uspešno zaključenih projektov:

- uvedli smo elektronski sistem za zamenjavo publikacij, s čimer bomo lahko prihranjeno delovno moč preusmerili na druga področja;

- uvedli smo avtomatizirano izposojo v knjižnicah inštitutov ZRC SAZU in pri tem usposobili skrbnike inštitutskih knjižnic za uporabo tega segmenta v sistemu COBISS3;

- intenzivno smo nadaljevali delo na področju odpisa nerelevantnega gradiva in odpisali 2.424 enot;

- ukinili smo tiskanje kataložnih listkov za knjižnice inštitutov ZRC SAZU in se odločili ohraniti zgolj matični listkovni katalog Biblioteke SAZU kot centralno evidenco o celotnem gradivu ne glede na lokacijo v Biblioteki SAZU;

- za knjižnico Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU smo obdelali 566 enot gradiva, ki je bilo last Inštituta že precej let, vendar še ni bilo obdelano;

- za knjižnico Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU smo obdelali ok. 80 enot starejšega gradiva, ki ga je bilo treba obdelati po načelih obdelave antikvarnega gradiva;

- za Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH) smo v celoti opravili delo, ki je potekalo v okviru priprav Splošnega geslovnika COBISS in verifikacije tipologij bibliografskih zapisov v bazi COBIB.SI;

- pripravili smo razstavo Čaropis na pisanicah, pirhi in risbe ornamentov iz zapuščine Ivana Jagra (Prešernova dvorana, 5. 5.–7. 6. 2011);

- na osnovi v Biblioteki SAZU uspešno pripravljene spletne izdaje Slovenske-ga biografskega leksikona sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU podpisali sporazum z Bayerische Sta-atsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung Histo-risches Lexicon der Schweiz in Historische Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften o vključitvi biografskih podatkov iz spletne izdaje Slovenskega biografskega leksikona v mednarodni biografski portal (Biographie-Portal, http://www.biographie-portal.eu/);

- nadaljevalo se je delo na področju skeniranja in priprave dokumentov za gra-dnjo Digitalne knjižnice SAZU.


274

PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVAV letu 2011 je Biblioteka SAZU obdelala 6.466 enot gradiva, kar podrobneje

prikazujeta naslednji razpredelnici:

Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupaj izdaje fond Monografske publikacije 1165 1313 1447 289 325 4539Serijske publikacije 244 1196 348 112 27 1927Skupaj 1409 2509 1795 401 352 6466

Delež neknjižnega gradiva predstavlja 171 enot:

Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupaj izdaje fond Kartografsko gradivo 22 13 24 0 4 63Slikovno gradivo 0 2 3 2 0 7CD, DVD, (video)kasete 4 0 29 5 25 63Multimed. gradivo, rač. dat. 4 10 18 6 0 38Skupaj 30 25 73 14 29 171

Največ gradiva smo pridobili z zamenjavo publikacij, nekaj manj z nakupi in darovi. Obdelali smo tudi izvode lastne produkcije, torej publikacij, ki so izšle pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Precej gradiva, ki smo ga obdelali, je bilo v hrambi ZRC SAZU že več let, a doslej še ni bilo obdelano. Prav tako smo obdelali nezanemarljivo število starejšega gradiva, ki ga je bilo treba obdelati po pravilih in standardih, ki veljajo za obdelavo antikvarnega gradiva. Retrogradna obdelava in obdelava starejšega gradiva zahtevata več časa in znanja, ne samo zaradi strogih meril kakovosti in kontrole, katerim so katalogizatorji danes podvrženi, temveč tudi zato, ker je sis-tem evidence Biblioteke SAZU kompleksen in je podatke treba preveriti na več mestih.

Zahvaljujemo se vsem posameznikom, ki so Biblioteki SAZU darovali števil-ne publikacije iz svojih zasebnih knjižnic, še posebej pa našemu sodelavcu Dragu Samcu za dragoceno knjigo J. A. Scopolija iz l. 1769.

CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND V letu 2011 smo na novo pridobili 6.466 enot. Komisija za odpis gradiva je

določila 2.424 enot oz. 2.743 zvezkov monografskega in serijskega gradiva, za ka-tero je menila, da se v preteklosti ni pokazalo za zanimivo ali koristno za uporab-nike Biblioteke. Tako je celotni fond Biblioteke SAZU ob koncu leta 2011 obsegal


275

537.693 enot, podrobnejše številke po posameznih vrstah gradiva pa kaže nasle-dnja razpredelnica:

knjig in letnikov revij 521261rokopisnih zapuščin 136mikrofi lmov 856kartografskega gradiva 4050slikovnega gradiva 9655plošč, CD, DVD, (video)kaset 1209multimedialnega gradiva, rač. dat. 526Skupaj enot 537693

KATALOGI IN BAZE PODATKOV Biblioteka SAZU je v l. 2011 v vzajemno bazo COBIB.SI prispevala 5.506 no-

vih zapisov, to pomeni, da so jih kreirali katalogizatorji Biblioteke SAZU, s čimer je število vseh zapisov v lokalni bazi Biblioteke SAZU naraslo na 169.599 zapisov. Pri tem je statistična evidenca zaznala 5.131 popravljenih zapisov v lokalni bazi, 3.106 zapisov za potrebe bibliografij ter 1.780 zapisov, prevzetih iz baze COBIB.SI.

Odločili smo se, da prenehamo s tiskanjem kataložnih listkov za knjižnice inštitutov ZRC SAZU, saj bomo tako prihranili čas in denar, obenem pa poenotili prakso z večino drugih slovenskih knjižnic, ki so listkovne kataloge ukinile že pred časom. Ne glede na to smo se prav tako odločili, da kot centralno evidenco o celotnem gradivu, ki ga hrani Biblioteka SAZU, ter ne glede na lokacijo in la-stništvo še vedno ohranimo matični listkovni katalog, ki bo omogočal vpogled v bogastvo tega gradiva še vedno tudi na tak, klasični način.

ZAMENJAVA PUBLIKACIJNa področju zamenjave publikacij smo uvedli elektronsko poslovanje. To po-

meni, da nam sistem, ki deluje kot spletna aplikacija, omogoča:- enostavno in pregledno popravljanje in dopolnjevanje baze podatkov o za-

menskih ustanovah,- avtomatsko generiranje seznamov ustanov, ki jim pošiljamo določene publi-

kacije,- avtomatsko generiranje raznovrstnih drugih seznamov glede ustanov in pu-

blikacij, ki jih pošiljamo, in s tem razne statistične evidence,- avtomatsko pošiljanje obvestil o poslanih pošiljkah naslovnikom,- avtomatsko potrjevanje prejema pošiljk s strani naslovnikov,- avtomatsko generiranje izpisa za nalepke z naslovi za pošiljke,- avtomatsko vodenje zaloge, kjer gre za lastne publikacije Slovenske akademi-

je znanosti in umetnosti, ki jih hranimo v našem skladišču, in še marsikaj.Pri tako obsežni zamenjevalni dejavnosti, kakor jo ima Biblioteka SAZU z


276

več kakor 1.500 ustanovami, pomeni takšna avtomatizacija postopka zlasti bi-stven prihranek časa, s čimer smo lahko delovne moči preusmerili na druga po-dročja, ki doslej niso bila dovolj urejena. V l. 2011 smo ta presežek usmerili zlasti v bolj sistematično delo na področju odpisa publikacij, kar se kaže tudi v rezultatih na tem področju.

RAZPOŠILJANJE LASTNIH PUBLIKACIJLastne publikacije SAZU in ZRC SAZU, ki smo jih v l. 2011 razposlali po

Sloveniji in svetu oz. smo jih obdelali za knjižnični fond, obsegajo 6.727 enot. Po-drobnejši pregled omogoča naslednja razpredelnica: večina pošiljk je še vedno na-menjena v tujino inštitucijam, s katerimi sta bodisi Slovenska akademija znanosti in umetnosti ali Znanstvenoraziskovalni center SAZU vzpostavila zamenjevalno dejavnost. Manj publikacij smo podarili, precej manj pa smo jih zamenjali v Slo-veniji; nekaj smo jih tudi prodali oz. poslali kot recenzijske izvode.

Publikacije: v zamenjavo – tujina 3541 v zamenjavo – Slovenija 477 v dar 2175 v prodajo 356 v oceno 86 obdelane za knjižnični fond 92Skupaj: 6727

IZPOSOJASredi l. 2011 smo uvedli avtomatizirano izposojo tudi v knjižnicah inštitutov

ZRC SAZU. To je hkrati pomenilo, da smo izpeljali krajše tečaje in tako inštitutske knjižničarje seznanili s postopkom avtomatizirane izposoje v sistemu COBISS3. Kljub uvedbi avtomatizirane izposoje smo precej gradiva izposodili še na klasični, listkovni način, saj je približno tri četrtine celotnega gradiva Biblioteke SAZU še vedno obdelanega le na listkih, v sistemu COBISS.SI pa še ne.

Ob uvedbi avtomatizirane izposoje na inštitutih ZRC SAZU smo se dogovo-rili, da bomo hkrati v Biblioteki SAZU sproti obdelali v sistemu COBISS.SI vse gradivo, ki se je izposodilo in še ni bilo obdelano v sistemu COBISS.SI. Na ta način je v bistvu že potekala retrospektivna obdelava omenjenih treh četrtin še neobdelanega gradiva, obenem pa zlasti tistega gradiva, po katerem uporabniki povprašujejo. Pri tem smo dopolnili zalogo za 327 enot, z nalepkami pa opremili skupno 378 enot gradiva, od tega 332 enot za knjižnice inštitutov ZRC SAZU.

Konec l. 2011 je Biblioteka SAZU štela 2.746 članov, samo v zadnjem letu se je včlanilo 324 novih uporabnikov, kar je za 45 članov več kakor preteklo leto. V sistemu avtomatizirane izposoje smo zabeležili 2.926 enot izposojenega gradiva,


277

kar je celo za 2.222 enot več kakor v preteklem letu. Za naše člane smo posredovali 211 zahtevkov za medknjižnično izposojo, iz drugih knjižnic pa smo prejeli 284 medknjižničnih zahtevkov, 5 od teh iz tujine. V čitalnici Biblioteke SAZU smo zabeležili ok. 400 obiskovalcev.

