labodki jun 16 copy Layout 1 10.6.2016 14:52 Page 1 Labodki · 2019-10-24 · smo občutili in...

Izdal: Vrtec Bled, zanj Helena UleFotografije: arhiv Vrtca BledOblikovanje: Maj dizajn, VrbnjeTisk: Tiskarna Antus, JeseniceŠtevilo izvodov: 480Bled, junij 2016

Labodki2016

labodki_jun_16_copy_Layout 1 10.6.2016 14:52

Dragi bralci Labodkov!V našem vrtcu se vsak dan dogaja mnogo reči.

Za nas in za vas smo v letošnji reviji pripravili izbor prijetnihdogodkov, ki so nam še posebej ostali v spominu. Nasme-jali se boste lahko simpatičnim izjavam, ki so jih v različnihsituacijah povedali otroci. Te so vedno najbolj iskrene iniskrive.

Letošnje šolsko leto je bilo, kot vedno, posebno. Polanskem razgibanem letu zaradi večkratnih selitev obprenovi vrtca, smo si letos želeli nekaj umirjenosti. Sevedaz namenom, da bi še več pozornosti namenili otrokom,opazovanju otroka kot posameznika ter iskanju njegovihpodročij, ki ga še posebej radostijo. S polno mero smo za-jemali sonce, vodo, zrak, kar je bila rdeča nit letošnjegašolskega leta.

Ob koncu leta smo se poslovili od bodočih šolarjev, se maliin veliki “Rikliji” razgibali na Straži, za konec pa organizirali tretji, sedaj že tradicionalniZELIŠČNI FESTIVAL. Letos še posebno zanimiv, medgeneracijsko povezan.

Ko nekaj strnemo, pri nas ne pomeni konec. Mi že snujemo zametke novega.

Želimo vam mnogo nepozabnih poletnih dogodivščin, zajemite sonce, vodo, zrak innepozabno družinsko vzdušje!

Helena Ule, ravnateljica s celotnim kolektivom Vrtca Bled


PingvinčkiV preteklih dneh je v pingvinčkovo ledeno kraljestvopokukalo toplo spomladansko sonce. Ozračje se je takoogrelo, da smo pingvini začeli razmišljati, kako bi se lahkoohladili, saj vročine res nimamo radi.

Odločili smo se, da gremo na ledeno potovanje – nasladoled.

Tako smo v petek, 20. maja, takoj po zajtrku, sedli v naše“sani” in odhiteli na zanimivo pot, vse do Park hotela, nakepico slastnega sladoleda.

To je bilo naše prvo skupno ledeno potovanje in temuprimerni so bili tudi smešni zmrznjeni izrazi na obrazih, kosmo občutili in okusili hladno osvežitev.

Bilo nam je zelo všeč, zato smo se odločili, da še kdaj sku-paj odidemo novim dogodivščinam naproti.


ŽabiceV naši skupini so otroci stari med enim in dvema letoma.Vsi otroci še ne hodijo samostojno, zato so sprehodi v naravo in ogledi značilnosti naše bližnje okolice vezanipredvsem na uporabo vozičkov. Ti nam omogočajoraziskovanje sveta tudi izven ograje vrtčevskega igrišča.Že v uvajalnem obdobju je bila to najbolj učinkovita tolažba.Otroci se vedno znova veselijo izletov z vozički, neučakanose prerivajo na sedeže in zadovoljno čebljajo, ko smonared za odhod.

Pot nas je tako že večkrat vodila do jezera, gozdička,tržnice, pašnika ... Naša prevozna sredstva smo opremiliše s toplimi odejami in s tem omogočili krajša potepanjapo okolici vrtca tudi v hladnejših dneh. Veselimo se pom-ladi, ki nam zaradi prijetnih temperatur omogoča daljšeizlete in z njimi nove dogodivščine.


Polžki

Vz.: “T. zakaj pa si tako slabe volje danes?”Otrok (2 leti): “Ati ni pustu men risank gledat.”Vz.: “Ja no, potem te pa čisto razumem. Pridi gremov telovadnico pa se bomo tam igrali in lepo imeli.”Pravi drug otrok (2 leti), ki posluša najin dialog: “Ja,vse bo OK.”

Čeprav je v skupini Polžki šele nekaj otrok upihnilo dvesvečki na torti, so nas topli pomladanski žarki že zvabili naprvi daljši sprehod. Nahrbtnik smo napolnili s sadno malicoin se napotili do bližnjega petelinčka na strehi, ki nas jerazveseljeval že jeseni na naših izletih z otroškim “avto-busom”. Prepevanje pesmic in opazovanje prebujajočenarave nam je popestrilo pot in, kot bi mignil smo se žeigrali na šolskem dvorišču. Opazovali smo hotel za žuželke,zeliščni vrtiček in prve znanilke pomladi – trobentice.Otroci pa so bili najbolj navdušeni med ogledovanjemsamih sebe v koritu za rože, polnem vode.

