Izbrisani_Casopis za kritiko znanosti

Barbara Beznec | asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228

I FEEL SLOVENIA

asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 227asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228 | Uvodnik | Content

EDITORIAL

7 Barbara Beznec: The story of a struggle11 Urula Lipovec ebron and Jelka Zorn: Why should we concern ourselves with the

erasure?

ERASURE tm

17 Jelka Zorn: We, the ethno-citizens of ethno-democracy the formation of Slovene citizenship

34 Barbara Beznec: The impossible is possible: an interview with Aleksandar Todorovi46 Roberto Pignoni: The story of Velimir Dabeti 48 Borut Mekina: A monument to the erased

55 Roberto Pignoni: The double erasure of Ali Berisha

DIAGNOSIS: ERASURE

59 Urula Lipovec ebron: The metastasis of erasure 76 Urula Lipovec ebron: An interview with Aleksander Doplihar

OUTLINE

81 Marta Gregori: Phantomic irresponsibility, or, fascism in disguise98 Urula Lipovec ebron: The invention of the enemy within after secession from

Yugoslavia. A conversation with the poet Boris A. Novak101 Vlasta Jalui: Organized innocence and exclusion: Nation states in the aftermath

of wars and collective crimes 122 Andrej Kurnik: The erased are going to heaven132 Jelka Zorn: Lets erase the detention camps, not the people: an interview with Roberto Pignoni139 Imma Tuccillo Castaldo: Immobilized citizenships148 Marta Stoji: Erasure: from liminality to metaphor

EFFACEMENT

157 Igor Mekina: The erasure of the erasure 171 Svetlana Vasovi: Expulsion into death177 Nea Kogovek: The erased: the proposal of a constitutional law as the negation of

the rule of law194 Boris Vezjak: The argumentation and rhetorics of erasure

CHRONOLOGY

204 Sara Pistotnik: Chronology of the Erasure 19902007

REVIEWS

241 Mitja Velikonja: With irony against discrimination the Erased Ltd of Franci Slak242 Mirt Komel: Rubbed Out, a documentary film by Dimitar Anakiev243 Mirt Komel: The Caravan of the Erased, a documentary film by Draena Peri245 Jadranka Ljubii: On the exhibitions Today dreams are permitted in Alkatraz Gallery

(2003) and The long and winding story of intolerance in the Ethnographic Museum246 Luka Hrovat: Erased resistances, photographic exhibition, Info point Metelkova

ABSTRACTS

DVD: documentary filmsDimitar Anakiev (2004) Rubbed OutDraena Peri (2007) The Caravan of the Erased

| Content

UVODNIK

7 Barbara Beznec: Zgodba nekega boja 11 Jelka Zorn in Urula Lipovec ebron: Zakaj se ukvarjati z izbrisom?

IZBRIStm

17 Jelka Zorn: Mi, etno-dravljani etno-demokracije, - nastajanje slovenskega dravljanstva

34 Barbara Beznec: Nemogoe je mogoe. Intervju z Aleksandrom Todoroviem 46 Roberto Pignoni: Zgodba Velimirja Dabetia 48 Borut Mekina: Spomenik izbrisanim55 Roberto Pignoni: Dvojni izbris Alija Berishe

DIAGNOZA: IZBRIS

59 Urula Lipovec ebron: Metastaze izbrisa76 Urula Lipovec ebron: Brez zdravstvene kartice nisi nihe. Intervju z

Aleksandrom Dopliharjem

IZRIS81 Marta Gregori: Fantomska neodgovornost ali faizem v preoblekah 98 Urula Lipovec ebron: Iznajdba notranjega sovranika po odcepitvi od

Jugoslavije. Pogovor s pesnikom Borisom A. Novakom 101 Vlasta Jalui: Organizirana nedolnost in izkljuevanje. Nacionalne drave

in dravljanstvo po vojni in kolektivnih zloinih 122 Andrej Kurnik: Izbrisani gredo v nebesa132 Jelka Zorn: Izbriimo taboria, ne ljudi. Intervju z Robertom Pignonijem139 Imma Tuccillo Castaldo: Imobilizirana dravljanstva 148 Marta Stoji: Izbris: od liminalnosti do metafore

PREBRIS

157 Igor Mekina: Izbris izbrisa 171 Svetlana Vasovi: Izgon v smrt 177 Nea Kogovek: Izbrisani. Predlog ustavnega zakona kot negacija

pravne drave 194 Boris Vezjak: Argumentacija in retorika v primeru izbrisanih

KRONOLOGIJA

204 Sara Pistotnik: Kronologija izbrisa 19902007

RECENZIJE

241 Mitja Velikonja: Z ironijo nad diskriminacijo, Izbrisani d.o.o. Francija Slaka 242 Mirt Komel: Zradirani, dokumentarni film Dimitarja Anakieva243 Mirt Komel: Karavana izbrisanih, dokumentarni film Draene Peri245 Jadranka Ljubii: O razstavah Danes so dovoljene sanje v galeriji

Alkatraz (2003) in Jara kaa nestrpnosti (2004) v Etnografskem muzeju246 Luka Hrovat: Izbrisani odpori, razstava fotografij (2007) Infotoka

Metelkova

POVZETKI

DVD priloga: dokumentarna filmaDimitar Anakiev (2004) ZradiraniDraena Peri (2007) Karavana izbrisanih

Vsebina |

UVODNIK

Le spomin gre naprej, pozaba nikoli.

Grafit v Ciudad Guatemala

asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 227asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228 | Uvodnik

7Barbara Beznec |

Barbara Beznec

Zgodba nekega boja

Ob petnajstletnici izbrisa 18.305 dravljanov in dravljank nekdanje skupne drave iz registra stalnih prebivalcev novonastale Republike Slovenije in peti obletnici njihovega kolektivnega in organiziranega boja se zdi, kot da je bilo hkrati doseeno vse in ni. Pravni boj rtev izbrisa samega akta unienja evidenc in petnajst let trajajoega administrativno-represivnega procesa, spodbujenega in sponzoriranega s strani najvijih dravnih institucij , katerega cilj je bil dokazati nelegalnost izbrisa, je dosegel svoj vrhunec v veih odloitvah slovenskega Ustavnega sodia, med katerimi je zagotovo najpomembneja odloitev iz leta 2003, ki zakonodajalcu nalaga, da mora vsem izbrisanim retroaktivno vrniti status stalnega prebivalia. Prihodnost politinega boja pisane mree razlinih protagonistov in protagonistk, katerega cilj je dejanska povrnitev pravic in repara-cija krivic, priznanje storjenega zloina, kazenska odgovornost krivcev in skupno delovanje proti izkljuevanju in ilegalizaciji na evropski ravni, pa e je e vedno negotova in polna novih izzivov. Ob tem se v priujoi tevilki asopisa za kritiko znanosti nikakor ne pretvarjamo, da je fenomen izbrisa in boja izbrisanih mogoe strniti v nekaj etudi tevilnih besed. e manj si upamo rei, da ju je mono enoznano interpretirati. A vseeno lahko e danes trdimo, da je boj izbrisanih prinesel tevilne materialne in simbolne rezultate, ki bodo dobra popotnica njegovim nadaljnjim podvigom in velika inspiracija drugim bojem.

Kratka analiza asa po slovenskem osamosvajanju, ki nam jo dopua razpololjivi prostor, pri-naa dve temeljni ugotovitvi. Medtem ko se je sodni veji oblasti uspelo izogniti pritisku politine demagogije, populistine histerije in pravnike malverzacije, pa v institucionalni politini sferi ustrezna analiza in posledino racionalna razreitev vpraanja izbrisa ni bila mona oziroma ni bila zaelena. Levosredinske stranke, vsaj odkar so v opoziciji, so sicer povzele stalie Ustavnega sodia. Vsaj naeloma ga podpirajo s tem, da prepreujejo sprejetje ti. ustavnega zakona, ki ga predlaga sedanja vlada in ki vpraanja izbrisa ne reuje, temve ga z vpisom v ustavni red lega-lizira in s tem normalizira. A kljub temu je do dejanske implementacije pravnega minimuma, ki ga vsebujejo odlobe Ustavnega sodia, e dolga pot. e bolj se izmika reevanje bistvenega

8 asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 227asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228 | Uvodnik

problema, torej vpraanja reparacije in predvsem vpraanja ugotavljanja odgovornosti (ki bi ne samo sankcioniralo zloin, temve z veliko vijo verjetnostjo prepreilo njegove razliice v priho-dnosti), kateremu se vsi institucionalni politini akterji izogibajo bolj kot sedanja vlada odlobam Ustavnega sodia, ki jih bo dravni zbor v takni ali drugani obliki moral implementirati. Breme odgovornosti za izbris namre brbota kot kipea lava pod nogami celotnega politinega spektra in vpraanje, ki si ga le-ta zastavlja, je, ali bi sploh kdo preivel izbruh nezaustavljivega gejzirja, ki bi ga sproil sunek zaetka iskanja krivcev za izbris.

Zato ne presenea, da je boj izbrisanih v najveji meri oznaeval, narekoval, oteeval in izzival prav popolnoma zgreen in povsem zavajajo stereotip, ki je v javni razpravi in delovanju perfidno, predvsem pa neizbrisljivo zamenjal vlogi rtve in storilca. e danes se zdi neverjetno, kako je lahko spretno navrena in v nedogled ponavljajoa se propaganda teza o izbrisanih kot agresorjih na Slovenijo, pekulantih s slovenskim dravljanstvom in morilskih koristoljubneih povsem zasenila vse argumente rtve in vedno znova legitimirala zloinsko dejanje veine nad manjino. Multitudo, ki zajema vse drubene sloje ter vse narodnosti nekdanje Jugoslavije, Slovence, Hrvate, Bonjake, Srbe, Makedonce, rnogorce, Albance in Rome, je oblastno-medijski aparat predelal v homogenizi-rano, agresorsko, antidravno ali pa vsaj antislovensko poast (eprav ne gre zanemariti dejstva, da se je ravno skozi izbris dravo in dravljanske pravice izenailo s slovenstvom, slovenskim narodom), ki jo je treba im prej pokonati. Na ta nain si je oblast, tako tista, ki je izbris zagreila, kot tista, ki ga je ohranjala in ga e vedno ohranja, nadela masko nedolnosti, ki jo lahko ovre zgolj neizpod-biten dokaz o nasprotnem. Breme dokazovanja krivde drave in lastne nedolnosti pa je prevalila na najibkeji in najranljiveji segment drube, na izbrisane posameznike in posameznice, s imer je ve kot uinkovito zamejila njihov prostor politine ofenzive.

Zato si je gibanje e v najzgodnejem obdobju moralo zastaviti vpraanje naina organizacije, modalitet delovanja in ciljev lastnega boja. Ko je postalo jasno, da bo boj dolgotrajen in da pri-akovani rezultati prav gotovo ne bodo enoznani, je moralo iznajti strategijo, ki izbrisanih ne bi definirala zgolj v negativnem smislu, kot rtve nacionalistine in hujskake politike, katerih usoda se bo razreila v nedefinirani prihodnosti, temve tudi v pozitivnem smislu, kot subjekt, ki skozi svoje delovanje ustvarja nove naine organiziranja in solidarnosti, kot subjekt, ki se opolnomoi in ulovei skozi sodelovanje, kljubovanje in pogum, kot subjekt, ki ne spreminja sebe, da bi postal sprejemljiv za svet, ampak spreminja svet, da bi le-ta postal sprejemljiv za vse. Kmalu po nastanku prvega drutva izbrisanih leta 2002 se je izoblikovala konvergenca s podobnimi gibanji in iniciati-vami, ki si prizadevajo za ukinitev diskriminacije na podlagi nacionalnih, rasnih, spolnih, ekonom-skih ali druganih okoliin, tako v Sloveniji kot drugod. Potrebnih je bilo le nekaj mesecev, da so izbrisani postali politino vpraanje par excellence, razpoka, ki je posrkala vsako monost ravnodu-nosti ali neopredeljenosti ter lonica, po kateri so potekala vsa zaveznitva ali nasprotovanja.