Uporabniki Biblioteke SAZU so lahko dostopali tudi do nekaterih spletnih revij v sklopu podatkovnih zbirk ScienceDirect, Springer in EbscoHost.

DIGITALIZACIJASlovenski biografski leksikon

V l. 2011 smo se posvetili pripravi nove verzije spletne izdaje Slovenskega bi-ografskega leksikona. Posebno pozornost smo namenili podrobnemu pregledu in popravljanju podatkov v segmentih osebnih in krajevnih imen, označenih v zapi-su XML. Pri osebnih imenih smo označevali razne vrste nazivov ter po posvetu s strokovnjaki ustrezno označili tudi plemiške predikate v imenih oseb plemenitega rodu. Pri označevanju krajevnih imen pa smo pregledali natančnost normiranih oblik, historičnih ali drugih variantnih oblik in ustreznost oznak za računalniško obdelavo podatkov in prikaz na zemljevidu. Izpopolnjevali smo tudi taksonomijo poklicev.

Natančneje smo izdelali načrtovano platformo za spletni portal Slovenska bi-ografija, ki bo omogočal dostop do podatkov več biografskih leksikonov hkrati: Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991), Primorskega slovenskega bio-grafskega leksikona in na novo nastajajočega Slovenskega biografskega leksikona, ki ga pripravlja ZRC SAZU s svojimi sodelavci.

V mesecu marcu je bil podpisan sporazum med Slovensko akademijo zna-nosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter Bayerische Staatsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung Hi-storisches Lexicon der Schweiz in Historische Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften o vključitvi biografskih podatkov iz spletne izdaje Slovenskega biografskega leksikona v mednarodni biografski portal (Biographie--Portal, http://www.biographie-portal.eu/).

Digitalna knjižnica SAZUNadaljevali smo s skeniranjem starejših publikacij, ki jih je izdala Sloven-

ska akademija znanosti in umetnosti. Prav tako smo nadaljevali s popravljanjem besedila teh publikacij, v katerem so po postopku OCR ostale napake. Za namen digitalizacijskih postopkov smo v l. 2011 nabavili dve licenci programa Adobe/Acrobat X Pro, ki omogoča obdelavo dokumentov na ravni formata PDF, ter šest licenc programa Abbyy Fine Reader, s katerim je mogoče iz skeniranega gradiva s postopkom OCR pridobiti celotna besedila teh publikacij.


278

OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKOBiblioteka SAZU je tudi v letu 2011 intenzivno izpolnjevala naloge OSICH:

pri razvoju Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC) je Simona Frankl za področje humanistike prispevala 644 novih in redigiranih gesel oz. predmetnih oznak. Na področju spremljanja ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v sistemu COBISS.SI in redigiranja njihovih bibliografskih zapisov s spremembo tipologije v primeru nepravilne razvrstitve je pregledala, potrdila in/ali ustrezno dopolnila 3077 bibliografskih zapisov. Biblioteka SAZU se je tudi v l. 2011 na po-dročju vrednotenja bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti in gradnje SGC s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostjo izkazala kot referenčna točka, na katero se s svojimi vprašanji obračajo tudi druge slovenske knjižnice.

MUZEJSKA ZBIRKA SAZU Na področju razstavne dejavnosti smo v l. 2011 pripravili razstavo Čaropis na

pisanicah, pirhi in risbe ornamentov iz zapuščine Ivana Jagra (Prešernova dvora-na, 5. 5.–7. 6. 2011). Za razstavo Toulouse-Lautrec v Cankarjevem domu (17. 3.–25. 8. 2011) smo posodili 12 japonskih grafik iz zapuščine Ivana Jagra. Sodelovali smo tudi pri pripravi spominske razstave ob 10-letnici smrti akademika Vinka Kam-biča (Galerija SAZU, 5.–13. 5. 2011) in pri pripravi razstave o Avgustu Pavlu (Pre-šernova dvorana, 15. 11.–19. 12. 2011).

BIBLIOGRAFIJE Biblioteka SAZU je bila tudi v l. 2011 zelo dejavna na področju bibliografij:

tako pri vnosu podatkov o objavah raziskovalcev ZRC SAZU v vzajemno bazo COBISS.SI in urejanju njihovih bibliografij, pri urejanju bibliografij članov SAZU in pri bibliografskem beleženju založniške dejavnosti ustanov SAZU in ZRC SAZU. Vpogled v to dejavnost je možen s spletnega naslova http://www.sazu.si/biblioteka/monografije-sazu-2011.html.

BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZUSimona FranklSlovenski biografski leksikon – označevanje biografskih podatkov z oznakami

TEI, v: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov [Elektronski vir] (ur. Igor Zemljič, Maja Božič), Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slo-venije, 2010, str. 182–186 (Soavtorica: Mojca Mlinar Strgar)http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 (dostopno 14. 4. 2011)

Dušan KomanSlikar Jernej iz Loke in njegova dela na Loškem: vodnik = The painter Jernej of Loka

and his work in Loka, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2011 (Zbirka Vodniki po loškem ozemlju; 10)


279

Nove »restavratorske« metode lepšajo podobo cerkva na Gorenjskem, v: Umetno-stna kronika, ISSN: 1581–7512, 32, Ljubljana: ZRC SAZU, Umetnostnozgodo-vinski inštitut Franceta Steleta, 2011, str. 51–54

(urednik) Čaropis na pisanicah: zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapu-ščine Ivana Jagra na SAZU, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in ume-tnosti, 2011

Mojca Mlinar StrgarSlovenski biografski leksikon – označevanje biografskih podatkov z oznakami

TEI, v: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov [Elektronski vir] (ur. Igor Zemljič, Maja Božič), Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slo-venije, 2010, str. 182–186 (Soavtorica: Simona Frankl)http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGYFFYW7 (dostopno 14. 4. 2011)

Nena ŠkerljGuernica, Guernice in guernice, Borec, ISSN 0006-7725, 63, št. 681/684, 2011, str.

251–265.

Helena VerbincPublikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2010 (z dodatkom

za leto 2009), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ISSN 0374-0315, 61 (2010), 2011, str. 245–249.

KNJIGOVEZNICAV knjigoveznici so bila opravljena raznovrstna knjigoveška dela na ok. 460

zvezkih. Med ta dela sodijo popravila hrbtov, izdelava map, prevezave, izdelava ovitkov, razvezave in ponovne vezave zvezkov za namen skeniranja ipd.

OSEBJE V Biblioteki SAZU je bilo v l. 2011 zaposlenih 20 oseb, od teh tri s skrajša-

nim delovnim časom. Med njimi je bilo 12 strokovnih delavcev z visoko izobraz-bo, ki so kot imetniki določenih privilegijev za delo v sistemu COBISS.SI lahko opravljali specializirana bibliotekarska dela. Ob njih je ostala knjižničarska dela opravljalo 6 zaposlenih, pri čemer se je zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev za knjižničarska dela priučila tudi poslovna sekretarka. Pretežni del leta sta bili na porodniškem dopustu dve sodelavki, za eno od teh smo za določen čas zaposlili samostojno bibliotekarko, vodjo Biblioteke je nadomeščala višja bibliotekarka Si-mona Frankl. Za sodelavko, ki je večidel že dve leti odsotna z dela iz zdravstvenih razlogov, nismo mogli zaposliti nobene osebe za nadomeščanje. S koncem leta se je upokojila višja bibliotekarka Helena Verbinc, ki je bila v Biblioteki SAZU zapo-slena skoraj 24 let. Struktura delovnih mest je bila v l. 2011 torej naslednja:


280

- oddelek za inventarizacijo: tri osebe, od katerih je ena tudi katalogizatorka serijskih publikacij,

- oddelek za katalogizacijo: tri osebe,- oddelek za klasifikacijo: tri osebe, od katerih sta dve občasno pomagali tudi

preobremenjeni katalogizaciji,- področje digitalizacije: ena oseba,- področje verifikacije bibliografskih zapisov in Splošnega geslovnika COBISS:

ena oseba,- izposoja: dve osebi, od katerih se je ena intenzivno ukvarjala še z urejanjem

zamenjevalne dejavnosti, z uvedbo elektronskega poslovanja na tem podro-čju in z uvedbo avtomatizirane izposoje v knjižnicah inštitutov ZRC SAZU,

- ekspedit: tri osebe, od katerih je ena intenzivno delovala tudi na področju odpisa publikacij,

- knjigoveznica: ena oseba,- poslovna sekretarka, ki se je priučila knjižničarskega dela in delovala tudi na

področju odpisa ter digitalizacije lastnih publikacij.Zaposleni so se udeleževali izobraževanja, ki je bilo potrebno za delo in vzdr-

ževanje ustrezne ravni obdelave gradiva. Anica Zadnikar je sodelovala v Komisiji za katalogizacijo pri NUK, Helena Verbinc v Komisiji za podelitev nazivov pri NUK, Marija Banjac pa je sodelovala kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU.

Zelo smo hvaležni kolegu Dragu Samcu, ki je še vedno pripravljen pomagati in nesebično posredovati svoje izjemno znanje o gradivu v Biblioteki mlajšim ko-legicam in kolegom.

Posebej se zahvaljujem kolegici Simoni Frankl, ki me je nadomeščala v času porodniškega dopusta in s katero sva zgledno sodelovali ves čas moje odsotnosti!

mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke


281

PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2011 (z dodatkom za leto 2010)

SPLOŠNE PUBLIKACIJE

1.Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 61 knj./2010 = Yearbook

of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, vol. 61/2010 (glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc ), Ljubljana, 2011, 292 str.