Pravo veselje jih je bilo opazovati, kako uživajo v gibanjuna prostem in se soočajo ter spopadajo z različnimimotoričnimi izzivi, ki jih premagujejo vsak po svojih močeh,s tem pa si pridobivajo bogate izkušnje in samozavest nagibalnem področju.


Mucki

Po malici pri pogovoru vprašamotroke: “Na katerem drevesu rastehruška?” Deček odgovori: “Na ze-lenem.”V času počitka pride deklica k meniin me vpraša: “Kje je pa mojračunalnik?” (namesto “ležalnik”)Deček je šel lulat. Za njim je prišladeklica in povedala: “Deček mi je pastranišče posodu.”

Med sprehodom smo se z otrokizazrli v prelep razgled zasneženihgora na kar deček pove: “Tam pasneg teče!”

Z otroki preživimo veliko časa v naravi. Radi se podamopreko travnikov do gozda, kjer opazujemo drevesa, živali,cvetlice, … predvsem pa upamo, da srečamo kakšen trak-tor, saj so otroci povsem navdušeni nad njimi!

Včasih pa nas pot pripelje do jezera. Takrat s seboj vza-memo sadno malico, se udobno namestimo na klop terpomalicamo. Ob tem opazujemo labode in račke kakoplavajo mimo nas.

Kadar se odpravimo na sprehod ali izlet v naravo, čas zelohitro mineva in kaj hitro se moramo odpraviti nazaj v vrtec,kjer nas že čaka kosilo.


Sončki

K. vpraša Z.: “A si žalostna?” Z. odgovori: “Ne, jaz sem Z.”Po malici pri pogovoru vprašam otroke: “Na kateremdrevesu raste hruška?” Deček odgovori: “Na ze-lenem.”J. si je sezula copat, trudi se ga obuti, pa ji ne uspe.Vprašam: “Ali imaš težave?” in ji pomagam obuticopat. M. opazuje, pokaže svoje copate in reče: “Jazpa nimam več težav.”

V skupini dveletnih otrok iz skupine Sončki smo v mesecukulturnega praznika sledili globalnemu cilju Kurikula zavrtce s področja umetnosti: „Razvijanje izražanja in komu-niciranja z umetnostjo.” Dosegali smo ga tako, da je bilootrokom omogočeno razvijanje ustvarjalnih potencialovna vseh področjih umetnosti.

V glasbenem kotičku so otroci imeli na razpolagorazlične melodične in ritmične instrumente, ki so jih spoznavali, nanje igrali in pripra-vili koncert za otroke iz sosednje skupine. Z nekaterimi instrumenti smo spremljalidramatizacijo na srečanju s starši, ki je vključevala tudi elemente plesa.

V likovnem kotičku sva pripravili različne materiale za likovno ustvarjanje, na panojupa so si otroci lahko ogledovali reprodukcije umetniških slik. Umetnine otrok soolepšale našo igralnico.

Knjižni kotiček je bil prostor, kjer so otroci spoznavali besedno umetnost in si ogledalifotografijo dr. Franceta Prešerna. Ob izbraniilustraciji so pripovedovali, s sodelavko pasva njihove “prve zgodbe” zapisali in jihrazstavili v garderobi.

Vključevali smo se tudi v prireditve nanivoju vrtca in odšli na izlet do Prešer-novega spomenika. Prepričana sem, da sodoživetja ob dejavnostih dobra osnova zarazvoj umetniških talentov pri otrocih.

B.: “Jaz sem pa včerajsmučal.”Vz.: “Kje pa? Ali naStraži?”B.: “Ne, na snegu.”


Medvedki“Medvedki” smo še bolj kot običajno skrbeli za našezdravje. Poleg prehrane, umivanja rok in zob, smo se velikogibali zunaj. Prijetno jesensko vreme nam je omogočilo, dasmo vsakodnevno raziskovali bližnjo okolico. Polegtravnika in potočka je bil najbolj zanimiv gozd, kjer smoneverjetno uživali. Ob izkušnjah in domišljiji otrok smo se“spremenili” v Kekce – s palicami in pesmijo hodili pogozdu. Že naslednji dan pa postali “gozdni delavci” – palicouporabili kot ročno žago, “motorko”, … Ležeča hlodovinanam je predstavljala “most, vlak, avtobus”, igri pa je vednosledila tudi pesem. Ob vseh naših potepanjih, raziskova-njih in igri v okolju “brez igrač”, je bil naš najpomembnejšispremljevalec nahrbtnik. Vedno smo ga pred odhodomskupaj napolnili s plastenko vode in jabolki, včasih pa tudiz malo energije (bomboni). Malica na hlodu, sredi gozda,nam je prijetno teknila in dala energijo za vrnitev v vrtec.