Kljub zagonu, ki ga je gibanje pridobilo skozi povezovanje in prva institucionalna potrjevanja njegovim trditvam, deloma pa ravno zaradi irokega spektra vpletenih in intenzivnosti njihovega delovanja, se je kmalu izkazalo, da na kompleksni izziv oblastnike arogance, ki se je izrisoval na obzorju, ni mogoe podati enotnega odgovora. Priblino na polovici svoje dosedanje poti se je boj priel premikati po dveh tirnicah, ki sta bili sprva komplementarni, sasoma pa sta postali vzpore-dni, izjemoma celo alternativni. Prva se osredotoa na poravnavo krivic skozi pravno pot, odlobe sodi in zakonodajne iniciative, ki naj vpraanje izbrisa reijo znotraj okvira, v katerem je nastal, torej v okviru nacionalne drave. Druga pa pravzaprav vkljuuje vse elemente prve, vendar svojega delovanja noe omejiti zgolj na pravo, temve vkljuuje iroko paleto politinih, drubenih, social-nih in kulturno-umetnikih praks. Svojo mo gradi na avtonomiji, brezkompromisnosti in pred vsem

9Barbara Beznec |

na internacionalizaciji, e posebej v lui vstopa Slovenije v EU in monosti, ki ji ga to dejstvo ponuja tako na institucionalni kot neinstitucionalni ravni. Ena izmed najpomembnejih iniciativ, ki simbolizira to drugo, biopolitino tirnico, je prav gotovo urgentna toba enajstih izbrisanih na Evropskem sodiu za lovekove pravice, ki jo je podprla tridnevna karavana izbrisanih po Italiji, Franciji in Belgiji s konno postajo v Evropskem parlamentu.

eprav je bilo gibanje izbrisanih od samega zaetka svojega delovanja jasno osredotoeno na zelo konkretne zahteve po povrnitvi vseh odvzetih pravic, pa je e posebej po prelomnih premikih na podroju prava delovalo predvsem simbolno, na krilih prekipevajoe domiljije, ki se je izra-ala v praksah neposredne demokracije: z manifestacijami, plakatiranjem, gladovnimi stavkami, razlinimi protestnimi akcijami, okroglimi mizami, na javnih tribunah, v netetih intervjujih in izja-vah, v globalnem mreenju s podobnimi iniciativami in ne nazadnje tudi v poigravanju s kulturno umetnikim izrazom, kamor bi lahko vkljuili tevilne razstave, uline akcije, filmsko, literarno in gledaliko ustvarjanje. Vendar polje simbolnega ni bilo pomembno zgolj kot orodje komunikacije navzven. Svojo najpomembnejo vlogo je odigralo v samem gibanju, saj pomeni prostor, v katerem so izbrisani in izbrisane enakovredni prebivalci in prebivalke Evropske unije in v katerem se izra-ajo kot subjekti lastnega ivljenja, osvobojeni mehanizmov dominacije in paternalizacije.

Zato ima zgodba o izbrisu dva obraza. Je zgodba o civilni smrti, o golem ivljenju, oropanem vseh drubenih, pravnih in politinih standardov 20. stoletja: tako prepovedi ustvarjanja apatridno-sti kot pravice do politinega in drubenega udejstvovanja, nedotakljivosti telesa in dostojanstva, pravice do zdravstvenega, socialnega zavarovanja, pravice do izobraevanja, pokojnine, druinske-ga ivljenja in zdruevanja. A zgodba o izbrisu je tudi pripoved o neverjetnem pogumu, umetnosti preivetja in kreativnem uporu, ki so jih v vsakdanjem ivljenju in skozi dolgoletni skupni boj izka-zali prav vsi izbrisani in izbrisane. Krik nevidnih je razrezal temo brezizhodnosti in apatije, njegov odmev pa odzvanja v upanju vseh, ki se borijo za svet mnogoterih svetov brez izbrisov, ilegalnosti, nevidnosti in poninosti. Nevidni so si e zdavnaj nadeli obraze. as je, da jih skupaj nadenemo e tistim, ki so jim ga skuali odvzeti.

10 asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228 | Uvodnik

Pred sedeem Slovenske demokratske stranke v Ljubljani, 25. 2. 2004

Foto

: Pet

er M

edic

a

Jelka Zorn in Urula Lipovec ebron | Zakaj se ukvarjati z izbrisom? 11

Jelka Zorn, Urula Lipovec ebron

Zakaj se ukvarjati z izbrisom?In zakaj tevilko

asopisa za kritiko znanosti

posvetiti izbrisanim?

Antropolog in lan urednikega odbora Borut Brumen, ki je znal zdruevati aktivizem in akademizem, raziskave na domaem terenu s tistimi v tujini, je pred nekaj leti dejal, da bi moralo biti raziskovanje izbrisa skupaj z izbrisanimi ena od prednostnih nalog slovenskega druboslovja in humanistike. Sam je s tudentkami in tudenti nartoval tovrstno raziskavo, a mu je to prepreila prezgodnja smrt.

Ta tevilka asopisa za kritiko znanosti eli biti eden od odgovorov na njegov apel. Obenem pa je tudi odgovor na dro slovenskega druboslovja in humanistike, ki se razen redkih izjem ovija-ta v molk ter tako namerno ali nenamerno sledita usmeritvam vladnih politik, ki posledic izbris ne odpravljajo, ampak nasprotno; trdijo, da izbrisa ni bilo in hkrati, da je ta problem e reen.

K sodelovanju smo povabili tiste, ki so se v preteklosti s svojim pisanjem ali drugimi oblikami politinega delovanja javno zavzemali za pravice izbrisanih. Vseh nismo uspeli vkljuiti marsikdo, ki ima pomembne zasluge pri razkrivanju problema, je zaradi razlinih razlogov odsoten. Med njimi so tudi tevilni izbrisani, s katerimi smo eleli sooblikovati to tevilko, saj nismo eleli govoriti o njih brez njih. Zato to ostaja prednostna naloga za prihodnje objave o izbrisu.

Kot kaejo lanki te tevilke asopisa za kritiko znanosti, je izbris iz Registra stalnega prebival-stva, ki se je zgodil 26. februarja 1992, pravno, politino in socialno vpraanje. Sprva je bil odgovor-nost zakonodajne veje oblasti, kmalu potem pa dolgoletno delo nijih sodi in vlade, predvsem Ministrstva za notranje zadeve. Kulturno anastezijo, ki je bila potrebna za nemoteno (nasilno) izkljuevanje posameznikov in posameznic ter odvzem pravic, so vzdrevale mnoice, veina medi-jev in javnih institucij. Ta javni molk opie prispevek Igorja Mekine, ki je kot novinar Mladine na problem izbrisa opozarjal e v prvi polovici devetdesetih. Prikaz razlinih oblik in strategij sprene-vedanj vladnih institucij je obenem ena od rdeih niti, ki se pojavlja v veini lankov te tevilke. Na najbolj neposreden nain o njih govorijo zgodbe izbrisanih, tudi tistih, ki so zaradi izbrisa in posle-dine deportacije umrli.

Druga skupna znailnost besedil te tevilke kakor tudi asopisa za kritiko znanosti nasploh, je za-vraanje iluzije, da znanstven pristop temelji na nepristranskem analiziranju dejstev. Dojemati svet,

12 asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228 | Uvodnik

urejati vtise o njem, spominjati se dogodkov pomeni zavzeti doloeno stalie, ki je zmeraj subjektivno in pristransko. Avtorji prispevkov se jasno in nedvoumno postavljajo na stalie izbrisanih.

V uvodnih prispevkih razkrivamo vsebino slovenskega dravljanstva, ki je bilo po eni strani pred-pogoj izbrisa, po drugi strani pa ga v simbolnem smislu vzpostavlja ravno izbris. Aleksandar Todoro-vi, eden najbolj vidnih aktivistov na tem podroju, v intervjuju reflektira proces politine subjekti-vizacije izbrisanih in nekatere uinke politinega delovanja dveh drutev.

lanki kaejo prepletenost politine akcije in teoretskega dela. Politino delo ima, kot pravi Pierre Bourdieu, toliko ve monosti, da se posrei, kolikor bolje se oboroi s teorijo, ki je dobro utemeljena v realnosti, torej zmona teoretskega uinka. Retorika nasprotnikov izbrisa, ki pravijo, da so izbrisani zgolj proizvod politine kampanje, na nek nain kae na uspeh gibanja izbrisanih. Osebe, ki so leta 1992 izgubile vse pravice, bi se lahko imenovale tudi drugae. Pred gibanjem iz-brisanih so jih uradniki imenovali zateeni tujci ali tujci z neurejenimi statusi, kar je zakrivalo metodo izkljuitve. Z uporabo pojma izbrisani je ta metoda postala vidna in to je rezultat poli-tinega delovanja izbrisanih. To pomeni, da so se posamezniki in posameznice iz izoliranih pozicij rtev transformirali v kolektivni govorei in delujoi subjekt. Brez politine kampanje bi ljudje, ki so jim odvzeli status stalnih prebivalcev Slovenije in vse pravice, e vedno obstajali, a vsak zase, ne da bi se prepoznali pod skupnim imenom. Izbrisani sami sebe niso vzpostavili iz nia, samo zato, ker se ne bi hoteli asimilirati in podrediti (eprav bi bil e to dovolj dober razlog, saj mora nekdo oblasti postaviti zrcalo). Javno so razodeli drubene delitve in izkljuevanja, ki so v drubi e obstajala v tem je simbolna mo gibanja izbrisanih. Postavlja pa se vpraanje, ali je ta simbolna mo hkrati e dejanska. Do neke mere gotovo. Poleg transnacionalnega aktivizma so tu e pravni boji, tako na ravni lokalnih sodi kot na Evropskem sodiu za lovekove pravice, kar bo poleg simbolne moi lahko imelo povsem dejanske, materialne uinke.

Danes, po veletni kampanji za pravice izbrisanih, e lahko trdimo, da se slovenska enotnost v izbrisu razblinja, politino delovanje pa se, kot reeno, iri onstran meja, na evropski teren. A ta je raznolik in dvoumen: na eni strani ga zaznamujejo evropski parlamentarni poslanci in skupine, ki prakticirajo solidarnost in se borijo za regularizacijo priseljencev, na drugi pa ksenofobno zapiranje meja in ljudi brez papirjev ter njihovo ekonomsko izkorianje.

V tem kontekstu implicitna podpora Evropske komisije slovenskemu izbrisu (za katerega izbri-sani ironino pravijo, da bi ga bilo treba patentirati) ne presenea. Pristajanje Evropske komisije na nereene zadeve v zvezi z izbrisom je mogoe razbrati iz odgovora evropskega komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija, ki je v zaetku tega leta pojasnil, da je vpraanje izbrisanih stvar nacionalne zakonodaje in da Evropska komisija ni pristojna, da bi posredovala pri slovenski vladi.

Teko bi rekli, da izjemno restriktivna in zatiralska evropska politika do priseljencev in priseljenk brez papirjev in iskalcev zatoia temelji na druganih naelih od tistih, ki upraviujejo izbris. Za-kaj bi Evropska komisija svojo protislovnost e poveala, e pa se raje lahkotno distancira od zoprnih vpraanj, kot so pravica do dravljanstva, dovoljenje za prebivanje, zavarovanje pri delu ipd. Oitno Evropski komisiji ustrezajo sedanje razmere, ko mnogi delavci in delavke z zaasnimi statusi ali brez njih in nizkimi plaami, pod trajnim pritiskom deportacije, nimajo monosti niti za ivljenje, kaj ele za uinkovito politino delovanje in sindikalno organiziranje.

Povezava z drugimi vrstami izbrisa, pri emer se slovenski izbris kae kot eden bolj dramati-nih simptomov evropskega izkljuevanja, je razvidna iz intervjuja z Robertom Pignonijem in lanka Imme Tuccillo Castaldo. Oba se navezujeta na italijansko situacijo. Imma Tuccillo Castaldo v svoji analizi protislovij na podroju dravljanstev izpostavi primer tisoih Romov, ki so rojeni in ivijo v

Jelka Zorn in Urula Lipovec ebron | Zakaj se ukvarjati z izbrisom? 13

Italiji, a nimajo pravice do dravljanstva, zaradi esar so prisiljeni ivotariti v ilegali, brez pra-vic. Nekateri med njimi so izkazali solidarnost z izbrisanimi in se prikljuili lanskoletni karavani v evropski parlament. Roberto Pignoni se ukvarja tudi z vpraanjem brisanja spomina v Italiji, kar omogoa, da se v neposredni bliini nekdanjih koncentracijskih tabori pojavljajo sodobni centri za tujce, kamor so, med drugimi, zapirali tudi nekatere izbrisane.

e iri kontekst predstavi Marta Gregori, ko povee boje sorodnikov in prijateljev izginulih v Latinski Ameriki z boji izbrisanih. Politino delovanje izginulih, ki temelji na naelih samoorgani-ziranja in zoperstavljanja neoliberalizmu, ne zagovarja (le) partikularnih pravic skupin prebivalcev, ampak problematizira kolektivni spomin in odgovornost, ki zajema drubo kot celoto. S problemom odgovornosti se poglobljeno ukvarja tudi Vlasta Jalui, ki se osredotoi na podroje nekdanje Ju-goslavije ter ie analogijo med zakrivanjem odgovornosti pri izbrisu in vojnami na Balkanu. Na povsem drugaen nain se izbrisanih in njihove politine subjektivizacije loti Marta Stoji, ko skozi antropoloko perspektivo pokae na izbrisane kot na tiste, ki jih zaznamuje liminalnost. To pomeni, da niso niti povsem znotraj niti povsem zunaj drube; nahajajo se v simbolnem vmesnem prostoru, v drubenem ne-asu. Hkrati pa izbris opredeli kot metaforo, saj se je ta termin e tako drubeno uveljavil, da ga je mogoe prenaati na druga drubena podroja.