ISSN 0374-0315

PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE

2.Arheološki vestnik, 62/2011 (glavna urednica Marjeta Šašel Kos), Ljubljana,

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 474 str. ISSN 0570-8966

3.Aleksander Bajt , 1921–2000, zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10-letnici

smrti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010 (uredil Jože Mencinger ), Ljubljana, 2011, 271 str.

(Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovin-ske in družbene vede = Dissertationes / Academia scientiarum et artium Sloveni-ca, Classis I: Historia et sociologia ; 25)

ISBN 978-961-268-009-1

PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE

4.Traditiones, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodo-

pisnega inštituta ZRC SAZU, 40/1 (glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 138 str.

ISSN 0352-0447


282


pisnega inštituta ZRC SAZU, 40/2, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 151 str.


pisnega inštituta ZRC SAZU, 40/3, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, 2011, 186 str.

7.Simčič, Zorko : Zgodaj dopolnjena mladost, okvirna drama v treh delih, Ce-

lje, Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, 164 str.

ISBN 978-961-218-984-6

PUBLIKACIJE III. RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE

8.Posvet o poučevanju fizike, kemije in matematike, SAZU, 22. septembra 2010

(uredila Mojca Čepič), Ljubljana, 2011, 111 str. (Zbirka Znanje kot vrednota : izo-braževanje za 21. stoletje ; 2)

ISBN 978-961-268-013-8

PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE

9.Acta carsologica = Krasoslovni zbornik, letn. 40, št. 1 (glavni in odgovorni

urednik Franci Gabrovšek), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetno-sti, Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2011, 219 str.

ISSN 0583-6050

10.Acta carsologica = Krasoslovni zbornik, letn. 40, št. 2, Ljubljana, Slovenska

akademija znanosti in umetnosti, Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2011, 422 str.


283

11.Folia biologica et geologica, vol. 52, no. 1/2 (glavni in odgovorni urednik Ma-

tija Zupančič), Ljubljana, 2011, 172 str., 1 pril.ISSN 1855-7996

12.Folia biologica et geologica, vol. 52, no. 3, Ljubljana, 2011, 80 str.

13.Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 50/1 (urednik Blaž Ko-

mac), Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akade-mija znanosti in umetnosti, 2010, 169 str.

ISSN 1581-6613

14.Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 50/2, Ljubljana, Geograf-

ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetno-sti, 2010, str. 175–331

15.Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 51/1, Ljubljana, Geograf-

ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetno-sti, 2011, 224 str.

16. Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik, 51/2, Ljubljana, Geograf-

ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetno-sti, 2011, str. 231–432

17.Posvet o poučevanju naravoslovja, SAZU, 16.decembra 2009 (urednik Andrej

Kranjc ), Ljubljana, 2011, 84 str. (Zbirka Znanje kot vrednota : izobraževanje za 21. stoletje ; 1)

ISBN 978-961-268-012-1

18.Gogala, Matija : Po zvočnih sledeh za gorskimi škržadi v Evropi in Aziji, Lju-

bljana, 2011, 160 str. ISBN 978-961-268-011-4


284

PUBLIKACIJE V. RAZREDA ZA UMETNOSTI

19.Kos, Božidar : Aurora Australis [Zvočni posnetek], Ljubljana, Slovenska aka-

demija znanosti in umetnosti, Slovenska filharmonija, RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, 2011, 1 CD (66 min, 13 sek) + 1 knjižica (24 str.) (Klasika)

20.Gorzanis, Giacomo: Skladbe za lutnjo [Glasbeni tisk] = Compositions for

lute = Intabolatura di liuto, libro primo (1561) (avtorica znanstvenokritične izdaje Alenka Bagarič), Ljubljana, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, 1 partitura (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 53)

21.Prenner, Jurij: Tri intabulacije motetov za glasbila s tipkami [Glasbeni tisk]

= Three motet intabulations for keyboard instruments (avtor znanstvenokritič-ne izdaje Marko Motnik), Ljubljana, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2011, 1 partitura (Monumenta artis musicae Sloveniae. Supplementa ; 3)

22.Košir, Fedja: Kolašin, Lovčen, od človeškega k onstrančloveškemu, arhitekt

Marko Mušič, Ljubljana, SAZU, Podgorica, CANU – Crnogorska akademija nau-ka i umjetnosti, 2010, 95 str. (Vodniki k arhitekturi ; 3)

ISBN 978-961-268-008-4

23.Košir, Fedja: Kolašin, Lovčen, from human to trans-human, architect Marko

Mušič, Ljubljana, SASA – Slovenian Academy of Sciences and Arts, Podgorica, MASA – Montenegrin Academy of Sciences and Arts, 2010, 95 str. (Guides to architecture ; 3)

ISBN 978-961-268-006-0

24.Košir, Fedja: Kolašin, Lovćen, od ljudskog ka izvanljudskom, arhitekta Mar-

ko Mušič, Ljubljana, SAZU – Slovenska akademija nauka i umjetnosti, Podgorica, CANU – Crnogorska akademija nauka i umjetnosti, 2010, 95 str. (Vodiči ka arhi-tekturi ; 3)

ISBN 978-961-268-007-7


285

25.Čaropis na pisanicah, zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščine

Ivana Jagra na SAZU (uredil Dušan Koman), Ljubljana, 2011, 50 str. (Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica ; 14)

ISBN 978-961-268-010-7

26.Bernik, Stane: Milan Mihelič , arhitektura med stvarnostjo in vizijami, Lju-

bljana, 2011, str. 245 str.ISBN 978-961-268-017-6

27.Kovač, Edvard: Park spomina Teharje, arhitekt Marko Mušič, Ljubljana, Slo-

venska akademija znanosti in umetnosti, Atelje Marko Mušič, 2011, 101 str. (Vo-dniki k arhitekturi ; 4)

ISBN 978-961-268-016-9

28.Zakladi slovenske grafike 1955–2005, zbirka Slovenske akademije znanosti

in umetnosti, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, 23. junija – 4. sep-tembra, 2011 = Treasures of Slovenian graphic art 1955-2005, the collection of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, International Centre of Graphic Arts (MGLC) Ljubljana, 23 June – 4 September, 2011 (urednik kataloga in avtor besedi-la Jojze Gostiša), Ljubljana, 2011, 55 str.

ISBN 978-961-268-015-2

PUBLIKACIJE, KATERIH IZDAJO JE SAZU SOFINANCIRALA

29.Zlobec, Ciril : Vse daljave niso daleč, italijanska srečanja slovenskega pesnika,

Trst, ZTT = EST, 2011, 278 str. ISBN 978-88-7174-139-0

30.Grabec, Igor : Kipi in stihi, 1. ponatis, Prevalje, Kulturno društvo Mohorjan,

2010, 103 str. 31.Grabec, Igor : Sculptures and verses, Prevalje, Mohorjan, 2011, 103 str. ISBN 978-961-6806-03-9


286

32.Zadravec, Franc : Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman, Murska

Sobota, Franc-Franc, 2011, 246 str. (Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi)ISBN 978-961-255-027-1

33.Resman, Blaž, Seražin, Helena: Upravna enota Kočevje, občine Kočevje, Ko-

stel in Osilnica, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, 453 str. (Umetnostna topografija Slovenije)

ISBN 978-961-254-221-4

34.Inkret, Andrej : In stoletje bo zardelo, Kocbek, življenje in delo, Ljubljana,

Modrijan, 2011, 639 str. (Poteze)ISBN 978-961-241-503-7

35.Toporišič, Jože : Intervjuji in polemike (uredila Mateja Jemec Tomazin), Ljublja-

na, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 429 str. (Zbirka Linguistica et philologica ; 25) ISBN 978-961-254-261-0

36.Lebič, Lojze : Za godala [Glasbeni tisk], za komorni godalni orkester = Per ar-

chi, for chamber string orchestra, Ljubljana, Društvo slovenskih skladateljev, 2011, 1 partitura (33 str.) (Edicije Društva slovenskih skladateljev: Edicije DSS ; 2002)

37.Zika, Ivan: 750 let mesta Kamnika, iz kamniške zgodovine (zbral in uredil

France Malešič), Kamnik, Studio Dataprint, 2011, 140 str. ISBN 978-961-91779-4-5

38.Pahor, Boris : Necropolis, Ljubljana, Slovenian Book Agency = Javna agencija

za knjigo Republike Slovenije, 2011, 151 str. (Collection I read Slovenia)ISBN 978-961-92821-4-4

39.Pahor, Boris : Necrópolis, Ljubljana, Agencia pública del libro de la República

de Eslovenia = Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011, 223 str. (Colle-ción I read Slovenia)

ISBN 978-961-92821-5-1


287

40.Pahor, Boris : Pèlerin parmi les ombres, Ljubljana, Agence Slovène du Livre

= Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, 2011, 214 str. (Collection I read Slovenia)

ISBN 978-961-92821-6-8

41.Vrečko, Janez: Srečko Kosovel, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011,

555 str. (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev ; 13) (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ; 247)

ISBN 978-961-254-325-9

42.Pavčnik, Marijan : Teorija prava, prispevek k razumevanju prava, 4. pregleda-

na in dopolnjena izd., Ljubljana, GV založba, 2011, 603 str. (Zbirka Pravna obzor-ja, Veliki format ; 3)

ISBN 978-961-247-193-4

43.Truhlar, Vladimir: Zbrano delo (uredil in opombe napisal France Pibernik),

Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 358 str. (Zbrana dela slovenskih pesni-kov in pisateljev ; 248)

ISBN 978-961-254-328-0 (1. zv.)