ČebeliceNaše pomladno srečanje s starši je bilo tokrat malodrugačno. Zbrali smo se v naši igralnici. Po kratkem uvoduin pozdravu sva jim predstavili, kaj bomo delali. Tokrat nisonastopali otroci, ampak je bila delavnica pripravljena zastarše. Vsaka miza je dobila svojo vrečo sena, kartoneizrezane v obliki kokoši in sukance. Otroci so pomagalistaršem in jim nosili seno, starši pa so ga nanašali na kar-ton in ga povezovali s sukancem. Na koncu so prilepili šeoči, rožo in slinček. Nastale so različne kokoši. Nato smose posladkali s slastnimi omletkami, ki smo jih skupaj zotroki spekli v dopoldanskem času. Srečanje je potekalov sproščenem vzdušju z veliko dobre volje in smeha.

Vz.: “Ali imaš oblečene žabe?” O.: “Ja, ampak enkrat sem bila pa brez žabe.” Med prebiranjem knjig o živalih otrok poimenujerazlične živali. Na sliki zagleda pasovca, ki ga ne poznain reče: “Lej jo žvalo.”Vz.: “O, poglejte kaj sem našla. Kdo ve, kaj je to?” (v rokidržim želod) O.: “Želodec.”

Vz.: “Takole pa ne trga-mo kruha. To delajostarejši ljudje, ki nimajozob in morajo trgatikruh.”O.: “Moja mama je žetok stara, da se ji vidijožilje (žile), ampak zobepa še ima.”


JežkiOtroci so zvedavo ogledovali zastavo, medaljo, slike ... inse pogovarjali. “Moj ati ima tako medaljo. Mi pa zastavo. Toje Peter Prevc, po televiziji ga gledam. Zelo daleč skače.”Hitro se vključim v pogovor saj je to priložnost, da otrokompovem tole: “Otroci, ko Peter Prevc dobi zlato medaljo vsislišimo tole pesem.” Poslušamo Zdravljico in vstanemo.Ozremo se na dr. F. Prešerna. Besedilo naše himne jenapisal ta pesnik. Stopimo še k slikovnemu zemljevidu.Fantek je vzkliknil: “Našel sem moj Bled, cerkvica pa morjeje tud.” “Ker je to zemljevid naše domovine. Mogoče kdove kako ji je ime?” Nastane tišina. Skušam pomagati “Slo …” Nekdo reče Slovenija. Oglasi punčka in doda: “Mojije pa ime Bled, ker sem tu doma.”

Skupaj ugotovimo, da je naša domovina vse okrog nas, tudinaš vrtec. Tukaj dobimo prve prijatelje in se imamo fino.

Med obiskom ravnateljice.VZ.: “Otroci ali veste kaj to pomeni, da jegospa ravnateljica?” O.: “To da je pr Kureju?”Deček: “Kako mi je lepo toplo v hrbet.” Vz.: “Zakaj pa, ali veš?” Deček: “Ja, sonček me tako mehko boža.”

Na obisku razstave živali vTriglavski roži lovec vpraša:“Ali ima kdo doma divjegapujsa?”Deček: “Ja, moj ati ga ima.”Nato lovec pokaže sovo inreče: “Po navadi je sivebarve.”Deklica, ki ima večino oblek vroza barvi reče: “Moja mamiima pa roza sovo.”


Metulji

Deček: "Tud če si mezdej okregala ... js temam šezmerej rad."Vz.: "Joj, jaz bi se tudimogla ustrižt!?"Deček: "Lahko te jst.Znam dobr lase ustrižt."Vz: "Ooo, a res? Kogasi pa že ustrigu?"Deček: "Nobenga."Vz.: "Hm ..."

Deček: "Poglej kukomam dovge noge."Vz.: "Ja, ko pondelk."Deček: "Pondelk? Apondelk?"Vz.: "Ja, pondelk."Deček: "A je to žvau!?"

Naši dopoldnevi v vrtcu so pestri. Igramo se, pojemo, ust-varjamo, telovadimo in še marsikaj. Zelo radi pa bivamotudi v naravi. Za igro izkoristimo bližnji gozdiček ali pa jouberemo proti jezeru.

Tako je bilo tudi v mesecu marcu kar nekaj toplih dni, kiso nas privabili iz igralnice. Pot nas je vodila skozi park,kjer smo opazovali prve znanilce pomladi. Prepoznavaliin poimenovali smo barve in cvetlice. Prisluhnili smo pticam, ki so že veselo prepevale ter se veselile toplihpomladnih dni.