Nekateri lanki torej izbris analizirajo navzven (v primerjavi s situacijami v drugih dravah in svetovnih regijah), spet drugi pa navznoter (v primerjavi s kritvami pravic med ostalim prebival-stvom Slovenije). To analizo navznoter podrobneje prikaemo na primeru pravic do zdravstvenih storitev. Selektivni dostop do pravic, ki so bile prej vsem na razpolago, se je zgodil s prehodom v neoliberalni kapitalizem. Vpraanje, ki si ga ob tem zastavimo, je, kaj se zgodi z ljudmi, ki nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, in kaj s sistemom, ki na prvo mesto postavlja dobiek, ovit v ad-ministrativna pravila zdravstvenega zavarovanja. Ali diagnoza izbris sodi v medicinske ubenike? Kot v intervjuju razlaga zdravnik Aleksander Doplihar, je neoliberalna usmeritev slovenskega zdra-vstva ustvarila vzporednice med odtegnitvijo pravic izbrisanim in ostalim prebivalstvom Slovenije: Lahko bi rekli, da vse nae komitente vidimo kot eno skupino, ki se ji dogaja enako: e nimajo zdravstvene kartice, ne dobijo zdravstvene pomoi.

Sedanja vladna retorika, ki jo analizira Boris Vezjak, pokae na nadaljevanje izbrisa, obup(a)no sprenevedanje vlade, katere diskurz je dale od vsakrne logine argumentacije in blizu argumentu moi. Nea Kogovek v pravnem smislu to pokae na primeru podrobne analize predloga ustavnega zakona, ki izbrisa ne reuje, temve ga legalizira. S sprejetjem ustavnega zakona bi se ne le formal-no, pa pa tudi vsebinsko poseglo v temelje osamosvojitve Republike Slovenije, saj gre pri sprejetju ustavnega zakona dejansko za dopolnjevanje Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z dne 25. 6. 1991, zapie Nea Kogovek.

Obsena kronologija na koncu odslikava vladne (ne)ukrepe pri ohranjanju problema (in njegovi eskalaciji, kot je bil denimo referendum o t. i. tehninem zakonu) in akcije, ki so jih (pogosto z ve-liko domiljije) organizirali izbrisani in solidarnostna gibanja. Nekatere akcije so podrobneje pred-stavljene v recenzentskem kotiku.

Naj se na koncu ustaviva e pri nekaterih problemih gibanja. Zdi se, da sedanjo situacijo, v kateri se nahajamo aktivisti, tako izbrisani kot vpisani, dobro opisuje besedica vakuum prostor, iz katerega je bil izsesan ves zrak, kar gibanje dui. Pravna sredstva v tej dravi so izrpana in nav-kljub dolgoletnim aktivnostim ter mnogim pozitivnim rezultatom se ni mogoe znebiti obutka, da stojimo na mestu. V takih trenutkih se pogosto zgodi, da se skupine zanejo ukvarjati same s sabo, z odnosi navznoter in ne le z bojem navzven. A kritina refleksija bi bila pravzaprav nujna v vseh asih in razmerah, saj gre za javno delovanje in kompleksne odnose, ki imajo politine uinke. Gre

14 asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 227asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228 | Uvodnik

za vpraanja kot denimo, ali smo pri skupnem delovanju vsi posamezniki in posameznice enako-pravni in kaj ta pojem pomeni v praksi. Kako ravnamo z razlikami med nami in kaj nam pomeni so-lidarnost? Kako ravnamo z notranjimi konflikti in napetostmi? Do katere mere smo uspeli reflektirati nae individualne (denimo raziskovalne in politine) ambicije in kako so umeene v skupno de-lovanje? Kako razumeti avtonomijo gibanja izbrisanih? In predvsem, kako se e trajneje povezati s skupinami, ki javno opozarjajo na druge vidike zatiranja in ki prav tako izumljajo odnose in prostore onkraj neoliberalizma. Ali kot pravi Balibar: Nismo 'dravljani', ampak 'postajamo' dravljani s tem, ko vstopamo v enega ali ve procesov ustvarjanja dravljanstva. In vstopamo toliko globlje, kolikor tevilneji in razlineji smo. Obenem gre za vpraanje, koliko smo zmoni zahteve po pravicah izbrisanih in drugih delujoih skupin prikazati kot zahteve po pravicah za vse. Zatiranje ene skupine pravzaprav pomeni zatiranje vseh, saj se mehanizmom zatiranja ni mogoe izogniti lahko pa se jim aktivno zoperstavimo.

Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.

Milan Kuan, predsednik Predsedstva RS, govor na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije, 26. junija 1991

Jelka Zorn | Mi, etno-dravljani etno-demokracije, nastajanje slovenskega dravljanstva 17

Jelka Zorn

Mi, etno-dravljani etno-demokracije Nastajanje slovenskega dravljanstva

e veraj je dravljanstvo, jugoslovansko ali slovensko, pomenilo komaj to,

da nisi tujec. Pomenilo je prej to, da si podanik drave, kot pa to, da si njen

samozavestni ustanovitelj in suvereni vir njene moi. Dravljanstvo je torej

dobilo pomen za dravljana. Postalo je vir vseh pravic in temelj posamezni-

kove samozavesti.

Lev Kreft, 19. seja Drubenopolitinega zbora skupine RS, maj 1991

Zavzemam se za to, da bi dravljanstvo pomenilo ponos tistega, ki ga ima

[], da bi to slovensko dravljanstvo pomenilo neko vrednoto [...]. Ta pri-

stop se navzven kae tudi tako, da naj bi drava izarevala nacionalni zna-

aj, da bi imela specifien okus, specifino postavo itd. Pridrueni lani, ki

se v to dravo oziroma v to enoto vkljuujejo, bi se morali temu podrediti.

Zvone agar, 19. seja Drubenopolitinega zbora skupine RS, maj 1991

Uvod: dravljanstvo kot steklena tla1

Koncept dravljanstva ni enoznaen, saj ima za razline subjekte razlien pomen. Kot kaeta zgornja citata, se je ta raznolikost pokazala tudi v odloilnih diskusijah ob sprejemanju prvega zakona o dravljanstvu Republike Slovenije. Z ustanovitvijo drave Slovenije se je spremenil koncept dravljanstva in tudi pravic, saj se je spremenil celoten drubeni sistem (od dogovorne socialistine v neoliberalno kapitalistino ekonomijo in od venacionalne v enonacionalno dravo). V zgornjem citatu Kreft poudari emancipatorni potencial novega dravljanstva, ki naj bi odslej bilo vir vseh pravic in temelj posameznikove samozavesti. Antagonizem tega koncepta je v tem, da po eni strani vzpo-stavlja enakost med dravljani (kot nosilci pravic) in po drugi izkljuuje nedravljane. Drugi citat pa kae na razumevanje dravljanstva kot tistega, ki izhaja iz etnine oziroma kulturne vsebine in je povezan s predstavami o identiteti dominantnega naroda. Tak koncept vzpostavlja neenakost e navznoter, med samimi dravljani in dravljankami, saj predvideva prilagoditev (podreditev) veinski kulturi, karkoli naj bi to e pomenilo.

1 lanek je nastal v okviru podoktorskega raziskovalnega projekta t. Z5-7309-0591 z naslovom Transnacionalno dravljanstvo pri Javni agenciji za raziskovalno dejav no sti Republike Slovenije.

18 asopis za kritiko znanosti, domiljijo in novo antropologijo | 228 | Zgodba nekega izbrisa

Temeljno vpraanje tega lanka je, kakno dravljanstvo se je vzpostavilo v novi dravi Sloveniji in v povezavi s tem, kakno demokracijo so bile sposobne vzpostaviti vladajoe elite. Trdili

bomo, da slovensko dravljanstvo vsebuje tako etnino kot moralistino dimenzijo. Prva je bila pomembna pri zaetni opredelitvi dravljanov in dravljank (na podlagi pravne kontinuitete nae-la ius sanguinis)2, druga, ki izhaja iz prve, pa temelji na dveh znailnih zahtevah: lojalnosti in skladnosti z javnim redom. Predvsem ta, druga dimenzija slovenskega dravljanstva, temelji na konceptu izjeme v pravnem redu, ki je prisotna v primeru izbrisa in nekdanjega tretjega odstavka 40. lena zakona o dravljanstvu. Izjema ni zgolj vpraanje prava; je situacija med pravom in poli-tiko in kot taka je podroje med demokracijo in absolutizmom (Agamben, 2005).

Slovensko dravljanstvo bomo poskuali razumeti predvsem s pomojo tega, kar je bilo iz njega izkljueno. Nasproti dravljanom stojijo anti-dravljani. V naem primeru so to izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva Slovenije (v nadaljevanju RSP). Izbris stoji nasproti dravljanstvu in ga s tem kreira, doloa njegovo vsebino, njegovo vrednost in identiteto (ali pa specifien okus, kot zgoraj pravi Zvone agar). Trdili bomo, da so osamosvojitvena pravila in zakoni, koga vkljuiti v zaetno dravljansko populacijo in na kaken nain, vzpostavila etno-dravljanstvo, katerega stranski proizvod je bil izbris.

Za razumevanje slovenskega dravljanstva in izbrisa so pomembne diskusije ob sprejema-nju zakona o dravljanstvu in zakona o tujcih. Te razprave so vsebovale argumente, ki jih iz dananje perspektive razumemo kot tiste, ki so lahko podprle izbris, in tiste, ki so ga poskuale prepreevati, eprav se o brisanju ljudi iz evidenc stalnih prebivalcev nikoli ni javno razpra-vljalo v nobenem od treh zborov skupine Republike Slovenije (to je Drubenopolitinem zboru, Zboru zdruenega dela in Zboru obin). Trdili bomo, da je (bil) na novo ustanovljeni sistem prej etno-demokracija kot demokracija. Demokracijo razumemo ire kot zgolj pred-stavniki nain delovanja oblasti v okviru parlamenta in odloanje demosa s pomojo volitev. Razumemo jo kot permanentno politino delovanje, v nasprotju z odtujeno politinostjo veine v obliki predstavnikega sistema. To zajema tudi vpraanje, kateri oziroma igavi pro-blemi in na kaken nain so predstavljeni v javnosti ter kdo so subjekti tega predstavljanja. Na primer, od leta 1992 do leta 1999, ko je bil sprejet zakon o urejanju statusa dravljanov drav naslednic nekdanje SFRJ (ZUSDDD), je v Sloveniji na tisoe ljudi ivelo brez dovoljenja za prebivanje ali dravljanstva, pa njihovi problemi niso bili javno prepoznani, sploh pa ne tako, da bi ira javnost mogla ali hotela razumeti izvor njihovih stisk. Od leta 1999 do konca leta 2006 je na podlagi omenjenega zakona dovoljenje za stalno prebivanje pridobilo 12.199 oseb. Gre za nevidnost relativno velike skupine ljudi v razmerah drastine prikrajanosti v dravi, ki je slavila svojo novo demokratino ureditev. V zadnjih letih, ko je izbris postal javna tema, pa se je uveljavil diskurz lojalnosti slovenskemu narodu in dravi. Kae se v argumentaciji, da biti proti slovenski osamosvojitvi pomeni prepovedano pozicijo, ki se pripisuje izbrisanim, sam izbris pa kot kazen za tako mnenje. Ljudstvo oziroma demos predstavlja slovenski narod s pri-druenimi lojalnimi dravljani drugih republik nekdanje Jugoslavije. Ta demos pa lahko odloa o tistih zunaj njega, anti-dravljanih. To se je zgodilo leta 2004 z referendumom o tehninem in sistemskem zakonu, ki naj bi uredila problem izbrisa. Pri tem demokratinem odloanju izbrisani niso smeli sodelovati.