44.Keber, Janez: Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC

SAZU, 2011, 1158 str. (Zbirka Slovarji)ISBN 978-961-254-329-7

45.Žabota, Barbara: Kongresni trg, zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogr-

ske, Ljubljana, Založba ZRC, 2011, 77 str. (Umetnine v žepu ; 4) ISBN 978-961-254-338-9

46.Upravna enota Jesenice, občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica (uredil

Blaž Resman), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 373 str. (Umetnostna topografija Slovenije)

ISBN 978-961-254-346-4

Pripravila Breda Pajsar


V.SUMMARY


291

SASA ORGANIZATION

A) THE PRESIDENCY

President: Jože Trontelj Vice-Presidents: Marko Marijan Mušič , Matija Gogala until May 5, Tadej Bajd since May 5 Secretary-General: Andrej Kranjc

SECTION ONE Historical and Social SciencesSecretary: Marijan Pavčnik until May 31, Peter Štih since June 1

SECTION TWO Philological and Literary SciencesSecretary: Andrej Inkret

SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical SciencesSecretary: Josip Globevnik

SECTION FOUR Natural SciencesSecretary: Ivan Kreft

SECTION FIVE ArtsSecretary: Niko Grafenauer

SECTION SIX Medical SciencesSecretary: Janez Sketelj until April 30, Franc Strle since May 1

Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Kajetan Gantar until May 5, Matija Gogala since May 5, Andrej Jemec , Alenka Šelih Boštjan Žekš , former SASA President, Branko Stanovnik , Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Managing Director, are also invited to the Presidency meetings.


292

B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS

1. Library 2. Department of International Relations and Scientific Coordination3. Cabinet of Academician France Bernik

C) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS

1. Council for Environmental Protection2. Council for Energetics3. Council for Slovenian Space Culture And Identity4. Committee for Ethnic Minorities Studies 5. Committee for Sustainable Development 6. Committee for Slovenian Language Expert Commission For Slovenian Language Issues7. Committee for Printing And Publications9. Commission for Statutory Issues10. Commission for Human Rights

D) FOUNDATIONS

1. Dr. Bruno Breschi Foundation2. Janez Vajkard Valvasor Foundation

E) SASA MANAGEMENT


293

MEMBERSOF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

SECTION ONE Historical and Social SciencesFull Members

Bratož, Rajko , D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: Rožna dolina IV/39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-11-

92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected], Stane , D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeo-

logical Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991.

Home: Hajdrihova 24, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-18-16.Hribar, Valentin , D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phe-

nomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: [email protected].

Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37.

Mlinar, Zdravko , Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spa-tial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987

Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone. +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax:

+386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected]č, Jože , Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History

of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94.Pavčnik, Marijan , D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theo-

ry and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.

Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62.


294

Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: [email protected].

Pirjevec, Jože , Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Mem-ber since May 21, 2009.

Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: [email protected]. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000

Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: [email protected] or [email protected].

Pleterski, Janko , D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.

Home: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40 SI-1000 Ljubljana. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax:

+386 1/ 425-34-23.Rus, Veljko , Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial So-

ciology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Lju-bljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.

Home: Lubejeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.

Office: Institute of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13.

Splichal, Slavko , D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Fa-culty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.

Home: Gornje Cerovo 7c, SI-5211 Kojsko, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail: [email protected].

Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: [email protected].

Šelih, Alenka , Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April 22, 2008.

Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI-4260 Bled, Grič 7a.

Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: [email protected].


295

Teržan, Biba , D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Ar-chaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: [email protected].

Vratuša, Anton , Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Ma-nagement Development in Yugoslavia and Workers’ Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.

Home: Rimska 14, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, Dunajska 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax:

+386 1/ 568-27-75.

Associate Members

Mencinger, Jože , PhD., born on March 5, 1941 in Jesenice. Full Professor of Eco-nomic System and Politics, Statistical Methods of Humanist Research, Inter-national Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2011.

Private address: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: [email protected] Work: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana.Štih, Peter , Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and

Associate Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Asso-ciate Member since June 1, 2007.

Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018-908, E-mail: [email protected].

Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-11-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: [email protected].

Žižek, Slavoj , Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theo-retic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljublja-na. Associate Member since May 5, 2005.

Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: [email protected].

Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-10-00.

Corresponding Members

Feil, Arnold , born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musi-cology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.


296

Home: Schützenstrasse 22, D-72070 Tübingen-Hirschau, Phone: +49 70/ 71-791289.

Flotzinger, Rudolf , born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musi-cology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985.

Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz.Gombocz, Wolfgang L. , born on September 28, 1946, Professor of History of Phi-

losophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302-324.

E-mail: [email protected]. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich-

strasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705, E-mail: [email protected].

Kahl , Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June 12, 2003.

Home: Sandfeld 13, D-35396 Giessen.Košak, Silvin , born on March 10, 1942, Ph.D. in Archaeology. Associate Profes-

sor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009.

Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: [email protected], Thomas , born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology,

University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of Lin-köping, National Technical University of Trodheim, University of Trier and University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997.

Home: Kirschstrasse 15, CH-8724 Gottlieben, Phone: +41 716/ 69-1317 or Os-siachberg 2, AT-9551 Bodensdorf.

Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10.Menis, Gian Carlo , born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology

and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine).Müller-Karpe , Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and

Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.

Home: Seniorenresidenz Ars vivendi, Ockershäuser Allee 45 a, D - 35037 Marburg.

O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lec-turer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough Univer-sity, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.

Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB–Leicestershire, LE 11 2RD, E--mail: [email protected].


297

Pavičević, Branko , born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts, University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10, 1977.

Home: Rista Stijovića 5, CRG-81000 Podgorica, or: Sindjelićeva 36/VII, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 439-096.

Perović, Slobodan , born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April 23, 1987.

Home: Miročka 6/25, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruženje pravnika Srbije, Krunska 74, SER-11000 Beograd, Phone

+381 11/ 244-69-10, E-mail: [email protected] or: jperovic@beotel.:yu.Rumpler, Helmut , born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austri-

an History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.

Home: Kornblumengasse 9, AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Phone: +43 463/ 281-782.

Stefanović, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musi-cology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987.

Home: Džordža Vašingtona 28 a, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3221-985.

Office: SANU, Knez Mihailova 35, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3342-400, E-mail: [email protected].

Straus, Jože , born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Proper-ty, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Pro-fessor of International and Comparative Law, George Washington Univer-sity Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995.

Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: [email protected].

Supičić, Ivan , born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, Universi-ty of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member sin-ce April 24, 1981.

Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Za-

greb, Phone: +385 1/ 489-51-11.


298

Tavano, Sergio , born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzan-tine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001.

Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Tri-

este, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617.Wakounig, Marija , born on March 19, 1959. Historian, Associate Professor at the

Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.

Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija. Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spitalgasse

2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija.

SECTION TWO Philological and Literary SciencesFull Members

Bernik, France , Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Sci-entific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003.

Home: Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax:

+386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected], Kajetan , Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin

Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011.

Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: [email protected].

Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37.

Inkret, Andrej , D. Sc., born on April 29, 1943, Professor Emeritus of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.


299

Home: Zvonarska ulica 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-19, E--mail: [email protected].

Kmecl, Matjaž , D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.

Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14.Kos, Janko , Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative

Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. As-sociate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983.

Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99.Krašovec, Jože , Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944.

Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.

Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05.

Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: [email protected].

Matičetov, Milko , Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. As-sociate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: Langusova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-51-86.Moravec, Dušan , B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the

Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981.

Home: Zvonarska 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-92.Orešnik, Janez , Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Profes-

sor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.

Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: [email protected].

Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected].

Paternu, Boris , Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.

Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: [email protected].

Simoniti, Primož , Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of La-tin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associ-ate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.


300

Home: Javorjev drevored 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-10-60, E--mail: [email protected].

Stanonik, Janez , Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and Ame-rican Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.

Home: Zvonarska 13, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-66-92.Toporišič, Jože , D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian Literary

Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, reti-red. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997.

Home: Šarhova 18, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-

10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37.Zadravec, Franc , Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slo-

venian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.

Home: Prijateljeva 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-88-20.Zorko, Zinka , D. Sc., born on February 24, 1936, Emeritus Professor of History

and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.

Home: Spodnja Selnica 3, SI-2352 Selnica ob Dravi, Phone: +386 2/ 671-91-18. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Koroška cesta 160, SI-

2000 Maribor, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail: [email protected].


Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of De-partment of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995.

Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures,

Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: [email protected].

Dimnik, Martin , born on October 6, 1941, CSB, B.A., M.A. (Toronto), M.Div. (Toron-to School of Theology), D.Phil. (Oxford), Senior Fellow at the Pontifical Institute of Mediaeval Studies Kievan Rus, 9th to 13th century; History of Medieval Slavs in the Balkans, (PIMS), Toronto. Corresponding Member since May 5, 2011.

Office: Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 59 Queen’s Park Cr. E., To-ronto, Ontario, Canada M5S 2C4, Tel. (416) 926-7137.


301

Giesemann, Gerhard , born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18, 1989.

Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802.Hannick, Christian , born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic

Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007.

Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier. Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie, Universität

Würzburg, Domerschulstrasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/ 312-863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: [email protected].

Lauer, Reinhard , born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philology and Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Mem-ber since June 12, 2003.

Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttin-gen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: [email protected].

Martinović, Juraj , born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Facul-ty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985.

Home: Bolnička 30, BA-71000 Sarajevo. Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sara-

jevo, E-mail: [email protected], Wolf , born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian

and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005.

Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: [email protected]äuser, Rudolf , born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute

of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 6, 1995.

Home: Italienerstrasse 39/10, AT-9500 Villach. Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-

67, AT-9010 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22.Pohl, Heinz Dieter , born on September 6, 1942. Professor of General and Dia-

chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005.

Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: [email protected].

Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagen-furt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99.

Prunč, Erich , born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at the University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007.


302

Home: Am Lindenhof 13, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818. Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und Ange-

wandte Translationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43 316/ 380-26-67, E-mail: [email protected].

Rothe, Hans , born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slavi-stic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired. Corresponding Member since May 21, 2009.

Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841, Fax: +49-228/486 086,

Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Ar-beitsstelle, Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49-228/737-217, E-mail: [email protected]

Svane, Gunnar Olaf , born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of $10rhus. Corresponding Member since May 18, 1989.

Home: Enebakken 4, DK-8520 Lystrup.Woschitz , Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of

Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.

Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.

Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9315.

SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical SciencesFull Members

Bajd, Tadej , D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 5, 2011.

Home: Bobenčkova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80. Office: Faculty of Electrical Engineering, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana,

Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: [email protected].