Nato smo se odpravili proti jezeru. Na vodni gladini so nasspremljale race in labodi, od daleč pa smo opazovali otok,ki krasi naše jezero.

Ni težko uganiti, da so otroci komaj čakali, da se ustavimov Zdraviliškem parku, kjer stoji plezalo v obliki gradu.

Veselo so se zapodili proti gugalnicam, mreži in se povzpelina grad. Bolj spretni in pogumni pa so uporabili karplezalno steno. Po živahni igri so nekatere premamilecvetlice in začeli so si jih ogledovati. Nekaj raziskovalcevje našlo pozabljene kostanje, ki so samevali pod drevesi. Naša domišljija nima mej. Postali smo vitezi, gusarji,raziskovalci, ... Čas je prehitro minil, zato smo se odpravilinazaj proti vrtcu.

Naš dogovor pa velja kot pribito: “Ja seveda, kmalu se spetvrnemo”.


PikapolonicePri Pikapolonicah se dogaja veliko stvari.

Ena od teh stvari pa je tudi “Tek podnebne solidarnosti”. Tatek je aktivnost ozaveščanja o manj razvitih državah. Glavninamen teka je, da otroci in odrasli tečemo v znak soli-darnosti do ljudi v Afriki. Globalne spremembe podnebjanajbolj prizadenejo ravno ljudi v Afriki, četudi s svojimnačinom življenja najmanj prispevajo k tem spremembam.S pretečenimi kilometri gradimo kroge solidarnosti okoliplaneta Zemlja (dolžina ekvatorja je 40, 075 km).

Ta tek je organiziran tudi v našem vrtcu, v katerem sovključene vse vrtčevske skupine.

Preden smo odšli na šolsko igrišče, smo se pogovorili, kajpomeni ta tek in zakaj bomo tekli. Nato smo se dogovorili,da vsak otrok preteče vsaj en krog (200 metrov). Nakoncu so vsi otroci pretekli več kot dva kroga, nekatericelo štiri ali pet, pridružili pa sva se jim tudi midve. Skupajsmo pretekli 9700 metrov.

Za vsak pretečeni krog so dobili eno štampiljko. Z veseljemin ponosom so kazali roke polne odtisov štampiljk. Na vseskupaj pa sva bili ponosni tudi midve.

“Z dedijam smo naj-prej gledali laufanje,potem pa skokanje.”“Kje so moje roka-vice?” “Vzela ti jih jeMuca Rokavičarka.”Vz.: “Kako se imenujedrevo, na kateremrastejo jabolka?“Otrok: “Jablanica.”Vz.: “Prosim, čezačneš jesti.”Otrok: “Ne me motit.”

Otrok: “Zakaj nosiš očala?”Vz.: “Ker slabo vidim.”Otrok: “Potem pa si jih daj dol, da me ne boš videla.”


Ribice

Kako se reče prazniku, ki prihaja (velika noč)? “Črnanoč,” odgovori fantek.Na sprehodu po travniku. Eden od otrok reče: “Ej gasneg tm gor!”Drugi se sprašuje: “Ja, kako pa je prišel ke?” Odgovorimu: “Ja, kako?! Po travi je šu!”Gremo na sprehod. Vzgojiteljica reče: “Primite se zaroke.” K. noče prijeti svojega soseda E.. Nekaj časa sepregovarja z vzgojiteljico, nakar K. zavpije: “Lorien bomprijela, al pa nič!”Vzgojiteljica se pogovarja z otroki in jih vpraša: “Kakšnebarve so listi na drevesu?”O.: “Zeleni.” Vzgojiteljica: “Kakšni pa so pozimi?” O: “Pozimi bodo beli.”

Prihod otrok v vrtec.A.: “A veš kaj, K.?”K.: “Ja, prosim?”A.: “Moja mami se jepa po plešasto ostrigla.”

Knjižnica … prostor, kjer so knjige doma. In tudi otroci izskupine Ribice se v knjižnici zelo dobro počutijo. Knjiga os-tane v roki dlje časa, če nas ta zanima. In velikokrat semopazila, da so otrokom v roki ostajale knjige o vesolju inplanetih. Tako smo se skupaj odločili, da to področjeraziščemo. Otroci so spoznavali gibanje teles v vesolju,preko različnih dejavnosti in področji pa oblikovali terspoznali predstavo o vesolju. Najraje so zahajali v kotiček,ki smo ga spremenili v planetarium. Planeti in posebnasvetloba zvezd jih je pomirila in jim nudila posebnodoživetje. Kulinarično smo se sprehodili po luni in sipripravili lunarno malico. Izstrelili smo vesoljsko raketo inob tem prepevali našo najljubšo vesoljsko pesem. Če jekdo prišel v našo igralnico, so otroci hiteli naštevati pla-nete v našem osončju. Merkur, Venera, Zemlja, Mars,Jupiter, Saturn, Uran in Neptun jim gredo zelo hitro zjezika. Za pomoč smo si izdelali vsak planet posebej in jihponosno obesili v igralnici. Vsi skupaj smo spoznali velikonovega in se ob tem zabavali.