V diskusijah glede izbrisa iz RSP (tako zagovornikov kot nasprotnikov) je pogosto sliati, da sta dravljanstvo in dovoljenje za stalno prebivanje tujcev razlini zadevi in da ljudje niso izgubili dravljanstva, temve dovoljenje oziroma registracijo stalnega bivalia. Z ozko pravnega stalia

2 Ius sanguinis je nain pridobivanja dravljanstva po starih, v nasprotju z ius soli, ki pomeni pridobivanje dravljanstva po kraju rojstva.


in v prizadevanjih za povrnitev izgubljenih pravic je seveda to res, v poskusih razumevanja izbrisa kot vseobsegajoega drube-nega pojava pa taka delitev problem zoi le na vpraanje osebnih pravnih statusov. Taka zoitev onemogoi, da bi videli izbris kot konstitutivni element slovenskega dravljanstva. Zoen pogled tudi spregleda izbris kot kodo za celotno drubo, dravo in javne institucije, ki bi morale biti podrejene naelom pravinosti in enakosti. Spremenjeno delovanje javnih institucij (kot so zdrav-stvo, podroje socialnih storitev, pogoji zaposlovanja) je odraz spremenjenega drubeno-politi-nega sistema: od egalitarnejega dostopa do pravic v socialistini Jugoslaviji k neoliberalnemu pogojevanju in selekcioniranju v samostojni Sloveniji. Ker so prav izbrisani najizraziteje padli skozi to sito, lahko reemo, da je izbris neoliberalni simptom. Izbris pokae, kako je skupina ljudi ne le ostala brez pravic, ampak tudi kako je bila ta izloitev (lahko) pomenljiva za veino prebi-valcev, ki so bili v novi dravni ureditvi prav tako izpostavljeni negotovosti, pomanjkanju socialne in pravne varnosti (naraanje brezposelnosti, slaba dostopnost do stanovanj, komercializacija zdravstvenega zavarovanja ipd.).

Izbris kot notranje raznolik, kompleksen in dolgoleten problem je ve kot zgolj izkljuitev doloenih ljudi iz politine skupnosti in ve kot le zbirka razlinih oblik zatiranja in nasilja. Izbris pomeni proizvajanje simbolne vrednosti za tiste, ki so vkljueni, torej za dravljane. Vsi dravljani in dravljanke smo leta 1992 dobili domov potrdila o dravljanstvu, ki smo jih skrbno spravili. V pronjah za tipendije in slube smo morali vselej priloiti ta potrdila, ki so nam omogoila kandidiranje in s tem izpolnitev prvega pogoja. Nekako so nas obvarovala pred tistimi, ki potrdil o dravljanstvu niso dobili. S tem je nova drava poskrbela za svoje dravljane. Kljub poveanju brezposelnosti, zmanjevanju delavskih in drugih pravic, komerci-alizaciji zdravstva smo imeli vsaj potrdila o dravljanstvu, ki so bila predpogoj za uveljavljanje mnogih, e ne vseh pravic in ki so nas psiholoko postavila v vladajoo, dominantno skupino. Naraanje socialne negotovosti in veanje socialnih neenakosti so vladajoe elite kompenzi-rale s politino enakostjo dravljanov ter hkrati produciranjem in izkljuitvijo nedravljanov. Navadnim dravljanom je postalo dovoljeno zatirati nedravljane, vsaj v psiholokem in simbolnem pomenu (glej Kuzmani, 1999). Vrednost slovenskega dravljanstva je torej v tem, da je podelilo dostojanstvo in moralno vevrednost dravljanom in dravljankam v nasprotju z nedravljani. Pri tem so bile pomembne tudi osamosvojitvene razprave, komu in kako ga poleg Slovencev in Slovenk e podeliti; predvsem pa njegova vrednost izhaja iz post festum popolne izkljuitve in demonizacije tistih, ki tega dravljanstva sploh niso hoteli, pa bi lahko zanj zaprosili.3 Zato izbrisani niso le nedravljani, ampak tudi anti-dravljani, saj stojijo nasproti slovenskega dravljanstva in ga s svojo izkljuitvijo definirajo (z etninimi in moralistinimi referencami, kar bo prikazano pozneje).

eprav sta se socialna in politina neenakosti po osamosvojitvi Slovenije poveali, se razre-dni boj ni okrepil, ampak nasprotno, antagonizem se je premestil na podroje etninosti, lojal-nosti in dravljanstva. Dravljanski statusi so v simbolnem smislu postali steklena tla (Shklar v Olson, 2001: 171). Dravljani lahko vidijo tiste na dnu, ki jim gre najslabe, sami pa se lahko poutijo vevredne, saj ne morejo pasti pod doloen nivo, ker jih varuje dravljanski status.

lanek bo prikazal nekatere okoliine in pogoje izbrisa, kar pa ne pomeni, da je bil izbris nujen. V osamosvojitvenih okoliinah in konstelaciji politinih sil in njihovih preferenc bi zatiralski diskurz (obutek ogroenosti pred priseljenci) lahko obstajal zgolj na simbolni ravni predsodkov,

3 Glej na primer izjave Janeza Jane in njegovih strankarskih kolegov v razpravi ob prvi obravnavi zakona o urejanju sta-tusa dravljanov drugih drav, naslednic nekdanje SFRJ (ZUSDDD), na 13. seji Dravnega zbora (6. toka), 21. aprila 1999. http://www.dz-rs.si/index.php?id=97&cs=1&fts=ZUSDDD&mandate=2&unid=SZA2|3A2835888A0678B4C125675F002476CB&showdoc=1, 10/6/2007.


stereotipov in diskriminacij na posameznih podrojih. Kot pa je splono znano, je izbris administrativno doloeno skupino ljudi

pahnil onstran legalnega bivanja in jih s tem reduciral na gola telesa brez pravic, z monostjo, da so bili lahko kaznovani za nelegalno bivanje v Sloveniji (denimo deportacije iz drave, pridrevanje v takratnem Prehodnem dom za tujce in pozneje Centru za tujce, psihino in fizino nasilje ipd., glej Dedi et al., 2003; Zorn 2005; 2006). Tako so izbrisani iveli v dravi, ki jih je oropala njihovih pravic, a vendar so bili e vedno podrejeni njeni zakonodaji (cf. Blitz, 2006: 545).

Vendar pa take in podobne ugotovitve ter analiza samega izbrisa ne bi bile mogoe brez politine subjektivizacije izbrisanih. Skozi politino delovanje so izbrisani pokazali na sistema-tien, strukturni vzrok svojih socialnih in drugih problemov in izrazito kritev naela pravne varnosti. Pri tem se zoperstavljajo tudi samoumevnosti etno-dravljanstva in neoliberalnega pritiska na krenje pravic. Vpraanje, ki se ga bomo dotaknili na koncu lanka, je oboje, tako trdovratnost izbrisa kot uspeh boja izbrisanih.

Normalizacija in opravievanje nacionalizma

Nacionalizem sam na sebi ni ni nacionalistinega. Nacionalno postane nacionalistino,

kadar zane nacija funkcionirati kot Nacija. Bodisi na simbolni bodisi na realni ravni

navzven ali navznoter.

(Hribar, 1987: 25)

e med osamosvajanjem Slovenije in kmalu po dokonni odcepitvi od Jugoslavije se je ideolo-gija drave in dravotvornosti (torej nacionalizem) pokazala kot izjemno nacionalistina, tako navzven kot navznoter. Dravne institucije (uradi ministrstva za notranje zadeve, policija in sodniki za prekrke, pa tudi javne storitve, kot je denimo zdravstvo) so lahko izvajale izbris, v kolikor je bila nacionalistina ideologija predhodno iroko sprejeta in normalizirana. Glavni argument tega nacionalizma je bila ustanovitev nacionalne drave, utemeljene vsaj na dveh kljunih zahtevah. Prva je bila spotovanje lovekovih pravic in svoboin ter demokracija, druga pa uresnievanje etno-nacionalne suverenosti oziroma dravotvornosti slovenskega naroda, v populistinem diskurzu pa temu pravijo Slovenijo Slovencem.4 O hrbtni strani te zahteve, torej o zatiranju tistih, ki so prepoznani kot Neslovenci, je pisal Toni Kuzmani (1999). V svoji analizi populistinega medijskega diskurza je pokazal, na kaken nain ustvarja-nje mi-skupnosti pomeni zatiranje raznolikih identitetnih pozicij oziroma politinih subjek-tivitet onstran slovenstva. Kdor se prikljui zatiralskemu diskurzu rasistine, homofobine in seksistine skupnosti, ta ima ve monosti, da pripada skupini mi, da je na.

Nacionalistini diskurz v 80. letih je zajemal tako zahteve po gospodarskem razvoju, odkritje in manipuliranje s fondom za nerazvite dele Jugoslavije kot tudi vpraanja glede raznolikosti kultur. Iz ugotovitve o raznolikosti kultur jugoslovanskih narodov so nekateri slovenski akade-miki, zbrani predvsem okoli Nove revije, oblikovali zahteve po kulturno-jezikovni avtonomiji, ki pa naj ne bi bila mogoa brez politine suverenosti (Hribar, 1987: 6).

Jezikovna obutljivost se je v iri javnosti odraala v odklonilnem odnosu do priseljencev in priseljenk iz drugih jugoslovanskih republik, kot da bi bili oni tisti, ki ogroajo slovensko

4 Na akademski ravni so te zahteve artikulirali predvsem v Novi reviji (glej Kovai, Kuzmani, 2004).


kulturo in slovenski jezik. Na primer, raziskava Slovensko javno mnenje iz leta 1980 je pokazala, da je 16 odstotkov vpraanih verjelo, da priseljenci iz drugih jugoslovanskih republik ogroajo slovenski jezik, leta 1986 je tako menilo e 39 odstotkov vpraanih (Rupel, 1987: 63). Do leta 1991, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, je bil negativen odnos do priseljencev in priseljenk eden kljunih drubenih antagonizmov: 29 odstotkov vpraanih je izjavilo, da je njihov odnos do priseljencev negativen (40 odstotkov pa, da je nevtralen) (Klinar, 1992: 89).

Ta nacionalizem je imel oporo v akademskih argumentacijah. Naelo bratstva in enotno-sti, ki je neko sluilo politini enotnosti venarodne drave v smislu anti-faistine ideologije in ekskluzivne oblasti Partije oziroma Zveze komunistov, je postalo glavna tara kritike in nezadovoljstva. Na primer Taras Kermauner (1989) ga je imenoval teror bratstva. Ivo Urbani, denimo, iz kroga Nove revije, je nacionalizem pripisal dominaciji drave in Partije: S samim dejstvom absolutne nadrejenosti drave kot objektivacije organizirane absolutne vodilne subjek-tivne sile partije vsak sistem realsocializma danes nujno uinkuje nacionalistino (Urbani, 1987: 37, poudarki kot v originalu). Tine Hribar pa je moderno subjektiviteto, individualno avtonomijo in pravice umestil v loveka kot pripadnika naroda, ki lahko ele v nacionalni dra-vi postane samozavestna oseba. Ob tem je Hribar narod razumel kot naravno danost, kot rod. Takole pravi: Ostali bomo polovine, prelomljene in zlomljene osebe, e ne bomo zmoni dosei vsaj te pravice, da svobodno govorimo o svojih eljah. In to prav kot Slovenci, kot pri-padniki slovenskega naroda. Naravno, hkrati pa v skladu z moderno subjektivnostjo loveka je, da se ozre na samega sebe kot pripadnika svojega rodu, svojega naroda in da hoe poleg svoje avtonomnosti, vendar prav iz nje, uveljaviti tudi avtonomnost naroda (Hribar, 1987: 245).

Hribar je pravzaprav politino ureditev, ki bi morala biti z vidika politine enakosti vir kritine analize, predlagal kot normativno in idealno ureditev: elja, da bi si lovek tudi kot pripadnik naroda sam postavljal zakone in si prek naroda kot subjekta, torej nacije, oblikoval svoje nacio-nalne institucije, ni nacionalistina zahteva (Hribar, ibid.). V slovenskem primeru so se nacio-nalne institucije pokazale kot nacionalistine, saj so zunaj nacionalne pripadnosti in nacionalnih institucij ostali goli ljudje, katerih pravice in dostojanstvo so bili poteptani. Kljub temu pa so tudi bolj levo usmerjeni intelektualci opravievali nacionalizem v Sloveniji, saj se je v primerjavi z nacionalistinimi diskurzi in vojnami v Bosni in Hercegovini, na Hrvakem in v Srbiji kazal kot manje zlo (Dedi et al., 2003: 10). Tako je na primer Rudi Rizman slovenski nacionalizem razu-mel kot nekaj povsem naravnega in legitimnega, seveda pa tudi zanj velja neka razumna mera (Rizman, 1991 v: 1997: 53). Peter Klinar, denimo, pa je zagato, ali je nacionalizem v Sloveniji v osnovi pozitiven ali negativen pojav, razreil tako, da je loil dve vrsti nacionalizma: Prva mno-ina pojavna oblika nacionalizma zadeva pozitivni nacionalizem, povezan z osamosvajanjem Slovenije in nastajanjem nacionalne drave; druga oblika neprevladujoega negativnega nacio-nalizma pa je povezana z netolerantnimi stalii avtohtonega prebivalstva do imigrantov iz drugih republik do nedavna obstojee Jugoslavije (Klinar, 1992: 89, 90).