Bratko, Ivan , D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Infor-mation Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.


303

Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljublja-

na, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: [email protected].

Fajfar, Peter , D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Lju-bljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.

Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Ljublja-

na, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: [email protected].

Forstnerič, Franc , D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Asso-ciate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005.

Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386 1/ 561-17-87.

Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: [email protected].

Globevnik, Josip , D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathema-tical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.

Home: Trnovska 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, Jadranska 19,

SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: [email protected].

Gosar, Peter , D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physi-cs, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. As-sociate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976.

Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: [email protected].

Grabec, Igor , D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: [email protected].

Hadži, Dušan , D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Pro-fessor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974.

Home: Teslova 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-47-59.


304

Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: [email protected].

Kernel, Gabrijel , D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associ-ate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: Faculty of Mathematics and Physics, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana,

Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: [email protected], Alojz , D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical

Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002.

Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E--mail: [email protected].

Levec, Janez , D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Enginee-ring, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljublja-na. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.

Home: Pod brezami 32, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Aškerčeva 5, SI-1000

Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/ 241-95-30, E-mail: [email protected] or [email protected], WWW: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?73.

Peklenik, Janez , D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979.

Home: Rodičeva 3, SI-1113 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Aškerčeva 6, SI-1000 Ljubljana,

Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: [email protected].

Stanovnik, Branko , D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scienti-fic Coordination since September 21, 1999.

Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Aškerčeva 5, SI-1000

Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: [email protected]; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: [email protected].


305

Tišler, Miha , D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since Fe-bruary 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.

Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: [email protected].

Tomaževič, Miha , D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engi-neering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009.

Home: Kvedrova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Dimiče-

va 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84, E-mail: [email protected].

Vidav, Ivan , Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associ-ate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962.

Home: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 234-74-31.

Zupančič, Črtomir , D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.

Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62. Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748

Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail: [email protected], [email protected].

Žekš, Boštjan , D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sci-ences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008.

Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41/741-898. Office: Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2,

1000 Ljubljana, [email protected], Phone: + 386 1 543-76-18, 543-76-00, Fax 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.

Associate Members

Emri, Igor , D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Me-chanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.


306

Home: Grampovčanova 17, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mecha-

nics, Pot za Brdom 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 620-71-00, Fax: +386 1/ 620-71-10, E-mail: [email protected].

Pirc, Raša , D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate Member since June 1, 2007.

Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI-1000

Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: [email protected].

Turk, Vito , D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scien-tific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecu-lar Biology. Associate Member since May 5, 2005.

Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology,

Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: [email protected].


Bergles, Arthur E. , born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.

Home: 180 River View Lane, M.A. 02632-3236, US-Centerville, E-mail: [email protected].

Borisevič, Nikolaj A. , born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981.

Office: The National Academy of Sciences of Belarus, F. Scoryna Av. 66, BY-220072 Minsk.

Bratos, Savo , born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987.

Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physi-cs of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: [email protected].

Cronin, James W. , born on September 29, 1931. Ph.D. in Physics. Professor at the University of Chicago, Nobel Prize for Physics, 1980. D.h.c. University of Nova Gorica. Corresponding Member since May 21, 2009.


307

Office: Kavli Institute for Cosmological Physics, Enrico Fermi Institute, 5640 S. Ellis Av., Chicago, IL 60637, USA, E-mail: [email protected].

Geiger, Manfred , born on June 13, 1941. Ph.D. in Mechanical Engineering. Profes-sor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D.h.c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009.

Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141. E-mail: [email protected].

Grdenić, Drago , born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976.

Home: Masarykova 13, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 485-51-69.Hahn, Erwin Louis , born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Bar-

keley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720.Hajdin, Nikola , born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engi-

neering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.

Home: Tetovska 72, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 304-60-48.Katritzky, Alan R. , born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Hetero-

cyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Mem-ber since June 7, 2001.

Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gai-nesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: [email protected].

Lehn, Jean-Marie Pierre , born on September 30, 1939. Director of Laboratory of supramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and of Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in Paris. Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003.

Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Stras-bourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: [email protected].

Mansfield, Peter , born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, Univer-sity of Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. Corre-sponding Member since June 1, 2007.

Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University of Nottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/ 951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E-mail: [email protected].

Mardešić, Sibe , born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Uni-


308

versity of Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Corresponding Member since June 12, 2003.

Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail: [email protected].

Mavretič, Anton , born on December 11, 1934. Professor and Researcher at the Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since June 1, 2007.

Home: 34 Liberty St., MA 01760, US-Natick, Phone: +1 508/ 655-6579. Office: E-mail: [email protected]üller, Karl-Alexander , born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics,

University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.

Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04.

Povh, Bogdan , born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegi-um, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidel-berg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977.

Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p.f. 103980, D-69029 Heidelberg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: [email protected].

Rao, Chintamani Nages Ramachandra , born on June 30, 1934. Professor of Che-mistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Re-search, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981.

Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: [email protected].

Scott, James Floyd , born on May 4, 1942. Full Professor of Physics, Director of re-search at Cavendish Laboratory, Physics Department at Cambridge Univer-sity. Fellow of the Royal Society of London since 2008, SASA Corresponding Member since May 5, 2011.

Home: Thorndyke, Huntingdon Road, Cambridge CB3 0LG, U. K. Phone: 44(0)1223-277793 (home), E-mail: [email protected]

Office: Department of Physics (QM), Cavendish Laboratory, Cambridge Uni-versity, J. J. Thomson Avenue, Cambridge CB3 0HE, U. K.

Severn, Roy Thomas , born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engi-neering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Correspon-ding Member since June 12, 2003.

Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engi-neering, University of Bristol, Queen’s Building, University Walk, GB-Bristol BS81TR, E-mail: [email protected].


309

Villadsen, John , born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001.

Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Søltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby,

Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: [email protected]. Waugh, John S. , born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the

Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989.

Office: MIT 6-235, MA 02139, US-Cambridge, E-mail: [email protected].

SECTION FOUR Natural SciencesFull Members

Drovenik, Matija , D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mi-neralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Fa-culty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary--General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999.

Home: Pohorskega bataljona 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-34-35. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax:

+386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected], Ivan , D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty

of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.

Home: Pohorskega bataljona 158, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-18-46, E-mail: [email protected].

Gogala, Matija , D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-Ge-neral of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 5, 2011.

Home: Pot na Tičnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-47, Fax:

+386 1/ 425-64-92, E-mail: [email protected], Andrej , D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Eme-

ritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member


310

since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.

Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Phone: +386 1/56-33-485.

Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92. E-mail: [email protected].

Kreft, Ivan , D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotech-nical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.

Home: Kremžarjeva 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax: +386 1/ 517-14-88.

Office: Biotechnical Faculty, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/3203261, E-mail: [email protected].

Maček, Jože , D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008.

Home: Jerančičeva 12, SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Phone: +386 1/ 512-35-31.Pleničar, Mario , D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostrati-

graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technolo-gy, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.

Home: Prešernova 10, SI-4240 Radovljica, Phone: +386 4/ 531-49-49, E-mail: [email protected].

Office: Faculty of Natural Sciences and Tehnology, University of Ljubljana, Department of Geology, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/244 54 13.

Turnšek, Dragica , D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Ad-viser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Rese-arch Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.

Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana,

Phone: +386 1/ 470-63-73.Vrišer, Igor , D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geo-

graphy and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. As-sociate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.

Home: Murgle 205, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1 283 43 98. Zorec, Robert , D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology,

Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.


311

Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104


Zupančič, Mitja , D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scienti-fic Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Mem-ber since June 7, 2001.

Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone:

+386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24.

Associate Members

Avšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiolo-gy and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007

Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Facul-ty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.

Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška

4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E--mail: [email protected].

Kiauta, Boštjan , D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotaxo-nomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007.

Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; ; Callu-nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, E-mail: [email protected].

Sket, Boris , PhD, born on July 30, 1936. Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Associated SASA Member since May 5, 2011.

Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, tel. 320-33-63, e-mail: [email protected].


Bosák , Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005.

Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute, Pra-gue, E-mail: [email protected].


312

Haydon, Philip G. , born on April 11, 1958. Ph.D. in Neurosciences, Head of De-partment for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009.

Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Ne-uroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Bo-ston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E-mail: [email protected].

Herak, Milan , born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Na-tural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Correspon-ding Member since May 30, 1991.

Home: Zvonimirova 28, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 465-59-15.Ilijanić, Ljudevit , born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany,

Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sci-ences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003.

Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb.Karamata, Stevan , born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Faculty

of Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.

Home: Karamatina 17, 11080 Zemun.Neher, Erwin , Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of

the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Pri-ze for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007.

Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E--mail: [email protected].

Nicod, Jean , born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003.

Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33 491/ 930-026.

Noble, Denis , born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon San-derson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Computational Physi-ology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.

Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Oxford, OX1 3PT, UK, [email protected].

Pignatti , Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoe-nologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corre-sponding Member since May 5, 2005.


313

Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail: [email protected].

Poldini, Livio , born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995.

Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Vale-rio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.

SECTION FIVE ArtsFull Members

Bernard, Emerik , painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78.Bernik, Janez , painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Pro-

fessor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.

Home: Komenskega 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-17-66, or Bre-znica 41 a, SI-4274 Žirovnica, Phone: +386 4/ 580-21-05.

Grafenauer, Niko , poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on De-cember 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.

Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072.

Office: Nova revija, Cankarjeva 10B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 244-45-60, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: [email protected].

Jančar, Drago , writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slo-venska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/

422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: [email protected], Andrej , painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and

Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Mem-ber of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April 22, 2008.

Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: [email protected].


314

Kos, Božidar , composer and theorist, born on May 3, 1934. Professor of Compo-sition, Sydney Conservatorium of Music, The University of Sydney, retired. Corresponding Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.

Home: Sela pri Dobovi 88a, SI-8250 Brežice, Phone: +386-59921976, Phone/Fax:+386-7-4967613, Mobile:+386-40 358203, E-mail: [email protected].

Kovič, Kajetan , poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associ-ate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.

Home: Trebinjska 15, SI-1000 Ljubljana, E-mail: [email protected].