ZmajčkiPrvi dnevi v skupini “zmajčki”. Ob pesmi se zbližamo.Obiščemo sobo, z glasbenimi inštrumenti. Vsak otrok siizbere enega in le ti se nam takoj oglasijo. Vsak bi rad pre-glasil drugega. Ne sliši se lepo. Vsakemu inštrumentudamo priložnost, da se predstavi. Nekaj inštrumentovodnesemo v igralnico.

Zvoki inštrumentov se lahko pogovarjajo, plešejo, skrivajo,igrajo. Njihovi prijetni toni nas spremljajo pri igri, petju, predpočitkom. Pridružijo se jim še naši lastni inštrumenti - našeroke, noge, ki ploskajo, udarjajo, topotajo, ...

Odpravimo se v naravo in marsikaj nas navdihne k petju. Alilahko zraven zaigramo na inštrumente? Nimamo jih s seboj,zato jih poiščemo kar v naravi. Najdemo toliko različnih, ko-likor je otrok. Kako lepo zveni, če udarimo s kamnom obkamen, z vejico ob late kozolca, če mečkamo suho travo,če pihamo v polžjo hišico ... Pomladi najdemo trobentice.Vsak si odtrga cvet in “tra-ra-ra” poslušajte, trobijo.

Pravi muzikanti smo že. Uspe nam, da zmajčkov orkester,pod vodstvom dirigenta, zaigra preproste melodije. “Tra–ra-ra, zmajčkov orkester za ples nam igra.”

V igralnici smo imelikitaro. Ogledali smo sijo in povedala semjim, kako se imenujejoposamezni deli kitare– trup, vrat, glava,ušesa. Ušesa so zanavijanje strun. Edenod dečkov je rekel:“Meni pa to mami paati.”

Ko sem zjutraj prišla v sprejemno sobo po otroke,sta bili tam že dve deklici iz naše skupine. “Poglejkako pleševa,” sta mi rekli in se prijeli kot plesalec inplesalka. Obljubila sem jima, da bom v naši sobi za-vrtela glasbo. Ko sem šla k radiu, mi je ena od deklicrekla: “Daj kakšno ta mlado, da bova lahko plesali.”

Ob kulturnem praznikusmo se pogovarjali, naotrokom dostopen način,o pisateljih, skladateljih,ilustratorjih, pesnikih.Eden od otrok je omenilPrešerna. Povedala sem,da je Prešeren pisalpesmi za odrasle. Zaotroke je napisal le enopesem (priredil je ljudskopesem) – Lipica. Obljubilasem, da jim jo bom pre-brala. En deček me jevprašal: “A' ti jo je dal?”


VevericeVsak izmed nas se česa boji in tudi z otroki smo prekopravljic, pogovora in igre spoznavali njihove najrazličnejšestrahove. Kar nekaj otrok pa se je balo teme, zato smoprišli na skupno idejo, da ta strah premagamo in seodpravimo na nočni sprehod. Idejo smo uresničili skupajs starši in se v sredini meseca novembra, ko je padla noč,dobili v kampu Šobec. Z lučkami v rokah smo se sprehodilipo potkah in na koncu prišli do čarobnega tunela, ki nasje popeljal v pravljično deželo. Preden so otroci in staršivstopili v tunel, so dobili tudi čarobni prah, ki jih je varovalpred vsem hudim. V pravljični deželi pa je otroke pričakalalutkovna predstava “Žabec se boji”. Da bi bila izkušnja zaotroke še lepša, smo se na koncu posladkali z jabolčnimzavitkom, ki smo ga dopoldne spekli z otroki. Pogreli pasmo se s toplim čajem.

Nekaj otrok v skupini je imelo ušiin ko se je eden izmed njih vrnilnazaj v vrtec, sem ga vprašala:“Ste se znebili uši?” Odgovoril je:“Ja, smo jih izstreleli.”Deček: “Jest grem pa donszvečer na tekmo!” Vz.: “A res?Super! Kam pa?” Deček: “Na Je-senice, hokej gledat!” Vz.: “Kdopa igra?” Deček: “Slovenija pažabarji!”


