IRT3000 SLO-12-2007

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

A n n i _ i r t 3 0 0 0

1 9 . n o v e m b e r 2 0 0 7 1 3 : 3 9 : 3 9

Boris.G. ME ad A4 translated out1 1 27/11/2007 9.08.57

5December 12 II

6 December 12 II

Za nove zamisli in prilonostiSredi novembra je potekalo e tretje sreanje Cimosovih izzivov. Prireditev, letos imenovana Cimosov forum, je bila namenjena notranjim javnostim, partnerjem, razvojnim sodelavcem, tudentom, raziskovalcem, dobaviteljem in kupcem. Skupna lastnost vseh razprav na letonjem forumu je bila usmerjenost v prihodnost in v iskanje reitev.

Intervju: Ivo BoscarolZaradi Nasine nagrade nam Ameriani za blagovno znamko nudijo desetkratno vrednost podjetjaKo v slovenskem okolju iemo uspene podjetnike, e zlasti take, ki so zaeli iz ni, ne moremo mimo Iva Boscarola, direktorja in ustanovitelja ajdovskega podjetja Pipistrel, d. o. o., ki si je z ultralahkimi letali ustvaril svetovno prepoznav-nost. e posebno ponosen je na Nasino nagrado, ki jo je njegov Virus prejel letos poleti. To letalo je v konkurenci 172 letal prejelo naziv letalo prihodnosti, ki bi lahko postalo tudi zrani avtomobil.

Sonja Sara LunderFoto: Bla Koak

kaza

lo

6

uvodnik 9

utrip doma 1617 Turk in Hribar Mili o kljunih

prilonostih razvoja19 2. slovenski forum inovacij21 Revolucionarna reitev za ienje v

industriji24 Selitev proizvodne dejavnosti v Evropi29 Prejemniki letonjih Zoisovih nagrad32 Povezovanje izobraevalne sfere in

gospodarstva37 6. programski svet ACS40 Standardi kakovosti se iz industrije irijo

na vsa druga podroja42 Institut Joef Stefan bogateji za novo

arkovno linijo44 Sodobna mikromedicinska oprema47 Konferenca ICIT&MPT 2007

utrip tujine 8787 Wohlers Report 2007 - pregled in

analiza postopkov RP v svet 91 Sejem za tlamno litje92 Rezkarji MITSUBISHI pospeujejo

produktivnost v Orodjarni Audi AG 94 Vijanik z monostjo vijaenja do 18 Nm

101 Vse preve pogosto sliane pritobe102 Robotsko inkrementalno kovanje

ploevine103 Ultrazvoni postopek ienja orodij

avtomatizacija in informatizaija 104108 tevilo robotov v Sloveniji se poveuje111 Laboratorij za elektrooptine in

senzorske sisteme112 Proizvodna logistika potrebuje ve

nartovanja in standardizacije114 Z avtomatizacijo do bolje kakovosti in

uinkovitosti ter veje dodane vrednosti116 Proizvodnja elektronike je e naprej v

vzponu117 Rast razstavljavcev in obiskovalcev

sejma z vidno vizijo

nekovine 120120 Doloanje mehanskih lastnosti

- nadaljevanje121 Najpogosteje napake pri predelavi

termoplastov s tehnologijo brizganja122 SMART - prvi s karoserijo iz PP125 2K-brizganje, kombinacija mehkega

opita in togosti126 Stabilnost in vzdrljivost126 Uravnoteeno polnjenje vegnezdnih

toplokanalnih orodij129 Poveevanje proizvodnje veslojnih

plo129 Podjetje Milliken razvilo aditiv za

prozoren PP130 Sylomer za zmanjevanje prenosa

vibracij133 Navodila za strojno obdelavo surovcev

iz tehnine plastike

napredne tehnologije 134138 PLM-sistem Windchill139 Industrijsko oblikovanje - IDEA 2007142 CAMWorks 2008143 Srednja tehnika ola Koper s

CAD-programom thinkdesign144 PTC iri nabor tehnologij modeliranja145 Ruska satelitska raketa z najdaljim

staem148 Infosek 2007 o varovanju informacij

novo na knjinih policah 149

PREDSTAVLJAMO Koncern Kolektor, Idrija

UTRIP DOMAPodjetnica leta 2007 je Nataa RatejPodjetnica leta 2007 je Nataa Ratej, lastnica podjetja Rima. Priznanje je prejela za razvoj in vodenje uspenega gradbenega podjetja Rima, ki je med prvimi v Sloveniji zaelo uvajati suhomontano gradnjo. Podjetje med dru-gim odlikuje kompleksno projektno vodenje, ki povezuje iroko strokovno znanje, napredne tehnoloke reitve, ekoloko usmerjenost in oblikovalski pogum. Prav s tem je podjetje postalo prepoznavno in ugledno.