Kristl, Stanko , architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape archi-tecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Mem-ber since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.

Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: [email protected].

Lebič, Lojze , composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Mu-sic Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljublja-na, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. In 2003 he was elected as a foreign member of the Royal Flemish Academy of Belgium for Science and Arts.

Home: Ulica bratov Učakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31-55. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax:

+386 1/ 425-34-23.Matičič, Janez , composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and

Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corre-sponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531.

Mihelič, Milan , architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.

Home: Peričeva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14-48.Minatti, Ivan , poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate

Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-58-09.Mušič, Marko Marijan , architect, born on January 30, 1941. Associate Member

since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.

Home: Stari trg 11 a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E--mail: [email protected].


315

Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92.

Pahor, Boris , born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slo-venian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009.

Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880.Rebula, Alojz , born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of

Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009.

Home: Loka 42, SI-1434 Loka pri Zidanem mostu, Phone 03 568-42-08, E--mail: [email protected].

Simčič, Zorko , writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.

Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866.

Tršar, Drago , sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Mem-ber since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.

Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-28, Stu-dio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1.

Zlobec, Ciril , poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vi-ce-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.

Home: Vošnjakova 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax:

+386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected].

Associate Members

Komelj, (Bogomil) Milček, born on November 16, 1948. Ph.D., retired Associate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the Uni-versity of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2011.

Private address: Glinškova ploščad 20 e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: [email protected]

Šalamun, Tomaž , born on July 4, 1941. Poet and translator, Associate Member since May 5, 2005.

Home: Dalmatinova 11, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail: [email protected].


316

Vuga, Saša , born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Member since June 1, 2007.

Home: Slamnikarska 1B, SI-1230 Domžale, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI-2516 Most na Soči, E. mail: [email protected].


Globokar, Vinko , born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Member since June 1, 2007.

Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: [email protected].

Grimič, Vill , born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secreta-ry of the Kiev Chapter of the Writers’ Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991.

Home: Ul. Oles Hinchar 52/49, UA-Kyjiv-01054, Fax: +380-44/ 490-07-72. Handke, Peter , born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator,

Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg.Konstantinovski, Georgi , born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Fa-

culty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.

Home: Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; E-mail: [email protected].

Lipuš, Florjan , born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.

Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof. Maroević, Tonko, born on October 22, 1941. Scientific Consultant - Institute of

Art History, Zagreb, retired Professor at the Department of Art History at the Zagreb Faculty of Arts, poet, comparativist, critic, essayist, translator. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.

Home: Gundulićeva 36, HR-1000 Zagreb, Phone: 01 485 60 38 Office: Institut za povijest umjetnosti, Ul. grada Vukovara, 68/III, HR-1000

Zagreb, Phone: 01 611 20 48.Matevski, Mateja , born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corre-

sponding Member since June 1, 2007. Home: Partenija Zografski 49, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 31-77-829, E-

-mail: [email protected]ù, Pavle , born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme

Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.

Home: Via Rossetti 113, IT-34139 Trieste, Phone: +39 040/ 944-477.


317

Paljetak, Luko , born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor--in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001.

Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332-490. Podrecca, Boris , architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute

Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Correspon-ding Member since April 23, 1987.

Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Pho-ne: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: [email protected].

Ugljen, Zlatko , born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corre-sponding Member since June 1, 2007.

Home: Hazima Šabanovića 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: [email protected].

SECTION SIX Medical SciencesFull Members

Dolenc, Vinko V. , D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Fa-culty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.

Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI-

1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: [email protected], Dušan , D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of

Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.

Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Lju-

bljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: [email protected].

Horvat, Matija , D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medici-ne, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.

Home: Jakčeva 38, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail: [email protected].

Kordaš, Marjan , D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysi-ology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.


318

Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104


Skalerič, Uroš , D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Lju-bljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.

Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana,

Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: [email protected].

Sketelj, Janez , D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.

Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104


Strle, Franc , D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectio-us Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.

Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525


Svetina, Saša , D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008.

Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +386 41/ 778-235.

Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 543-76-01, E-mail: [email protected].

Trontelj, Jože , D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor of Neurology, Faculty of Medicine and the Ljubljana College of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and


319

Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.

Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386 41/ 576-218.

Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/ 425-34-39, E-mail: [email protected]. Clinic of Neurophysiology, University Medical Centre, Zaloška 7, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: [email protected].

Associate Members

Čerček, Bojan , Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007.

Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of

Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/ 310-423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: [email protected].

Lamovec, Janez , D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of On-cology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.

Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana. Ofifice: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-

97-19, E-mail: [email protected], Matija , D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology

and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005.

Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071.

Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Par-nassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: [email protected].

Rozman, Blaž , MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Me-dicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.

Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology,

Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: [email protected].


320


Cardesa, Antonio , born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001.

Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: [email protected].

Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981.

Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: [email protected].

Lajtha, Abel , born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989.

Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orange-burg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31, E-mail: [email protected].

Milič-Emili , Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Expe-rimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983.

Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain

Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398-7483.

Shoenfeld, Yehuda , born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medici-ne, Head, Department of Medicine 'B' and Center for Autoimmune Diseases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Re-search of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corresponding Member since May 21, 2009.

Home: Phone: +972-3/5344877. Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/5302652, Mobile: +972-

52/6666120, Fax: +972-3/5352855, E-mail: [email protected]ålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neuro-

physiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997.

Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751

85 Uppsala.


321

Unger, Felix , born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995.

Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: [email protected].

Wernig, Anton , born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Univer-sity of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001.

Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: [email protected].


322

LIBRARY

In 2011, work in the SASA library was carried out in accordance to plans. Pro-cessing library material, the core and foundation of our work proceeded without interruptions. The Library staff processed 6.466 units and weeded 2.424 units. At the end of the year, the Library fund comprised a total of 537.693 units. The SASA Library dispatched 6.635 units in the field of own publications as part of exchange within Slovenia and abroad. The Library welcomed 324 new members, so by the end of 2011 the SASA Library numbered 2.746 members. In addition to processing library material, the following key projects were successfully completed:

- Introduction of an electronic publication exchange system, which will enable the staff to re-direct their time saved to other tasks;

- Introduction of an automatic exchange in SRC SASA institute libraries and trained institute library administrators for the use of this segment in the CO-BISS3 system;

- Intensive efforts in the domain of weeding irrelevant material, that resulted in 2.424 weeded units;

- Printing library card catalogue cards for the SRC SASA institute libraries was discontinued and it was decided that the Library only retain the primary SASA Library card catalogue as central records of all material, regardless of its location within the SASA Library;

- For the Karst Research Institute, the SASA Library processed 566 units of the Institute's considerably old, but previously unprocessed library material;

- For the Anton Melik Geographical Institute of SRC SASA, the Library pro-cessed about 80 units of older material that required appropriate processing and tagging in accordance with the archivist guidelines for processing an-tiquarian material;

- all tasks related to the preparation of the General COBISS Glossary and veri-fication of typologies of bibliographic records in the COBIB.SI database;

- put on an exhibition entitled Čaropis na pisanicah, pirhi in risbe ornamentov iz zapuščine Ivana Jagra (Easter Egg magic, Easter eggs and ornament drawin-gs from the legacy of Ivan Jager), (in the SASA Prešeren Hall, 5. May –7. June 2011);

- based on the successful presentation of the digital edition of the Slovenian Biographical Lexicon prepared by the SASA Library, the Slovenian Acade-my of Sciences and Arts with SRC SASA signed agreements with Bayerische Staatsbibliothek, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Stiftung Historisches Lexicon der Schweiz and Historische Kommission bei der Baye-


323

rischen Akademie der Wissenschaften on the inclusion of biographical data comprised in the digital version of the Slovenian Biographical Lexicon into the international biographical portal (Biographie-Portal, http://www.bio-graphie-portal.eu/);

- continued scanning and digitalising documents as part of preparation for the establishment of the SASA Digital LibraryI would like to express special gratitude to my colleague Simona Frankl, who

substituted for me during my maternity leave. Throughout my absence, our coo-peration was exemplary.

Petra Vide OgrinHead of SASA Library


324

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER

A

Andolšek-Jeras, Lidija 18, 231Andrić, Ivo 231Apostolski, Mihailo 231Avšič-Županc, Tatjana 11, 130

B

Bajd, Tadej 11, 13, 18, 45, 52, 68, 76, 113, 131, 291, 302, 332

Bajec, Anton 231Bajt, Aleksander 165, 193, 231, 281Balenović, Krešimir 231Barton, Derek Harold Richard 231Bartoš, Milan 231Batis, Janez 18, 231Bedjanič, Milko 231Beier, Friedrich-Karl 232Belić, Aleksandar 232Benac, Alojz 232Benhart, František 232Bergles, Arthur E. 11, 117, 306Berkopec, Oton 232Bernard, Emerik 11, 122, 132, 151, 313Bernik, France 11, 14, 17, 21, 26, 37, 41,

58, 84, 109, 132, 213, 292, 298Bernik, Janez 11, 15, 122, 133, 225,

226, 313Bevk, France 232Bezlaj, France 232Blinc, Robert 15, 17, 21, 26, 62, 232,

260, 263Bogdanović, Milan 232Bole, Jože 232Borisevič, Nikolaj A. 11, 117, 306

Boršnik, Marja 232Bosák, Pavel 11, 71, 76, 121, 311Brajdić, Ivan 232Brajković, Vladislav 232Bratko, Ivan 11, 24, 29, 44, 76, 113,

133, 302Bratos, Savo 11, 76, 117, 306Bratož, Rajko 11, 15, 63, 105, 134, 210,

293Bravničar, Matija 233Brecelj, Bogdan 233Breznik, Anton 233Brodar, Srečko 233Broz-Tito, Josip 233Brzin, Miroslav 233Bujas, Zoran 233Butozan, Vaso 233

C

Cankar, Izidor 233Cardesa, Antonio 11, 128, 320Cevc, Emilijan 150, 227, 233Cigoj, Stojan 233Cilenšek, Johann 233Cooper, Henry R. Jr. 11, 76, 112, 300Cronin, James W. 117, 306Cvetko, Dragotin 80, 81, 233