ZajčkiV skupini imamo, poleg vseh zanimivih igrač, tudi pravposebno mesto. Mi mu pravimo “ustvarjalni kotiček”. V temkotičku je velikokrat pravi nered! Tu otroci najdejo, polegtempera in vodenih barv, ves potreben material inpripomočke za prosto ustvarjanje. Njihova domišljija imaprosto pot. Sami si pripravijo prostor, zaščitne majice inmateriale, s katerimi želijo delati. Odpad je za nas lahkopravi zaklad. In pri tem so nam v veliko pomoč starši, ki pri-našajo v vrtec različne stvari, ki bi drugače “romale” medodpadke. Otroci znajo iz njih ustvariti najrazličnejše izdelke;okrasijo si ropotuljice, naredijo svojo lutko za lutkovnikotiček, igračo in še in še.

Poleg umetnega, pa je v tem kotičku tudi veliko naravnegamateriala, ki ga sami naberemo med pohajkovanjem vgozdu; prazne polžje hišice, orehove lupine, storži, želodi,žir, kostanj, …

Več materiala spodbudi več idej in domišljije, s tem pa tudiveč nereda. Vendar je “na srečo” to ustvarjalni nered, ki gaimamo radi!

O.: Mi imamo doma eno žival. C.: Katero pa? O.: Minionapa atija.O.: Enkrat jabučka poješ podnev, odstrani zdravnika!Za kosilo imamo njoke. O.: Ej, zmanjkalo je gobic!


Vrabčki

Pred kratkim je biladeklica iz našeskupine na dopustu vAvstraliji. Zato smonekaj besed namenilitudi tej državi.Na enem izmed spre-hodov po polju smospet omenili, da jeSlovenija veliko manj-ša, kot Avstralija.Pa se oglasi deček:“Jest pa mislim, da jeSlovenija večja, glejtekako dolgo žehodimo, pa še nismo vvrtcu.”

Na jesenskih sprehodih po Bledu smo velikokratsrečevali skupine turistov, predvsem iz Kitajske.Otrokom so bili zanimivi in so spraševali, kdo to so. Takosmo nekega zimskega dne šli mimo hotela. Bližala stase mu dva tujca; ki sta za sabo "vlekla" kovček.

Deklica iz skupine ju je opazovala in vprašala: “Kdosta pa ta dva?” Jaz odgovorim: “Turista sta.” Deklica: “A niso turisti tisti, ki imajo učke tko malopostrani?”Deček vpraša: A, če si nogo zlomiš, ti zrase druga?

Smučarski tečaj na Straži smo letos zelo uspešno izpeljali,kljub temu, da v dolini snega skorajda ni bilo. Otroci pa sosneg pogrešali in skupaj smo velikokrat gledali v nebo inpeli pesmice, da bi končno le prišla prava zima. Te pa ni inni bilo ...

Na vrata je tako potrkala pomlad in ko se je v vrtcu že vsevrtelo okoli zvončkov, trobentic in pomladanskih izletov,smo skupaj s skupino Veveričke organizirali sankanje naPokljuki. Tam je bilo namreč še ogromno snega in tudivreme ne bi moglo biti lepše; toplo in brez oblačka.

Otroci so neizmerno uživali in se skoraj tri ure brezpostanka sankali in dričali v prekrasni kulisi Rudnega polja.


SlončkiV naši skupini raziskujemo zelišča. V lanskem letu smouredili zeliščni vrt. Naredili smo načrt vrta in zasadilirazlične vrste zelišč. Otroci jih spoznavajo na različnenačine, naučili pa so se tudi ravnanja z njimi. Izdelali smokamilične lizike, razne čaje in mazila. V letošnjem letu smose predstavili tudi na sejmu Altermed v Celju. Tam smoprejeli 3. nagrado za Zeliščarsko vrtnarski dnevnik in zlatopriznanje za stojnico, razstavljeno na sejmu. Ob koncušolskega leta smo organizirali že tretji Zeliščni festival, kjersmo otrokom vrtca in bližnjih šol predstavili naše izdelketer pripravili različne delavnice na temo zelišč.

A. je s suho barvico narisal meto. Kmalu je ugotovil, daje barvico potrebno ušiliti: “Rabm flomaster, ker se bar-vica ni osvinčila.”Nina in Ninči sta šli z gasilsko lestvijo na višino 40 m.J.: “Poglejte, to je pa tako visoko kot vesolje. Sta skorajže v vesolju.”L.: “Mi bomo pa dojenčka dobil! Veš, sem si ga tolk dolgin tko močno želel, da jih bo gotov 100!”

Na sprehodu. Vz.: “Kam se pride po tej poti?” E.R.: “Došole.” Vz.: “Kam pa če gremo po tej?” E.R.: “Do ledenedobe.”

Vz.: “Kaj pripravimo zaptice, ki ostanejo medzimo v naših krajih?”N.: “Limonado.”Otroci se napravljajov garderobi. M.: “A jekdo reku, da seoblačujete?”