Dvoumnost nacionalizma, ki ga pojasnjujejo Hribar in drugi v Novi reviji, kot nacionaliz-ma nasploh je v tem, da je nacionalno zatrto prebivalstvo prav tako kot vsi drugi trdno prepriano, da se da resnino svobodo, resnino emancipacijo in resnino ljudsko suverenost dosei le s popolno nacionalno emancipacijo, da je narod brez lastne vlade oropan lovekovih pravic (Arendt, 2003: 350). Dvoumnost te zahteve je v tem, da se ta elja po spotovanju lo-vekovih pravic in emancipaciji (lahko kaj hitro) sprevre v svoje nasprotje, kajti ravno dejstvo, da so lovekove pravice povsem pomeane z nacionalno pripadnostjo, povzroi izkljuevanje in zatiranje tistih, ki so druge nacionalne pripadnosti, in tistih, ki nimajo dovoljenja za bivanje


oziroma dravljanstva drave, v kateri ivijo. Izbrisani in druge osebe brez dravljanstva pre-trgajo kontinuiteto med lovekom in dravljanom, med rojstvom in narodnostjo [in tako] ustvarjajo krizo izvorne fikcije moderne suverenosti (Agamben, 2004: 142). Tega paradoksa moderne nacionalne drave tudi Slovenija ne le, da ni razreila, ampak nasprotno radikalno ga je zaostrila: ljudje brez dravljanstva niso (bili) le begunci in druge razseljene osebe, ampak so to nenadoma postali tudi dolgoletni pripadniki in pripadnice politine skupnosti.

Od egalitarnosti k etnocentrizmuPravni okvir, ki je v procesu ustanavljanja suverene Slovenije definiral poloaj notranjih priseljenk in priseljencev, je bil dinamien: kronoloki pregled dokumentov pokae premik od zaetne poli-tine egalitarnosti k dravnemu etnocentrizmu. Jezik politine egalitarnosti je znailen predvsem v obdobju pred osamosvojitvijo, ki je zaznamovano z Izjavo o dobrih namenih in plebiscitom za neodvisno in samostojno Slovenijo. Etnocetrine tenje so se uveljavile pri sprejemanju osamo-svojitvenih zakonov in v Ustavi. Pozneje, po nastanku nove drave, so se etnocentrine tenje e poglobile. Odraale so se v zahtevah po koreniti spremembi zakona o dravljanstvu (predvsem v obdobju 19931995) in pri poskusih sanacije izbrisa, na kar bomo opozorili v sklepnem delu. V nadaljevanju bomo pregledali, kako je bil sprva zamiljen pravni poloaj notranjih priseljencev in nato kako je nastajala relevantna zakonodaja, ki je omogoila (ne pa predpisala!) izbris.

Eden prvih temeljnih dokumentov slovenske dravnosti, Izjava o dobrih namenih (6. december 1990), je zagotovil:

vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivaliem v Sloveniji pa, da lahko pridobijo dravljanstvo Slovenije, e to elijo. [] Plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti drave Slovenije je torej zavezan vsem najboljim izroilom humanizma in civilizacije, slovenske in evropske zgodovine ter prijazni prihodnosti Slovencev in drugih prebivalcev Republike Slovenije.

Prav tako je Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije zagotovila varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminaci-je, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami (25. junij 1991, Ur. l. RS 1/1991).

V istem obdobju je bil sprejet tudi Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, v katerem pa je enakost e asovno omejena in pogojena, kajti dravljani drugih republik so v pravicah in dolnostih izenaeni z dravljani Republike Slovenije do pridobitve dravljanstva po 40. lenu zakona o dravljanstvu oziroma do izteka rokov po 81. lenu zakona o tujcih Republike Slovenije. Ta ustavni zakon je usklajen z omenjenima zakonoma, ki odpravita politino enakost prebivalcev Slovenije.

Ustava Republike Slovenije to tenjo k etnocentrizmu nadaljuje. Prvi odstavek 3. lena doloa: Slovenija je drava vseh svojih dravljank in dravljanov, ki temelji na trajni in neod-tujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlobe. Ciril Ribii je e takrat opozarjal, da gre za pravo inflacijo ustavnih dolob, ki poudarjajo slovenski narodni znaaj republike, ki e tako nosi slovensko ime (Ribii, 1992: 65). Dejstvo, da se dikcija slovenski narod pojavi v preambuli (uvodu) in normativnem delu ustave, Ribii vidi kot izkrivljanje ustavnega temelja dravnosti: omenjanje trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodlobe v


normativnem delu na mestu, ki opredeljuje dravnost Slovenije, nima ve nikakrne zveze z dokazovanjem trajnosti in neodtuj-ljivosti, ampak povzroa nejasnost ustavne konstrukcije drav-nosti (ibid.: 68). To v resnici pomeni, pravi Ciril Ribii, da narodna opredelitev dravnosti postavlja v drugaen poloaj manjinske narodne skupnosti ter dravljane in dravljanke, ki niso Slovenci. [] e notranja ustavna ureditev ne temelji na enakopravnosti vseh dravljank in dravljanov, na njihovi enako-sti pred zakonom, pa ni demokratina (ibid.). Lahko reemo, da je taka ureditev kvejemu etno-demokratina, torej taka, ki si sicer prizadeva za demokracijo, vsaj v formalnem smislu, a se pri tem opira na etnine reference.

Sprejemanje zakona o dravljanstvu: tendenca flajmaineBilo bi po moje zelo slabo, e bi se ta esta alinea 10. lena o obvladovanju slovenskega jezika tolmaila na nain, da hoemo preko 'flajmaine', preko stroja za mletje mesa vse Neslovence v Sloveniji pretvoriti v Slovence. Opozarjam, da je to ena kljunih tok naega obnaanja. Ni sluajno, da je med mnogimi Neslovenci, ki delajo in ivijo v Sloveniji, velika zaskrbljenost ravno ob nekaterih taknih zelo restriktivnih delih predloenega zakona. Mnogi, ki so me kontaktirali, so rekli, 'mi smo se na plebiscitu opredelili za suvereno, samostojno Slovenijo v preprianju, da bomo lahko iveli kot enakopravni, danes pa imamo obutek, da nas vi na nek nain podite iz Slovenije. Joe Smole, Drubenopolitini zbor skupine RS, 19. seja, maj 1991

Priblino est mesecev po Izjavi o dobrih namenih in tiri mesece po plebiscitu so v vseh treh zborih skupine razpravljali o predlogih zakona o dravljanstvu in zakona o tujcih. Najve diskusije se je vrtelo okoli 40. lena zakona o dravljanstvu, torej kriterijev za pridobitev dra-vljanstva v primeru priseljenk in priseljencev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Iz izjav delegatov in delegatk je mogoe razbrati irok razpon mnenj o vlogi in delovanju drave: od drave kot instrumenta zakona (ki omogoi enakost dravljanov) do interpretacij drave kot instrumenta naroda (ko narod zavzame dravo in dravljanstvo postane etno-selektivno). Ta razpon mnenj je mogoe vsaj priblino videti kot delitev na mnenja delegatov in delegatk, ki so pripadali bolj levo usmerjenim strankam5 na eni strani in desno usmerjenim strankam vladajoe koalicije Demos6 na drugi. V nadaljevanju bodo predstavljeni odlomki razprave o sprejemanju zakona o dravljanstvu na 19. seji Drubenopolitinega zbora skupine RS (kraje DPZ), ki je potekala maja in junija leta 1991.7

Delegati iz desno usmerjenih strank so se zavzemali za restriktivne kriterije 40. lena, delegati in delegatke levih strank pa nasprotno: za politino enakost vseh stalnih prebivalcev Slovenije. Njihovo stalie je bilo konsistentno z Izjavo o dobrih namenih, vendar pa reali-zacija nael te izjave e ne bi reila vpraanja politine enakosti nasploh. V Sloveniji namre niso ivele samo osebe, ki so imele prijavljeno stalno bivalie, ampak tudi priseljenci s prijavo

5 Takratne levo usmerjene, opozicijske stranke so bile: Stranka demokratine prenove (i.e. prenovljena Zveza komu-nistov), Liberalna stranka (i.e. nekdanja Zveza socialistine mladine Slovenije), Liberalno demokratska stranka, Sociali-stina stranka in druge.6 V Demokratini opoziciji Slovenije Demos so bile zdruene: Demokratina zveza, Socialnodemokratina zveza, Slovenski kranski demokrati, Kmeka zveza in Zeleni Slovenije (www.ukom.gov.si/10let/pot). 7 Glavna vsebinska razprava je obravna-vala pogoje za pridobitev slovenskega dravljanstva v tirih primerih: 1) za stalne prebivalce Slovenije neslovenske-ga porekla (40. len); 2) za slovenske izseljence (12. len); 3) za pregnane Slovence po drugi svetovni vojni, ki jim je bilo odvzeto jugoslovansko dravljanstvo (41. len); 4) za primer obiajne (redne in izredne) naturalizacije (10. len).


zaasnega bivalia in tisti brez prijave. Razen v redkih izjemah se o bodoem poloaju in pravicah teh dveh skupin ni razpravljalo, kar kae, da je obstajal irok konsenz o njihovem neenakopravnem poloaju oziroma da v novi dravi niso bili zaeleni.

Izjava o dobrih namenih kot politina prevara?

Pri sprejemanju 40. lena zakona o dravljanstvu, ki je definiral nain pridobitve dravljanstva za prebivalce Slovenije neslovenskega porekla (dravljane drugih republik nekdanje Jugoslavije), je Klub poslancev Socialnodemokratske stranke izjavil, da se ne strinja s kriterijem, obljubljenem v Izjavi o dobrih namenih, po katerem zadostuje, da je oseba zgolj stalni prebivalec Slovenije. Po njihovem predlogu bi morale te osebe izpolnjevati naslednje pogoje: da ima oseba, ki vloi vlogo za dravljanstvo, zagotovljen odpust iz dosedanjega dravljanstva; da ima zagotovlje-no stanovanje in trajen vir preivljanja; da obvlada slovenski jezik v taki meri, da se lahko sporazumeva; da kandidat za slovensko dravljanstvo ni bil v dravi, katere dravljan je, ali v Sloveniji obsojen na zapor enega leta ali daljo kazen; da mu ni bila izreena prepoved bivanja v Sloveniji (Tomi, 19. seja DPZ, 1991: 278). Podobno vsebino 40. lena je sprejel tudi Zbor obin skupine RS. Ta predlog je bil v nasprotju z Izjavo o dobrih namenih, esar predlagatelji niso tajili. Denimo Anton Tomai iz Socialdemokratske stranke je to utemeljeval takole:

Z [liberalnim] pristopom bi mi v novo dravo nosili breme tega jugoslovanstva, ki se ga skuamo znebiti. Kajti, e je nekdo priel v Slovenijo en teden pred plebiscitom, pa bi potem lahko bil dravljan Slovenije tudi, e je direktno nelojalen, e ne zna jezika? Mislim, da to ne bi bilo prav. [T]o je tudi vpraanje, kako je taken glasoval. [] Logino je, da bi glasovali tisti, ki imajo dravljanstvo. Ker ta stvar ni bila urejena, smo takrat pokazali vsi skupaj maksimalno odprtost in so lahko glasovali vsi, ne glede na dravljanstvo, samo da so imeli stalno prebivali-e v Sloveniji, kar je bilo maksimalno liberalistino. Mislim pa, da sedaj, ko pripravljamo nov zakon, da moramo biti neobremenjeni s tem. (Tomai, 19. seja DPZ, 1991: 73)

V zgornjem citatu delegat Tomai naelo politine enakosti, opredeljeno v Izjavi o dobrih namenih, temeljnem dokumentu osamosvojitve, interpretira kot neurejenost: na plebiscitu naj bi bili volilni upravienci vsi stalni prebivalci le zato, ker naj bi lo za nekakno administrativno neurejenost.