Č

Čamo, Edhem 234Čelešnik, Franc 234Čerček, Bojan 11, 127, 135, 319Černigoj, Avgust 234Čop, Bojan 234


325

Čubrilović, Vasa 234

D

Deanović, Mirko 234Demus, Otto 234Despić, Aleksandar 234Dimitrijević, Milan R. 11, 76, 128, 320Dimnik, Martin 12, 45, 50, 76, 112,

211, 300Djordjević, Jovan 234Djurdjev, Branislav 234Djuričić, Ilija 234Dolar, Davorin 234Dolenc, Metod 234Dolenc, Vinko V. 11, 37, 126, 136, 317Dolinar, Lojze 235Drovenik, Matija 11, 18, 44, 118, 136,

309Drujan, Boris 235Dyggve, Ejnar 235

E

Elsner, Norbert 21, 26, 235, 264, 265, 266

Emri, Igor 11, 116, 137, 305

F

Fajfar, Peter 11, 14, 76, 113, 139, 303Feil, Arnold 12, 108, 295Ferluga, Dušan 11, 126, 140, 317Fettich, Janez 235Finžgar, Alojzij 235Finžgar, Fran Saleški 235Fischer, Kurt von 235Flaker, Aleksandar 235Flotzinger, Rudolf 12, 108, 296Forstnerič, Franc 11, 45, 76, 113, 141,

303

Franchini, Aldo 235Frangeš, Ivo 235Fučić, Branko 235

G

Gabrovec, Stane 11, 37, 44, 105, 293Gams, Ivan 11, 119, 141, 309Gantar, Kajetan 11, 13, 15, 17, 18, 37,

43, 63, 64, 65, 66, 73, 110, 133, 141, 291, 298

Gaspari, Maksim 235Gavazzi, Milovan 236Geiger, Manfred 12, 76, 117, 307Geršković, Leon 236Gestrin, Ferdo 236Geyer, F. Otto 236Giesemann, Gerhard 12, 112, 301Gligorić, Velibor 236Globevnik, Josip 11, 13, 14, 37, 44, 52,

114, 291, 303Globokar, Vinko 12, 125, 316Gogala, Matija 11, 13, 14, 18, 46, 66,

76, 119, 142, 266, 283, 291, 309Golia, Pavel 236Golič, Ljubo 236Gombocz, Wolfgang L. 12, 76, 108,

296Goričar, Jože 18, 236Gosar, Peter 11, 15, 64, 114, 303Grabec, Igor 11, 15, 44, 63, 114, 142,

143, 285, 303Grad, Anton 236Gradnik, Alojz 236Grafenauer, Bogo 236Grafenauer, Ivan 236Grafenauer, Niko 11, 13, 15, 37, 44, 57,

63, 66, 122, 144, 222, 224, 226, 228, 291, 313

Grafenauer, Stanko 31, 136, 236Grdenić, Drago 12, 117, 307


326

Grickat-Radulović, Irena 237Grimič, Vill 12, 125, 316Grošelj, Milan 237Gubenšek, Franc 31, 196, 237Gušić, Branimir 237Gyergyek, Ludvik 237

H

Hadži, Dušan 11, 24, 29, 44, 76, 114, 303

Hadži, Jovan 237, 311Hafner, Stanislav 237Hahn, Erwin Louis 12, 76, 117, 307Hajdin, Nikola 12, 36, 117, 307Handke, Peter 12, 125, 316Hannick, Christian 12, 112, 301Hauptman, Ljudmil 237Haydon, Philip G. 12, 79, 121, 312Hegedušić, Krsto 237Herak, Milan 12, 121, 312Hieng, Andrej 237Horvat, Matija 11, 37, 68, 126, 145, 317Hottinger, Lukas Conrad 21, 26, 237,

266, 267Hribar, Valentin 11, 14, 15, 24, 29, 48,

49, 76, 83, 105, 145, 257, 293

I

Ibrovac, Miodrag 237Ilešič, Svetozar 237Ilijanić, Ljudevit 12, 121, 312Ingolič, Anton 238Inkret, Andrej 11, 13, 15, 50, 63, 76,

110, 145, 286, 291, 298Ivić, Milka 21, 26, 50, 238, 259, 260Ivić, Pavle 238

J

Jakac, Božidar 150, 151, 152, 224, 227, 238

Jakopič, Rihard 238Jakopin, Franc 238Jama, Matija 238Jančar, Drago 11, 15, 44, 76, 122, 146,

147, 148, 313Jemec, Andrej 11, 13, 14, 18, 37, 43, 46,

77, 122, 148, 226, 227, 291, 313Jovčić, Dimitrije 238Jurančič, Janko 238

K

Kahl, Hans-Dietrich 12, 108, 296Kalin, Boris 238Kalin, Zdenko 238Kambič, Vinko 238Karamata, Stevan 12, 76, 121, 312Kardelj, Edvard 238Katritzky, Alan R. 12, 117, 307Kenk, Roman 239Kermauner, Taras 29, 239Kermavner, Dušan 239Kernel, Gabrijel 11, 44, 114, 149, 216,

304Kiauta, Boštjan 11, 121, 311Kidrič, Boris 239, 248Kidrič, France 17, 239Klopčič, Mile 239Kmecl, Matjaž 11, 14, 15, 66, 110, 149,

299Koblar, France 239Kochansky-Devidé, Vanda 239Kogoj, Franjo 239Komelj, Milček 11, 45, 48, 55, 77, 133,

148, 149, 150, 152, 224, 226, 227Koneski, Blaže 239Konstantinović, Zoran 239


327

Konstantinovski, Georgi 12, 125, 316Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 24, 29, 57,

63, 66, 76, 126, 153, 317Korošec, Viktor 239Kos, Božidar 11, 123, 153, 284, 314Kos, Gojmir Anton 239Kos, Janko 11, 24, 29, 76, 77, 110, 154,

299Kos, Milko 18, 240Kosmač, Ciril 240Kossack, Georg 240Kostrenčić, Marko 240Košak, Silvin 12, 49, 108, 296Košir, Alija 240Kovačič, Lojze 187, 240Kovič, Kajetan 11, 24, 29, 76, 123, 154,

155, 314Kozak, Juš 240Kozina, Marjan 240Koželj, Venčeslav 240Kralj, Alojz 11, 17, 66, 114, 155, 304Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 18, 22, 27,

42, 44, 45, 46, 66, 69, 74, 77, 119, 156, 281, 283, 291, 309, 332

Kranjec, Miško 240Krašovec, Jože 11, 43, 68, 69, 110, 158,

213, 299Krašovec, Stane 240Kratochvíl, Josef 240Kravar, Miroslav 240Krbek, Ivo 240Kreft , Bratko 17, 240Kreft , Ivan 11, 13, 24, 29, 44, 54, 76,

119, 159, 291, 310Krek, Gregor 18, 241Krek, Uroš 241Kretzenbacher, Leopold 241Kristl, Stanko 11, 14, 45, 123, 221, 314Krklec, Gustav 241Krleža, Miroslav 241Kuhelj, Anton 17, 241

Kühn, Othmar 241Kumbatovič, Filip Kalan 241Kuret, Niko 241Kušej, Gorazd 18, 241Kušej, Rado 241Kyovsky, Rudi 241

L

Lajovic, Anton 242Lajtha, Abel 12, 128, 320Lamovec, Janez 11, 24, 29, 76, 128, 159,

319Laroche, Emmanuel 242Lauer, Reinhard 12, 112, 301Lavrač, Ivan 242Lavrič, Božidar 17, 242Lavrin, Janko 242Lebič, Lojze 11, 14, 44, 77, 123, 160,

286, 314Leeming, Henry 242Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 100, 117,

307Lenček, Rado L. 242Levec, Janez 11, 14, 15, 115, 162, 304Lipuš, Florjan 12, 125, 316Lobe, Feliks 242Logar, Janez 242Logar, Valentin 242Lorković, Zdravko 242Luckmann, Th omas 12, 108, 296Lukić, Radomir 242Lukman, Franc Ksaver 243Lunaček, Pavel 243

M

Maceljski, Milan 243Maček, Jože 11, 18, 44, 119, 162, 310Majer, Boris 243Maksimović, Desanka 243


328

Mansfi eld, Peter 12, 117, 307Mardešić, Sibe 118, 307Maroević, Tonko 12, 45, 125, 226, 227,

228, 316Martinović, Juraj 12, 76, 112, 301Matevski, Mateja 12, 125, 316Matičetov, Milko 11, 44, 110, 299Matičič, Janez 11, 24, 29, 44, 76, 123,

163, 314Matjašič, Janez 243Mavretič, Anton 12, 118, 308Mayer, Ernest 18, 243McLaren, Anne 243Mekuli, Esad 243Melik, Anton 243, 322Melik, Vasilij 243Menart, Janez 243Mencinger, Jože 11, 45, 47, 49, 82, 107,

164, 166, 207, 208, 281, 295Menis, Gian Carlo 12, 108, 296Merchant, Mylon Eugene 244Merhar, Boris 244Merkù, Pavle 12, 125, 316Micevski, Kiril 244Michie, Donald 244Mihajlović, Mihajlo Lj. 244Mihalić, Slavko 244Mihelič, France 244Mihelič, Milan 11, 14, 37, 84, 123, 166,

170, 285, 314Milčinski, Janez 17, 244Milčinski, Lev 244Milič, Emili Joseph 12, 76, 128, 320Minatti, Ivan 11, 123, 166, 314Mlinar, Zdravko 11, 14, 105, 166, 257,

259, 293Mlinarič, Jože 11, 37, 44, 105, 167, 293Mohorovičić, Andre 244Molè, Vojeslav 244Moravec, Dušan 11, 37, 110, 167, 299Moskovich, Wolf 12, 76, 112, 301