Račke

Pri malici si deklicaogleduje pokrovjogurtovega lončka innašteva, kaj je nanjem narisano: "Ma-lina, jagoda ...". Vzgo-jiteljica jo spodbuja:"In kaj še?" Ona: "Naj-boljši sosed."V umivalnici čakamo,da se vsi umijemo inuredimo. Vzgojiteljicabriše tla, deklica pavpraša: “A ti čistilkaš?”

Vsi otroci, ki so vključeni v oddelek s prilagojenim pro-gramom, se družijo z ostalimi otroki v vrtcu ob različnihpriložnostih. Več teh priložnosti je bilo v tednu pomladi.Med drugim smo v vrtcu izvedli tudi tek podnebne soli-darnosti. To je projekt, ki se v Sloveniji izvaja pod okriljemSlovenske Karitas (sicer pa gre za mednarodni projekt, kije sofinanciran s strani Evropske unije in ministrstva zazunanje zadeve RS).

Tek smo izvedli na šolskem stadionu. Otroci so potrebovalile začetno spodbudo, nato pa so sledili ostalim otrokompri teku. V družbi je “tek kar stekel”. Otroci so se pomešalimed druge otroke in tekli skupaj z njimi. Družba je bila zanaše otroke motivacija, da so tudi oni enakovrednopokazali svoje tekaške sposobnosti. Posebna nagrada jebil žig, ki ga je otrok prejel ob vsakem pretečenem krogu.Te so otroci kazali še naslednje dni.

Pokazali smo, da pri športu ni pomemben rezultat, ampakdruženje. Poleg tega smo tako tudi mi pomagali sklenitikrog solidarnosti okrog Zemlje.

Ob teku na stadionu pa smo se spomnili tudi bivanja v vo-jašnici. Tam smo namreč vsako dopoldne na vojaškemstadionu pretekli “krog za zdravje”.

Čez nekaj dni smo šli na sprehod mimo šolskega stadiona.Mimogrede se je pojavilo vprašanje: “A bomo danes tuditekli?”


Modri škratiV letošnjem šolskem letu je projekt na nivoju vrtca ArnoldRikli oziroma njegove smernice za zdravo življenje – voda,zrak, svetloba. Le to je odlično sovpadlo z vseslovenskimprojektom Simbioza giba, v katerega smo se vključili žedrugo leto zapored. Namen tega projekta je medgeneracij-sko povezovanje ob gibanju.

V vrtcu na Bohinjski Beli v ta namen organiziramo dva do-godka. Prvi se odvija v dopoldanskem času, nanj pa sopoleg ostalih krajanov povabljeni tudi naši dedki in babice.Že tradicionalno se zberemo pri kmetiji na začetku Podroj,nato pa jo mahnemo na sprehod, na katerem ne manjkapetja, pogovorov, iskanja zakladov in kar je najpomemb-neje, prijetnega druženja različnih generacij. Tudi drugi do-godek, vodena vadba, ki jo vodi Katarina Jakopič Branc, jenamenjen vsem krajanom željnih gibanja. Le-ta se odvijana asfaltnem igrišču pred šolo in vrtcem ter vsebuje velikozabavnih gibalnih iger, zanimivih tako za starejše kot mlaj-še udeležence.

Ko smo z otroki prispeli v Planico in smo šli najprej nastranišče, je P. navdušeno rekla: “Kakšne lepe hiškeimajo.”


Rumeni škratiLetošnje Riklijeve smer-nice “Voda, zrak, svetloba”smo vnesli v dva našaprojekta.

Jeseni smo se vključili vDneve evropske kulturnedediščine (DEKD) s temoPraznovanja in v obehskupinah enote Bohinj-ska Bela izvedli Škratovpohod na Kupljenik. Nanjsmo povabili starše, starestarše, krajane. S pomočjo domačina Davorina Bernarda smo si ogledali kulturno innaravno dediščino vasice Kupljenik. Kot posebnost smo spoznali običaje s praznovan-jem letnih časov. Ker pozimi Kupljenik tri mesece nima sonca, februarja prihod soncapraznujejo tako, da v vsaki hiši ocvrejo “fancovte”, s katerimi smo se na pohodu poslad-kali tudi mi. Celo leto smo v vrtcu namenjali pozornost soncu – kako močno sije in ko-liko časa, pri bivanju na prostem pa smo se prepuščali sončnim žarkom.

Pri zraku nas je pritegnila sposobnost letenja. Ob zgodbi o Ikarju in Dedalu smo spoznaliželjo človeka po letenju. Naše zanimanje so pritegnile ptice, še posebno orli. Ker imamoSlovenci letos poseben odnos do zlatega orla, smo se tudi mi navdušili nad skakalci,skakalnim športom in še posebno nad Petrom Prevcem. Otroci so v igri neštetokratpreizkušali skakanje, leteli s papirnatimi orli.