Na podlagi transkriptov 19. seje je mogoe zaznati najostreji spopad mnenj pri predlaganem pogoju, da bi morala oseba, ki vloi vlogo po 40. lenu zakona o dravljanstvu, obvladati slovenski jezik. Poleg e omenjenih Socialnodemokratske stranke in Zbora obin je ta pogoj predlagala tudi Zakonodajno-pravna komisija. Izvrni svet (vlada), ki je pripravil predlog zakona, je temu naspro-toval. Pri glasovanju se je veina (26) delegatov in delegatk opredelila za pogoj slovenskega jezika, 14 jih je bilo proti in tirje so se vzdrali. Po takem glasovanju so Liberalno demokratska stranka in nekateri drugi delegati protestno zapustili sejo, da bi povzroili nesklepnost Dravnopolitinega zbora. Nekateri desno usmerjeni delegati so se ob tem sprenevedali, kot denimo: V em torej krimo [Izjavo o dobrih namenih], v tem, da pravimo, da tisti dravljani, ki so v tej dravi, morajo pogovorno obvladati ta osnovni jezik? Ali je to kritev dobrih namer? Ali kdo komu prepreuje bivanje v tej dravi? Prav gotovo ne. (Kolenik, 19. seja DPZ, 1991: 379) Po vnovinem argumen-tiranju in glasovanju predlagan pogoj dokaza o znanju slovenskega jezika ni bil sprejet.

Delegati in delegatke iz levih, opozicijskih strank so poudarjali zahtevo po politini enakosti stalnih prebivalcev Slovenije: slovenskih dravljanov in dravljanov drugih republik, pri emer so se sklicevali na Izjavo o dobrih namenih:


[D]o zagotovil in obljub, ki se v plebiscitarnih dokumentih nanaajo na dravljanstvo, [je] prilo prav zaradi izjemnega zanimanja in obilice vpraanj volilnih upraviencev plebiscita, ki so eleli in imeli pravico, preden oddajo svoj glas, vedeti, kaj bi jim v dravljanskem statusu pomenila in spremenila sloven-ska drava, e zlasti v lui dejstva, da dravljani SFRJ niso nik-dar imeli urejenega dravljanstva, kot se spodobi, in zato veina niti vedela ni, kakno republiko dravljanstvo sploh ima. Naa takratna obljuba je bila nedvoumna, saj bi dvoumne obljube ogrozile udelebo na plebiscitu in njegov rezultat. (Kreft, 19. seja DPZ, 1991: 58)

Podobno kot Lev Kreft je argumentiral tudi Mile etinc. Pouda ril je tudi, da se pravice ne smejo zmanjevati, kajti to bi ogrozilo temeljna pravna naela in ornilo Slovenijo v evropski skupno-sti:

[] izjava o dobrih namenih [je bila] namenjena ustvarjanju pozitivnega plebiscitarnega vzduja, da bi tudi nedrav ljani Slovenije kot volilni upravienci glasovali za samostojno in neodvisno dravo Slovenijo. Ne dvomim, da so mnogi od njih to tudi dejansko storili. e bi se sedaj izkazalo, da je bila [Izjava o dobrih namenih] navadna politina pre-vara, ki naj bi zgolj dosegla, da bi mnogi Neslovenci nevede glasovali za zmanjanje svojih pravic, bi bila to seveda zelo klavrna popotnica Sloveniji na poti v Evropsko skupnost. Poleg tega bi bila to eklatantna kritev enega temeljnih pravnih nael, namre, da se ljudem ne sme jemati pridobljenih pravic. V primeru dravljanstva pa ravno gre za institut, na katerega je vezan cel sklop politinih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic posameznika. e dravljanstva lovek nima, je pri teh pravicah v veliki meri prizadet. (etinc, 19. seja DPZ, 1991: 69)

V skladu z zgoraj navedenim se je Mile etinc zavzemal za to, da bi vsi stalni prebivalci, ne glede na republiko dravljanstvo, avtomatino postali slovenski dravljani. Tisti pa, ki ne bi eleli slo-venskega dravljanstva, bi imeli pravico, da se mu v zakonsko doloenem roku odreejo. (ibid.)

Nekateri so opozorili na morebitne posledice, e ne bi vsi postali dravljani in dravljanke. Politino nespametno bi bilo ustvariti veliko tevilo tujcev v novi dravi, saj bi to sproilo poli-tino upraviene reakcije, je dejal Franco Juri (19. seja DPZ, 1991: 57). S tem bi Slovenija [] tevilno izredno veliko tevilo svojega prebivalstva sama naredila za svojega sovranika, skratka za nekaknega dravnega sovranika (etinc, ibid.).

e ne prej, pa se je zagotovo v decembru leta 1991 izkazalo, da je Izjava o dobrih namenih vendarle bila politina prevara, ko so v zadnjem trenutku pred iztekom estmesenega roka za vloge za pridobitev dravljanstva dodali drugi, zlasti pa tretji odstavek 40. lena. Dravljanstva niso mogle pridobiti ne le osebe, ki so jih prepoznali kot tiste, ki so bile udeleene v sovranih dejavnostih zoper Slovenijo (drugi odstavek), ampak tudi tiste, ki naj bi ogroale javni red, varnost ali obrambo drave (tretji odstavek).8 Tako so dravljanstvo po tretjem odstavku zavrnili 179 osebam,9 ki so imele zgodovino kaznivih dejanj ali prekrkov. To je izniilo naela Izjave o

8 Ministrstvo za notranje zadeve je zavr-nilo 2.427 oseb, ki so pravoasno vloile vlogo za dravljanstvo po 40. lenu, in sicer iz treh razlogov: 1) ker osebe niso dejansko bivale ali pa niso bile stalno prijavljene v Sloveniji (1953 zavrnjenih vlog po prvem odstavku 40. lena); 2) ker naj bi osebe pomenile nevarnost za var-nost ali obrambo drave (195 zavrnjenih vlog po drugem odstavku 40. lena); 3) ker naj bi osebe pomenile nevarnost za javni red in mir na podlagi kaznivih dejanj in prekrkov (179 zavrnjenih vlog po tretjem odstavku 40. lena) (Ministrstvo za notranje zadeve, tiskovna konferenca, 2002). Drugi in tretji odstavek 40. lena zakona o dravljanstvu sta bila sprejeta naknadno (11. decembra 1991), le malo pred iztekom 6-mesenega roka za odda-jo vlog za slovensko dravljanstvo.9 Nekaterim so celo odvzeli e pridoblje-no dravljanstvo, glej Dedi et al., 2003: 127.


dobrih namenih, katere jezik je bil politina enakost, ne pa moralno vrednotenje. Analiza sodne prakse Vrhovnega sodia v zvezi s 40. lenom je pokazala, da je sodie presojalo to obutljivo vpraanje razmerja med pravicami posameznika/posameznice in interesi drave, na podlagi presojanja osebnosti oseb, ki so se pritoile na negativno reene vloge za dravljanstvo:

Prosilcu se lahko zavrne sprejem e zaradi enega kaznivega dejanja, e so njegove posle-dice in okoliine, v katerih je bilo storjeno, take, da kaejo na ogroanje javnega reda. Pri oceni nevarnosti za javni red se ocenjuje odnos prosilca do pravnega reda v celoti, ne pa zgolj do dolob predpisov, ki se nanaajo na javni red in mir na javnem mestu (Kuto, 2002: 75, poudarki kot v izvirniku).

Vrhovno sodie se je strinjalo z Ministrstvom za notranje zadeve, da lahko nevarnost za javni red pomenijo tudi nekaznovane osebe. Ministrstvo je namre zavrnilo vlogo za prido-bitev dravljanstva po 40. lenu osebi, ki je v asu osamosvajanja ponieval[a] nacionalna ustva soobanov z omalovaevanjem prizadevanj organov RS za osamosvajanje, s imer je povzroil[a] vznemirjenje med njimi (ibid.: 76). (Sodie je sicer ugodilo pritobi tonika zoper odloitev Ministrstva, a le zaradi pomanjkanja dokazov o njegovem moteem vedenju, ne pa zato, ker se ne bi strinjalo z vladno interpretacijo zakona.)

Drugi in tretji odstavek sta vpeljala monost arbitrarnega odloanja izvrilne oblasti in poglo-bila etnino dimenzijo dravljanstva. Ustvarila sta izrazito formalno neenakost med Slovenci in Neslovenci na podlagi moralnih referenc (kot je denimo presojanje osebnosti). Tisti, ki so dobili negativno odlobo glede sprejema v slovensko dravljanstvo (2.427 oseb), so se znali med izbrisa-nimi iz RSP. Politina enakost je enakost za vse ali pa je ni, kar pomeni, da sta jo ta dva odstavka uniila, e preden se je zgodil izbris. Tako je slovensko dravljansko postalo moralna kategorija. ele leta 1999 je Ustavno sodie razveljavilo tretji odstavek 40. lena (Ur. l. RS 59/1999).

Priseljenci iz drugih republik kot socialno breme in monost izgonskih transportov

Ena od razliic predloga Socialnodemokratske stranke za pridobitev slovenskega dravljanstva po 40. lenu vsebuje pogoj o predloitvi potrdila o zdravstvenem stanju prosilca. Po njihovem bi moral tisti, ki vlaga pronjo za dravljanstvo, priloiti potrdilo pristojne zdravstvene instituci-je, da je njegovo zdravstveno stanje takno, da ni priakovati, da bi njegovo zdravljenje finanno obremenilo Republiko Slovenijo (Socialnodemokratska stranka, 19. seja DPZ, 1991: 372, 373). Ta kriterij je Izvrni svet, predlagatelj zakona, sicer predlagal pri pogojih redne naturaliza-cije, torej v 10. lenu predloga zakona o dravljanstvu. Pogoj dobrega zdravstvenega stanja tako v 40. lenu kot pri redni naturalizaciji v Drubenopolitinem zboru ni dobil potrebne podpore. Kljub temu, da ta predlog ni bil sprejet, pa kae tedanje razumevanje desnih strank in Izvrnega sveta (torej vlade), kaj naj bi bila vsebina dravljanstva in kdo naj bi bili dravljani. Izbris je pokazal, da so vsaj deloma uresniili napovedano idejo o varevanju pri zdravstvenih storitvah. Zanimivo je, da je delegat Mile etinc e takrat pogojevanje dravljanstva z dobrim zdravstve-nim stanjem povezal z monostjo izbrisa, emur je rekel monost izgonskih transportov. Njegov retorini cinizem hkrati kae na monost in na nepredstavljivost izbrisa:

Tisti, ki trdijo, da bi si v Sloveniji s podelitvijo dravljanstva stalno naseljenim pri-seljencem nakopali na vrat, kot pravijo, prehudo finanno oziroma socialno breme,


preprosto pozabljajo, da bo treba priseljencem, e ne bodo dobili dravljanstva, pa podeliti ali dovoljenje za zaasno ali dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji in jim seveda priznavati vso socialno varnost in pravice, ki jim gredo iz dela. 'Edina' razlika bi bila v tem, da se bodo ti priseljenci z razlogom utili ogroene, da jim bo, denimo, odvzeta volilna pravica in morebiti tudi pravica do nakupa doloenih vrst nepre-minin [] in da bodo kot posamezniki v veji meri izpostavljeni vsem mogoim izsiljevanjem in ikaniranjem, saj jim bo mogoe po doloenih pogojih dovoljenje za prebivanje tudi odvzeti razen, e si res [] kdo ne predstavlja, da je potrebno in mogoe ob koncu 20. stoletja organizirati kakne nove izgonske transporte, in to prav v majhni svobodomiselni republiki, ki s svojim bojem za samoodlobo trka na vest svetovne javnosti. (etinc, ibid.).

Delegat Anton Tomai je temu nasprotoval in trdil: [T]udi tisti, ki ne bodo takoj dobili drav ljanstva, bodo lahko tukaj in je tudi zakon o tujcih zelo liberalen in je monost delovnega vizuma zelo iroka. Tako da tukaj ni govora, da bi koga deportirali [] (19. seja DPZ, 1991: 73). Kako je bilo potem v resnici, so obutili nekateri izbrisani prebivalci na svoji koi, ko so dejansko bili deportirani iz drave, v asopisu pa so bile uporabljene dikcije, kot na primer, noe domov, tujci, ki si niso uredili dokumentov, in podobno (Dedi et. al., 2003: 120; Zorn, 2006). Izgonski transporti so dejansko zniali stroke zdravstvene oskrbe. Leta 2002 je bila v Ljubljani ustanovljena Ambulanta za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, katere pogo-sti uporabniki so izbrisani, kar kae na povezavo med izbrisom in varevanjem pri zdravstveni oskrbi. Ambulanta namre temelji na prostovoljnem delu zdravnic in zdravnikov in obratuje brez obiajne opreme za resneje medicinske preglede in posege (glej lanek Urule Lipovec ebron v tej tevilki asopisa za kritiko znanosti).