Moszyński, Leszek 244Müller, Karl-Alexander 12, 118, 308Müller-Karpe, Hermann 12, 108, 296Murko, Matija 244Mušič, Marjan 245Mušič, Marko Marijan 11, 13, 14, 18,

24, 29, 76, 77, 124, 167, 291, 314, 332

Mušič, Zoran 171, 227, 245

N

Nahtigal, Rajko 17, 245Negovski, Vladimir A. 245Neher, Erwin 12, 121, 312Nejedly, Zdenek 245Neubauer, Robert 245Neuhäuser, Rudolf 12, 112, 301Nicod, Jean 12, 121, 312Nitsch, Kazimierz 245Noble, Denis 12, 45, 53, 76, 122, 219,

220, 312Nougayrol, Jean 245Novak, Franc 245Novak, Grga 245

O

Ocvirk, Anton 245O'Loughlin, Niall 12, 76, 296Olszak, Waclaw 245Orešnik, Janez 11, 37, 40, 41, 86, 111,

171, 299Oštir, Karel 245

P

Pahor, Boris 11, 37, 77, 124, 171, 175, 286, 287, 315

Paljetak, Luko 12, 125, 317Panteleev, Dimitar 246


329

Paternu, Boris 11, 14, 24, 29, 76, 111, 172, 299

Paulin, Alfonz 246Pavček, Tone 18, 21, 26, 54, 246, 268,

269Pavčnik, Marijan 11, 13, 14, 15, 24, 29,

43, 44, 48, 49, 64, 76, 106, 172, 208, 287, 291, 293

Pavičević, Branko 12, 109, 297Pavlov, Todor 246Pavšič, Vladimir - Bor Matej 246Pécsi, Márton 246Peklenik, Janez 11, 14, 24, 29, 76, 115,

173, 304Perović, Slobodan 12, 109, 297Persianinov, Leonid Semenovič 246Peterlin, Anton 246Peterlin, Matija 11, 128, 173, 319Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 122,

312Pirc, Raša 11, 37, 116, 174, 306Pirjevec, Jože 11, 14, 15, 37, 48, 61, 62,

74, 82, 106, 174, 175, 294Pitamic, Leonid 246Plečnik, Jože 246Plemelj, Josip 246Pleničar, Mario 11, 14, 120, 310Pleterski, Janko 11, 14, 48, 106, 175,

210, 294Podrecca, Boris 12, 125, 317Pogačnik, Jože 246Pohl, Heinz Dieter 12, 112, 301Poldini, Livio 12, 122, 313Polec, Janko 246Popov, Andrej Vladimirovič 247Potrč, Ivan 247Povh, Bogdan 12, 118, 308Prelog, Vladimir 247Pretnar, Stojan 247Prevoršek, Dušan C. 247Prokop, Otto 247

Prunč, Erich 12, 76, 112, 301Pusić, Eugen 247, 257, 258

R

Rajičić, Stanojlo 247Rakovec, Ivan 247, 267, 310Rammelmeyer, Alfred 247Ramovš, Fran 17, 18, 247Ramovš, Primož 18, 248Rant, Zoran 248Rao, Chintamani Nages Ramachandra

12, 118, 308Ravnikar, Edvard 248Rebula, Alojz 11, 124, 175, 315Rechinger, Karl Heinz 248Regen, Ivan 248Rigler, Jakob 248Rothe, Hans 12, 112, 302Rozman, Blaž 11, 128, 176, 319Rumpler, Helmut 12, 109, 297Rus, Veljko 11, 83, 106, 294

S

Saeverud, Harald 248Safar, Peter 248Salopek, Marijan 248Samec, Maks 248Savić, Pavle 248Scott, James Floyd 12, 118, 216, 308Seidl, Ferdinand 248Sever, Savin, 248Severn, Roy Th omas 12, 118, 308Shoenfeld, Yehuda 12, 128, 320Simčič, Zorko 11, 24, 29, 45, 76, 77,

124, 177, 222, 223, 224, 282, 315Simoniti, Primož 11, 14, 15, 24, 29, 44,

65, 76, 111, 178, 299Sirotković, Jakov 248Skalerič, Uroš 11, 37, 126, 178, 318


330

Sket, Boris 11, 45, 53, 121, 179, 217, 218, 219, 311

Sketelj, Janez, 11, 13, 57, 126, 291, 318Skok, Petar 249Slodnjak, Anton 249Sodnik-Zupanc, Anica 249Sovrè, Anton 249Spacal, Lojze Luigi 249Splichal, Slavko 11, 106, 180, 181, 294Stålberg, Erik Valdemar 12, 76, 128,

320Stanković, Siniša 249Stankowski, Jan 249Stanonik, Janez 11, 111, 300Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 46, 52,

68, 69, 70, 77, 115, 181, 184, 291, 304

Stefanović, Dimitrije 12, 109, 297Stelè, Franc 249Stern, Pavel 249Stevanović, Petar 249Straus, Jože 12, 49, 77, 92, 109, 297Strle, Franc 11, 13, 44, 57, 58, 77, 127,

185, 291, 318Stuhlpfarrer, Karl 249Stupica, Gabrijel 249Supičić, Ivan 12, 109, 297Svane, Gunnar Olaf 12, 113, 302Svetina, Saša 11, 15, 18, 37, 127, 185,

318Szentágothai, János 249

Š

Šalamun, Tomaž 11, 14, 24, 29, 44, 76, 125, 186, 187, 315

Šašel, Jaroslav 249Šeligo, Rudi 145, 198, 249Šelih, Alenka 11, 13, 15, 18, 43, 46, 48,

64, 65, 70, 78, 107, 188, 208, 291, 294

Šercelj, Alojz 31, 250Šidak, Jaroslav 250Škerjanc, Lucijan Marija 250Škerlj, Milan 250Škerlj, Stanko 250Šlebinger, Janko 250Šnuderl, Makso 250Štampar, Andrija 250Štih, Peter 11, 13, 37, 43, 48, 49, 66, 78,

107, 189, 291, 295Šuklje, Lujo 250

T

Tavano, Sergio 12, 109, 298Tavčar, Alois 250Tavčar, Igor 250Taylor, Alan John Percival 250Teržan, Biba 11, 14, 107, 190, 295Tesnière, Lucien 250Teune, Henry 21, 26, 47, 251, 256, 257,

258Tišler, Miha 11, 24, 29, 76, 95, 115, 191,

305Todorović, Kosta 251Tolstoj, Nikita Iljič 251Tomaževič, Miha 11, 14, 115, 191, 305Tomović, Rajko 251Toporišič, Jože 11, 14, 15, 24, 29, 63,

76, 111, 192, 260, 286, 300Trofenik, Rudolf 251Trontelj, Jože 11, 13, 14, 15, 17, 18, 25,

30, 45, 46, 50, 57, 58, 66, 68, 69, 78, 92, 127, 169, 192, 194, 291, 318, 332

Trstenjak, Anton 197, 251Tršar, Drago 11, 124, 167, 194, 226, 315Turk, Vito 11, 15, 117, 194, 306Turnšek, Dragica 11, 44, 120, 197, 268,

310


331

U

Udovič, Jože 251Ugljen, Zlatko 12, 125, 317Unger, Felix 12, 71, 76, 129, 321Ušeničnik, Aleš 251

V

Vavilov, Sergej Ivanovič 251Vavpetič, Lado 251Veber, Franc 251Vidav, Ivan 11, 44, 116, 305Vidmar, Josip 17, 251Vidmar, Milan 17, 58, 251Vilfan, Sergij 252Villadsen, John 12, 76, 118, 309Vodovnik, Lojze 18, 252Volkov, Mstislav Vasiljevič 252Vouk, Vale 252Vratuša, Anton 11, 14, 15, 37, 44, 61,

62, 82, 91, 107, 197, 295Vrišer, Igor 11, 37, 120, 310Vučenov, Dimitrije 252Vuga, Saša 11, 37, 44, 125, 197, 226, 316

W

Wakounig, Marija 12, 45, 47, 109, 208, 209, 298

Waugh, John S. 12, 118, 309Wernig, Anton 12, 129, 321

Wollman, Frank 252Woschitz, Karel Matej 12, 113, 302Wraber, Maks 252

Z

Zadnikar, Marijan 252Zadravec, Franc 11, 37, 111, 198, 286,

300Zajc, Dane 252Závada, Vilem 252Ziherl, Boris 17, 252Zlobec, Ciril 11, 14, 15, 17, 18, 37, 78,

124, 198, 199, 270, 285, 315Zorec, Robert 11, 44, 79, 120, 199, 310Zorko, Zinka 11, 24, 29, 62, 76, 82,

112, 200, 300Zupančič, Črtomir 11, 45, 116, 213,

216, 305Zupančič, Mitja 11, 14, 15, 24, 29, 63,

76, 120, 202, 311Zupančič, Rihard 253Zwitter, Fran 253

Ž

Žekš, Boštjan 11, 13, 15, 17, 37, 62, 82, 116, 217, 263, 291, 305

Žižek, Slavoj 11, 108, 203, 205, 295Župančič, Andrej O. 253Župančič, Oton 253

Fotografije: arhiv SAZU in osebni arhiv posameznih članov SAZU


ISSN 0374–0315LETOPIS

SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI62. KNJIGA

2011

Uredniški odbor: Jože Trontelj , Tadej Bajd , Marko Marijan Mušič

Glavni in odgovorni urednik:Andrej Kranjc

Zbiranje gradiva in urejanje:Barbara Dovjak, Veronika Simoniti

Jezikovni pregled:Marjeta Humar

Prevod v angleščino: Špela Truden, Dianne Jones

IzdalaSlovenska akademija znanosti in umetnosti

v Ljubljani

PrelomMedija grafično oblikovanje d.o.o.

TiskLittera picta

Ljubljana, 2012


letopis-62-2011-delovni-koncni.indd 2 7.6.2012 9:30:13€¦ · slovenske akademije znanosti in...

Documents

Transcript of letopis-62-2011-delovni-koncni.indd 2 7.6.2012 9:30:13€¦ · slovenske akademije znanosti in...