Naše navdušujoče zanimanje za skoke pa smo povezali z negovanjem domovinskezavesti ob plapolanju z zastavo in petju slovenske himne. Skoke in Planico smo pred-stavili na mednarodnem posvetu v okviru projekta Pomahaj v svet (Say hello to theworld). Za piko na i pa smo z ogleda smučarskih poletov v Planici po “skypu” pomahaliprijateljskemu vrtcu v Zagreb.

Za rojstni dan zapojemo otroku, ki praznuje, tolikopesmic, kolikor je star. Po obisku Planice smo kmalupraznovali dečkov 6. rojstni dan. Deček je imel “reper-toar” pesmi, kakor je potekalo dogajanje v Planici. Na-jprej smo morali zapeti Planica snežena kraljica, potemtri narodne pesmi, peta pesem je bila slovenska himnain nazadnje še pesmica za rojstni dan. S pesmijoSnežena kraljica smo imeli težave, zato smo jo poiskalina računalniku. S sodelavko sva predlagali, da joposlušamo na koncu, vendar je vztrajal, da mora biti tapesem pred himno, ker slovenska himna je 5. pesem.


3. zeliščni fZgodilo se je konec pomladi, ko si lahko poljske vile inpalčki vzamejo nekaj oddiha. Odločili so se, da za otrokenašega vrtca pripravijo nepozaben dan. Da bi to lahkoizpeljali, so nas prosili za pomoč, nam pa obljubili, da bodopripeljali lepo vreme.

Tako so se priprave za 3. zeliščni festival pričele.

Na dan festivala je prišlo veliko otrok. Poskušali smopripraviti mnogo zanimivega za vsakega otroka, velikegain malega. Imeli smo pripravljenih kar nekaj delavnic.Umetniki so lahko z vodenimi barvami slikali na papir. Lju-bitelji narave in ročnih spretnosti so si izdelali zeliščnezavojčke iz filca, ki so jih lahko odnesli domov. Ker se bližasezona piknikov, smo pripravili delavnico s storži. Otrociso storžem dodali začimbe in jih ovili s papirjem kot bon-bon. Zagotovo bodo njihove jedi z žara prav lepo dišale poteh začimbah. Za raziskovalce narave smo pripravili čutnopot. Vključili smo vsa čutila. Otroci so spoznavali vonjzelišč, iskali barvne ploščice, tipali naravo, sami s svojim


i festivaltelesom povzročili glas in spoznavali različne okuse. Vileso se prav zabavale, ko so videle izraze na otrokovihobrazih, pri okušanju popra. V gozdu vrtca, kjer se vile ponavadi po dolgem dnevu odpočijejo, smo pripravilisproščujočo sobo. V tej sobi so otroci lahko poslušalipravljico. V dveh igralnicah smo pripravili razstavi. V eni sobili razstavljeni čajniki, v drugi izdelki iz zelišč. Razstavljenaje bila tudi vasica palčkov. Pri izdelavi hišk za palčke sonam pomagali vsi otroci vrtca. Imeli smo razstavljenomesto hišo, kuhinjo in vse sorte drugih hiš. Otroke je vtelovadnici čakala igrica Kdo je Vidku napravil srajčico. Obkoncu festivala so na vrsto prišli gurmani. Pripravili smoveliko zeliščnih dobrot. Da bi bile res okusne in sploh naj-boljše, so jih vile posule s čisto pravim vilinskim prahom.Dan je hitro minil. Otroci so se polni vtisov in z zavojčkiodpravili novim dogodivščinam naproti. Vile in palčki so sepočasi odpravili nazaj na naš zeliščni vrt. Obljubili so nam,da se naslednje leto spet vrnejo in za otroke pripravijonova presenečenja. Se vidimo.


Rikli je skakal po drevesih, je vodil turiste v gore.

Dobro je hranil svojo dušo.

Bil je zdravnik na Bledu,

pa bos je hodil v gore.

Bil je zdravstvenik.

Kdo je Rikli?

Mali in veliki“Rikliji”na Straži

To je bil človek, ki je zdravilljudi. Vedel je, kaj je dobro

za njih.

Govoril je ljudem, da rabijo iz

mrzle hodit v toplo vodo. Da

rabijo hodit na sveži zrak.


labodki jun 16 copy Layout 1 10.6.2016 14:52 Page 1 Labodki · 2019-10-24 · smo občutili in...

Documents

Transcript of labodki jun 16 copy Layout 1 10.6.2016 14:52 Page 1 Labodki · 2019-10-24 · smo občutili in...