Etno-dravljanstvo kot pogoj izbrisa in vladanje z dekretiZakon o dravljanstvu je v prehodnih dolobah, v 39. in 40. lenu, doloil dva naina trans-formacije jugoslovanskih dravljanov v slovenske. Prvi nain, ki je veljal za veino prebivalcev Slovenije, je bil avtomatien: slovenski dravljan je postal, kdor je imel po takratnih predpisih dravljanstvo Republike Slovenije in Socialistine federativne Republike Jugoslavije (39. len). Drugi nain je bil na podlagi vloge: dravljani drugih republik, ki so imeli na dan plebiscita (23. decembra 1990) prijavljeno stalno prebivalie v Republiki Sloveniji in so v Sloveniji tudi dejansko iveli, so lahko pridobili dravljanstvo, e so v 6 mesecih oddali vlogo pri pristojnem obinskem organu za notranje zadeve (40. len). Tako je Republika Slovenija nadaljevala kon-cept administrativno vodene narodne pripadnosti, kot je bil definiran e v jugoslovanski ustavi iz leta 1974. Republika Slovenija je ohranila narodno pripadnost kot dravno kategorijo. Poleg simbolnih etninih razmejitev so bile prav administrativne etnine meje temeljni pogoj izbrisa iz RSP.

Pri sprejemanju osamosvojitvene zakonodaje je bil na 19. seji podan amandma k 81. lenu zakona o tujcih, ki bi e bi bil izglasovan prepreil izbris (ve o tem glej v lanku Boruta Mekine v tej tevilki asopisa za kritiko znanosti). Predlagala ga je delegatka Metka Mencin, glasil pa se je takole: Dravljanom SFRJ, ki so dravljani drugih republik in ne vloijo zah-teve za dravljanstvo Republike Slovenije, imajo pa v Republik Sloveniji na dan uveljavitve


tega zakona prijavljeno stalno bivalie ali so v njej zaposleni, se izda dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. (19. seja DPZ, 1991: 361)10 Za je bilo 19 delegatov in delegatk, 20 jih je bilo proti in devet se jih je vzdralo. Takoj zatem pa je bil izglasovan amandma k 82. lenu, ki je doloil, da dovoljenja za stalno prebivanje, izdana na podlagi jugoslovanskega zakona o gibanju in prebivanju tujcev, veljajo e naprej. Taka dovoljenja so imele osebe, ki so imele status tujca e v SFRJ. Tako so z omenjenima lenoma izglasovali in uzakonili formalno diskri-minacijo med razlinimi skupinami tujcev in tujk ter pravno podlago za izbris.

Pravna podlaga za izbris je bila podana v pravni praznini drugega odstavka 81. lena oziroma zakona o tujcih nasploh, saj ta zakon ni nikjer predpisal poloaja in pravic nekdanjih dravljanov, ki so imeli prijavljeno stalno bivalie v Sloveniji. Prej omenjeni manjkajoi glas k amandmaju 81. lena torej ne pomeni, da je bil v tedanji Skupini neposredno izglasovan izbris iz RSP, kakrnega poznamo danes, tudi zato ne, ker je bil na isti seji sprejet sklep, da bo po osamosvojitvi Republika Slovenija zaela postopek za sklenitev sporazuma z drugimi republikami sedanje SFRJ o ureditvi vpraanj ter pravic in obve-znosti do sedanjih dravljanov SFRJ, ki prebivajo v Sloveniji, in ne bodo postali ali ne bodo eleli postati dravljani Republike Slovenije, kakor tudi vpraanj in pravic ter obveznosti dravlja-nov Republike Slovenije v drugih republikah sedanje SFRJ

(volilna pravica, lastnitvo, nepreminine, dedovanje, delovnopravne, zdravstvene, socialne, stanovanjske pravice in podobno) (Stranka demokratine prenove, 19. seja DPZ, 1991: 363). Sporazuma, ki bi urejal nateta vpraanja, ni bilo. ele leta 2001 je bil na Dunaju sklenjen Sporazum o vpraanjih nasledstva, ki pa veinoma ureja zadeve, kot so delitev dolgov, dravne-ga premoenja, lastnitvo bank ipd. Le v manji meri sporazum ureja pravice posameznikov in posameznic, in sicer zgolj pravice do preminega in nepreminega premoenja (stanovanja, intelektualna lastnina ipd.).11

Namesto sporazuma o vzajemni ureditvi pravic prebivalcev, ki niso postali dravljani novih drav na obmoju nekdanje Jugoslavije, je v Sloveniji na tem podroju nastopila vladavina dekretov. Slavko Debelak, takratni direktor uprave za upravnopravne zadeve in podsekretar na ministrstvu za notranje zadeve, je 27. februarja 1992 vsem obinskim upravnim organom za notranje zadeve poslal navodilo o izvajanju zakona o tujcih. Bistvo tega navodila je, da osebni dokumenti oseb, ki niso postali dravljani, tudi e so izdani pri pristojnih organih v nai dravi in so e veljavni, zanje ne veljajo ve. Jugoslovanski potni listi za slovenske dravljane so veljali do 25. junija 1993, za izbrisane pa do 27. februarja 1992.12 Podobno je bilo tudi z osebnimi izkaznicami in voznikimi dovoljenji. Monost za vladavino dekretov je bila podana z uzakonitvijo pravne praznine. S pomojo dekretov so ustvarili pravno izjemo. Izjema konceptualno izhaja iz izrednega stanja (kot je denimo vojna), katerega znailnost je suspenz temeljnih pravic (Agamben, 2004).

Poleg omenjene izjeme o nenadni neveljavnosti osebnih dokumentov je bila druga izje-ma, ki jo je uvedlo Debelakovo navodilo (in je prav tako odpravila obiajne pravne norme in

10 To je ena od razliic tega amandma-ja, ki se pojavljajo v transkripciji 19. seje DPZ in dokumentaciji, ki vsebuje predloge amandmajev. Druga razliica ne omenja tistih, ki imajo v Sloveniji zaposli-tev, samo prijavljeno stalno bivalie (glej Borut Mekina v tej publikaciji). 11 Sporazum zahteva, da drave priznajo in varujejo pravico do preminega in nepreminega premoenja, do katerega so bili upravieni dravljani in pravne osebe na dan 31. decembra 1990. Vsi navidezni prenosi pravic do preminega ali nepreminega premoenja, ki so bili sklenjeni pod prisilo ali v nasprotju s sprejetimi standardi ali normami med-narodnega prava ne glede na narodnost, dravljanstvo, zaasno ali stalno bivalie oseb, so nini (2. len priloge C zakona o ratifikaciji sporazuma o vpraanjih nasledstva, Ur. l. RS-MP 20/2002). Hvala Aleksandru Todoroviu, da me je opozoril na ta sporazum. Izpostavil je vpraanje, kaj ta sporazum prinaa v primeru pravic oseb ki so bile izbrisane iz RSP.12 Zakon o potnih listinah dravljanov Republike Slovenije Ur. l. RS 1-10/1991, 39. len.


temeljne pravice), povezana z izgoni iz drave. Pooblaena uradna oseba organa za notranje zadeve je lahko osebo, ki ni pridobila slovenskega dravljanstva, privedla do dravne meje in jo napotila ez dravno mejo, brez kakrnekoli odlobe upravnega organa.13 To navodilo razgali bistvo dravne avto-ritete. Gre za vzpostavitev izjeme, ko se suverenova odloitev razlikuje od pravne norme in tako avtoriteta dokae, da ne potrebuje prava, da bi ustvarila pravo (Agamben, 2004: 26). Izjema je vrsta izkljuitve, pravi Agamben, [j]e posamezen primer, ki je izkljuen iz splone norme (ibid.: 27). Vendar to, kar je izkljueno, ni brez odnosa z normo: v obliki zaasne razveljavitve ohranja odnos z normo (ibid.). To skrajno obliko odnosa, ki nekaj vkljuuje le z izkljuitvijo, Agamben imenuje odnos izjeme: Odnos izjeme je odnos izobenja. Kdor je bil izoben, ni samo postavljen zunaj zakona in je glede zakona indi-ferenten, temve ga zakon zapusti, torej je izpostavljen in ogroen na pragu, kjer se ivljenje in pravo pomeata (ibid.: 39). ivljenje je tu miljeno kot golo ivljenje, ki dejansko (kot kae tudi primer izbrisanih) pomeni ivljenje brez pravic, razen pravice do ivljenja.

Dobre tri mesece pozneje, 4. junija 1992, je bila o problemu prebivalcev, ki niso pridobili slovenskega dravljanstva, obveena tudi vlada v obliki dopisa z naslovom Odprta vpraanja o izvajanju Zakona o tujcih. Podpisani minister za notranje zadeve Igor Bavar je v dopisu vladi omenil dve monosti za obravnavo teh oseb. Ena je kontinuiteta statusov in pravic, saj so [z]a radi daljega bivanja pri nas izgubili stik z matino dravo, iz esar izhaja tudi njihova eksistenna vezanost na Republiko Slovenijo.14 Druga monost, ki jo je takratni minister hkrati ponudil kot reitev, pa je bila naslednja: v nadaljnjih postopkih je treba odmisliti pridobljene pravice, saj so se jim odrekli zavestno [] (ibid.).

Primer izbrisanih, vsaj v tem zaetnem razvoju, kae vladavino izvrilne oblasti (policij-skega dela vlade) na mestu, kjer bi morala odloati zakonodajna oblast (torej dravni zbor). Suspenz obiajnih pravnih norm (pri vladanju z dekreti na podroju pravne praznine) kae na stanje izjeme, ki predstavlja podroje med pravom in politiko. Zanj je znailno odpravljanje demokratine ureditve in vladavine prava (Agamben, 2005). Stanje izjeme je sicer najpogosteje pogojeno z vojno, v zadnjem asu pa je svetovno znan primer izjeme zapor Guantanamo, kate-rega znailnost je njegov obstoj onstran rednih zaporov in kazenskega prava. Gre za podobno izjemo, kot so centri za pridrevanje in deportiranje tujcev (glej denimo Zorn, 2006). Ena bistvenih znailnosti stanja izjeme je zaasna odprava razlikovanja med zakonodajno, izvrilno in sodno vejo oblasti (Agamben, ibid.). Omenjeni primeri, vkljuno z izbrisom, kaejo, da to edalje bolj postaja trajna znailnost demokratinih oblasti. Analiza izbrisa je pokazala, kako je bilo to mogoe v praksi (glej Dedi et. al., 2003).

Trdovratnost izbrisa Izbrisani so desetletje ostali nepovezani in zato brez politinega boja za odvzete pravice. Njihove izkunje so bile deset let presliane in potisnjene onstran javnega vdenja (glej lanek Igorja Mekine v tej tevilki asopisa za kritiko znanosti). Razlogi za javno ignoriranje tega pro-blema so kompleksni. Predvsem gre tu za nain izvajanja izbrisa, ki se kae v tem, da prizadeti

13 Ministrstvo za notranje zadeve, Izvajanje zakona o tujcih navodilo, 27. februar 1992. Pismo je bilo naslovlje-no na vse obinske upravne organe za notranje zadeve v Republiki Sloveniji in mestni sekretariat za notranje zadeve me-sta Ljubljane (depea t. 0016/4-14968). Podpisan je Slavko Debelak. 14 Ministrstvo za notranje zadeve, Odprta vpraanja o izvajanju Zakona o tujcih, 4. junij 1992 (t. 0016/1-S-010/3-91). Pismo je bilo naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podpisan pa je minister Igor Bavar.


sprva niso mogli prepoznati njegove sistematine narave in so se v pravne labirinte poglabljali na individualni ravni. Drugi pomembni razlog, ki je pripomogel k zakrivanju tega problema, je bilo zatiralsko, etno-nacionalistino vzduje, ki je vnaprej uti-alo kritine glasove in izkunje, ki se niso skladali s prevladujo-o podobo Slovenije kot demokratine in pravne drave, edine zgodbe o uspehu na obmoju nekdanje Jugoslavije. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije so etno-nacionalistino vzduje denimo ustvarjale in legitimizirale javne razprave v zvezi z dravljanstvi, pridobljenimi na podlagi 40. lena zakona o dravljanstvu.15 Tako je leta 1993 Ministrstvo za notranje zadeve identificiralo problem dvojnih dravljanstev, Slovenska nacionalna stranka pa preveliko tevilo nesloveniziranih slovenskih dravljanov. Analogno temu je Ministrstvo predlagalo sprejetje zakona o prepreevanju dvojnih dravljanstev,16 Slovenska nacionalna stranka pa zakon, ki bi omogoil revizijo e pridobljenih dra-vljanstev po 40. lenu.17 Uinek teh predlogov je bil zatiranje Neslovencev, tako tistih, ki so postali slovenski dravljani in dravljanke, kot tistih, ki so postali tujci.18

Znailnost irega drubenega konteksta, v katerem je rasisti-en diskurz postajal edalje bolj obiajen, je bilo naraanje brez-poselnosti in veanje socialne negotovosti. Brezposelnost je hitro naraala, saj je veliko podjetij propadlo. Etno-nacionalistina ideologija v takih razmerah ni bila nakljuje: z njeno pomojo je bilo mogoe razdeliti delavski razred in ga s tem oslabiti (cf. Olson, 2001). Raziskava slovenskega javnega mnenja iz leta

1990 je pokazala, da se je veina vpraanih opredelila za selektiven sprejem priseljencev iz dru-gih republik nekdanje Jugoslavije (Klinar, 1991: 3723). Po mnenju anketirancev bi lahko ostali le tisti priseljenci, ki so se prilagodili tukajnjim razmeram in ki jih slovensko gospodarstvo potre-buje (58 odstotkov odgovorov). Polovica vpraanih je izrazila preprianje, da priseljenci ogroajo delovna mesta avtohtonega prebivalstva in da bi v asu ekonomske krize in prestrukturiranja gospodarstva morali najprej odpustiti delavce iz drugih republik, ele potem Slovence (ibid.). Ta razvoj je preplavil probleme izbrisanih in se hkrati pomeal s problemi izbrisanih.

Prvi je drava poskuala odpraviti izbris ele sedem let po izbrisu, in sicer s pomojo Zakona o urejanju statusa dravljanov drugih drav naslednic nekdanje SFRJ (ZUSDDD)19. Ta zakon je bil sprejet kot odgovor na odlobo Ustavnega sodia, ki je leta 1999 odloilo, da je drugi odstavek 81. lena zakona o tujcih v neskladju z ustavo zaradi pravne praznine. Poleg tega so na problem prebivalcev brez statusa opozorili tudi Evropska komisija (redno poroilo o napredku kandidatk za vstop v EU, 1998), Varuh lovekovih pravic, Visoki komisariat Zdruenih narodov za begunce, nekatere nevladne organizacije in novinarji (predvsem Igor Mekina v Mladini). V Dravnem zboru je bil predlagatelj zakona paradoksno dravni sekretar Ministrstva za notranje zadeve Slavko Debelak, eden glavnih brisalcev, ki je februarja 1992 podpisal zloglasno navodilo o izva-janju zakona o tujcih, omenjeno zgoraj. Podobno kot v razpravi pri sprejemanju 40. lena zakona o dravljanstvu so poslanci desnih strank nasprotovali zakonu, e da bodo dovoljenja za bivanje pridobili tudi tisti prebivalci, ki so nelojalni dravi Sloveniji in celo demonstrirajo proti Natovemu

15 Podoben uinek so imeli tudi ukrepi trajne zaasnosti pri bosanskih begun-cih, ki pa je preiroka tema, da bi se je lahko lotili na tem mestu.16 Ministrstvo za notranje zadeve, Predlogi za doloitev politike pri izvajanju Zakona o dravljanstvu Republike Slove-nije, 19. marec 1993, t. 0011/3-S-207/4-93. Dokument nima podpisa. 17 Slovenska nacionalna stranka, predlog zakona o odvzemu dravljanstev Repu-blike Slovenije, pridobljenih na podlagi 40. lena zakona o dravljanstvu, 2. september 1994.18 Dejavnosti za realizacijo teh zahtev so se izvajale do leta 1995, ko je Ustavno sodie odloilo, da je referendum, ki ga je predlagala Slovenska nacional-na stranka glede monosti revizije in odvzema e pridobljenih dravljanstev na podlagi 40. lena zakona o dravljanstvu, protiustaven (odloba Ustavnega sodia U-I-266/95-8 z dne 20. novembra 1995, Ur. l. RS 69-3171/95).19 Predlog zakona o urejanju statusa dravljanov drugih drav, naslednic nekdanje SFRJ, v Republiki Sloveniji, prva obravnava 18. marec 1999, www.dz-rs.si.


napadu na Srbijo in Kosovo. Janezu Jani, denimo, se je zdelo nesprejemljivo, da bi sprejeli tak zakon v asu, ko Nato raketira preostanek te nekdanje drave, jedro totalitarne ideologije in prakse (Jana, prva obravnava ZUSDDD, 13. seja Dravnega zbora, 1999). Po mnenju Socialnodemokratske stranke osebe, ki nasprotujejo vojakemu napadu Nata na Srbijo in Kosovo, ne bi smele dobiti dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji. Denimo poslanec Ivo Hvalica je to stalie branil z naslednjimi besedami: In vi si upate tu rei, da je isto vseeno, ali bomo spraevali te ljudi, ali so za napad oziroma za vojaki poseg v Jugoslavijo ali ne. Pa kje je va elementarni element lojalnosti, ki ga mora imeti vsak? Ne samo dravljan, tudi tisti, ki prebiva v tej dravi (Hvalica, ibid.). V tem smislu je Socialnodemokratska stranka predlagani zakon elela dopolniti z naslednjim: Prepreiti je treba zlorabe zakona in zagotoviti, da osebe, ki so nelojalne do Republike Slovenije, ne morejo pridobiti dovoljenja za stalno bivanje (ibid.).

Zanimivo je, da vlada tedaj, ko je pripravlja ta zakon, sploh ni vedela, koliko je izbrisanih. predvideli so, da bi po tem zako-nu lahko vloilo vlogo za dovoljenje za stalno bivanje okoli 3.000 oseb, ocena Evropske komisije je bila nekoliko vija, od 5.000 do10.000 oseb.20 Takrat je vlogo za dovoljenje za stalno prebivanje tujca po tem zakonu vloilo 12.931 oseb.

Drugi poskus sanacije izbrisa, oktobra leta 2002 sprejeti 19. len zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dra-vljanstvu Republike Slovenije, je bil deloma rezultat kolektivnega boja in pritiska izbrisanih, deloma pa usklajevanja s konvencijo o dravljanstvu Sveta Evrope. Na podlagi tega lena je v predpisanem roku enega leta za dravljanstvo zaprosilo 2.959 oseb, ki so bile izbrisane iz RSP. Dravljanstvo je pridobilo 1.729 oseb (Ministrstvo za notranje zadeve, 2007).

Omenjena zakona sta bila zgolj gaenje poara, ki pa nista v niemer spodkopala nael in miselnosti, ki so privedli do izbrisa. ZUSDDD je omejil pravico do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje na doloeno skupino izbrisanih (tiste, ki so celotno obdobje izbrisa preiveli v Sloveniji), pri tem pa jim ni vrnil odvzetega statusa za nazaj, od 26. februarja 1992 naprej.21 len 19 spremenjenega zakona o dravljanstvu je vnesel podobne omejitve, razen daljega roka za vloitev vlog (eno leto). Nobeden od omenjenih zakonov pa ni nikjer omenil (priznal) izbrisa in ga zato tudi ni mogel zares odpraviti.

SklepProces osamosvojitve je mogoe razumeti kot konfrontacijo med razumevanjem drave Slovenije kot instrumentom zakona in vladavine prava v nasprotju z dravo Slovenijo kot instrumentom Naroda, nacionalne pripadnosti in lojalnosti. Obe tendenci sta bili ves as prisotni, izbris pa je pokazal, katera od obeh je prevladala. Poleg tega, da je izbris, ki je v praksi potrdil narodni znaaj republike, mono prizadel posameznike in posameznice, je izniil naela pravne drave.

20 Zaradi napane ocene tevila izbri-sanih je mogoe, da so napano ocenili finanne posledice sprejetja zakona. Osebe, ki pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje tujca, namre lahko kandidira-jo za razline socialne dajatve po zakonu o socialnem varstvu. Statistini podatki iz leta 1999 kaejo, da je bil odstotek prejemnikov denarnih dajatev po zakonu o socialnem varstvu celotne populacije 2,7. Na podlagi tega odstotka in prenizkih ocen tevila izbrisanih so izraunali, da bi dodatno obremenili proraun Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve za 1.100.000 SIT na mesec, torej 13.300.000 SIT v enem letu (predlog ZUSDDD, 1999, www.dz-rs.si/index, 12/6/2007). 21 Sprejeti zakon je doloil le 3-meseni rok za vloitev vloge za stalno bivanje, izkljuil pa je tiste izbrisane, ki so bili iz drave odstranjeni ali so se odselili. Do leta 2002 so pozitivno reili 9.514 vlog, do konca leta 2006 pa 12.1999 (Ministrstvo za notranje zadeve, Novica 26. februar 2007, www.mnz.gov.si/si/splosno/novice, 10/6/2007). Na podlagi odlobe Ustavnega sodia iz leta 2003 so morali odpraviti 3-meseni rok veljavnosti tega zakona.


ele desetletje po izbrisu so izbrisani premagali vsiljeni molk in nevidnost in zaeli kolektivni boj za pravice. To je bilo leta 2002, ko je veina e pridobila dovoljenje za stalno bivanje po ZUSDDD, nekateri pa tudi po zakonu o tujcih in zakonu o dravljanstvu. Kmalu zatem, leta 2003, smo bili pria pomembnemu uspehu

Drutva izbrisanih prebivalcev, ki je zaznamoval vse nadaljnje diskusije in delovanje: Ustavno sodi-e je odloilo v njihovo korist, in sicer ne le, da je bil izbris v nasprotju z ustavo, ampak je kot take-ga razglasilo tudi ZUSDDD, katerega namen je bil sanacija izbrisa. Po dveh odlobah Ustavnega sodia in dveh zakonih (ZUSSDDD in 19. lenu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dravljanstvu) izbris e vedno ni reen, predvsem glede povrnitve odvzetih socialnih in ekonomskih pravic (v obliki odkodnin) in ugotavljanja odgovornosti dravnih uradnikov.

Naslednja veja zmaga gibanja izbrisanih je bila vloitev tobe na Evropsko sodie za love-kove pravice. Toba je bila maja 2007 sprejeta v obravnavo v delu, kjer obravnava kritve pravic do druinskega in zasebnega ivljenja ter diskriminacijo kot posledico izbrisa.22

Kot pa kaejo aktualni predlog ustavnega zakona in izjave nekaterih vidnejih politikov, vlada e vedno vztraja pri zaetni poziciji rasistine argumentacije izkljuevanja in kaznovanja nelo-jalnih prebivalcev (glej lanka Nee Kogovek in Borisa Vezjaka v tej tevilki asopisa za kritiko znanosti). Medtem pa izbrisani s svojim politinim delovanjem reinterpretirajo temelje slovenske dravnosti. Njihove zgodbe kaejo, da je bila Izjava o dobrih namenih, eden temeljnih dokumen-tov slovenske osamosvojitve, v resnici politina prevara, kot smo e ugotovili. Njihov prispevek pri vzpostavljanju fronte boja za pravice proti neoliberalizmu in rasizmu je izjemno dragocen, saj so vzpostavili drugaen nain pripadnosti in demokracije, katerih znailnost je politino delovanje namesto etninih referenc. eprav so se izbrisani kot zunajinstitucionalni politini akterji pojavili, ko se je gibanje proti rasizmu in neoliberalizmu e vzpostavilo (v obliki deklarirane solidarnosti s prebeniki in bosanskimi begunci), pa so prav izbrisani dokonno odprli (in drijo odprta) vrata za vztrajen, kolektiven, a notranje raznolik boj za socialne in druge dravljanske pravice.

Literatura

AGAMBEN, G. (2004): Homo Sacer. Suverena oblast in golo ivljenje. Ljubljana, tudentska zaloba.AGAMBEN, G. (2005): State of Exception. Chicago and London, The University of Chichago Press.ARENDT, H. ([1948] 2003): Izvori totalitarizma. Ljubljana, tudentska zaloba. BLITZ, B. (2006): Statelessness and the Social (De)Construction of Citizenship: Political Restructuring

and Ethnic Discrimination in Slovenia, Journal of Human Rights, 5: 453479.DEDI, J., JALUI V., ZORN, J. (2003): The Erased. Organised Innocence and the Politics of

Exclusion. Ljubljana, Peace Institute.HRIBAR, T. (1987): Slovenska dravnost. Nova revija, 6, 57: 329. HRIBAR, T. (2004): Kultura lai je lana kultura. Kultura in gospodarstvo pred evropskim izzivom.

Nova revija, 12, 263264: 116.KERMAUNER, T. (1989): Pisma srbskemu prijatelju. Celovec, Zaloba Drava. KLINAR, P. (1991): O mednacionalnih odnosih v Sloveniji. Teorija in praksa, 28, 34: 370383. KLINAR, P. (1992): Slovenska nacionalna zavest med osamosvajanjem. Teorija in praksa, 29, 12: 8699. KOVAI, G., KUZMANI, T. (2004): Pojmovanje drave in nacije pri novorevijaih v osemdesetih

letih. Ljubljana, asopis za kritiko znanost

Izbrisani_Casopis za kritiko znanosti

Documents

Transcript of Izbrisani_Casopis za kritiko znanosti