Tehnoloki park Ljubljana v novih prostorihNa Brdu pri Ljubljani so na zaetku meseca tudi uradno od-prli nove tiri stavbe Tehnolokega parka Ljubljana (TP Lj), zaetek prihodnjega leta pa se jim bodo pridruile e tri. Nji-hova skupna vrednost je priblino 41,3 milijona evrov. Kot je ob odprtju povedal minister za razvoj iga Turk, bo naloba zagotovo pripomogla k vejemu sodelovanju med znanostjo in gospodarstvom, Slovenija pa, kot je dejal, potrebuje e ve takih primerov.

UTRIP TUJINE

50

56

Hydroforming s temperiranimi orodjiTemperirano preoblikovanje pod visokimi notranimi pritiski (T-IHU) je postopek prihodnosti, ki veliko obeta. S poskusi je raziskovalcem magnezijeve cevi uspelo raziriti za okoli 120 odstotkov, pri polizdelkih iz aluminija pa se je preoblikovalnost poveala za ve kot 63 odstotkov.

Komutatorji kmalu ne bodo ve najpomembneji vir Kolektorjevih prihodkov

96

18

12

34

7December 12 II

kazalo oglaevalcev

Digitalna in preuredljiva tovarna za urjenje

Samo tista podjetja, ki se lahko hitro in prilagodljivo odzovejo na zmeraj pogo-steje spremembe zahtev kupcev in na

nepredvidljive spremembe. Digitalna in preuredljiva tovarna za urjenje naprednega

proizvodnega inenirstva nudi strokov-njakom na podrojih proizvodnih in

logistinih sistemov monost uenja nar-tovanja, planiranja in vodenja izdelovalnih

sistemov ter sistemov za sestavljanje.

Dr. Toma Perme

Brizganje RHCM - klju do lepe povrine

Pri reevanju tega problema je GE-Pla-stics naredil korak naprej z razvojem

procesa, ki so ga poimenovali brizganje na osnovi hitrega segrevanja in ohlajanja

(RHCM, Rapid Heat Cycle Molding). Ta proces omogoa doseganje maksimalnega pozitivnega vpliva na povrino brizganega izdelka ob hkratnem minimalnem podalj-

anju asa cikla. Za tehnoloki postopek RHCM je mogoe uporabiti klasini

brizgalni stroj.

Wim Bruijs

nekovine

Prihajajo digitalni avtomobili

Avtomobilska industrija je danes pred velikimi izzivi. Javnost zahteva nadaljnje

zmanjanje tevila prometnih nesre in zmanjanje stopnje oddajanja kodlji-

vih plinov. Med tevilnimi zahtevami, s katerimi se sooa avtomobilska industri-

ja, je verjetno na prvem mestu varnost. Evropska unija je leta 2001 za cilj razglasila

zmanjanje tevila umrlih v prometnih nesreah v dravah lanicah (takrat 15) s

40.000 na priblino polovico do leta 2010.

Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

avtomatizacija in informatizacija

tematski sklopAluminijeva zlitine za super-

plastino preoblikovanje

Superzlitine v avtomobilski industriji

Vpliv neisto v avstenitnem nerjavnem jeklu na

preoblikovanje v vroem

Metode za preiskovanje biokompatibilnosti

stomatolokih materialov

Zlitine Cu-Al-Ni z oblikovnim spominom

70 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.109 ABB, d. o. o.

60 A-CAM, ineniring, d. o. o51 Alfl eth Engineering, k. d.

3 Anni, d. o. o.137 Basic, d. o. o.

1, 5, 150, 152 BTS Company, d. o. o.53 Cajhen, d. o. o.14 Camincam, d. o. o.

132 Celjski sejem, d. o. o.

65 Center za trde prevleke IJS1 CNC-PRO, d. o. o.4 DATACOM, d. o. o.

141 Datalab, d. d.128 Dumis, d. o. o.106 FDS Research, d. o. o.103 Fuchs Maziva LSL, d. o. o.

25, 146 Gazela Platit, d.o.o.113 GR Ineniring, d. o. o.

59 Hyundai avto trade, d. o. o.45 ib-CADdy, d. o. o.

123123 ICM, d. o. o.1, 75 ITS, d. o. o.

57 Jernej Lokovek, s. p. 1, 61 KMS, d. o. o.131 Lespatex d. o. o. 1, 2 LVD Sit, d. o. o.

1, 67 Mastroj, d. o. o.naslovnica MB-NAKLO, d. o. o.

49 MERKUR, d. d.41 Messer Slovenija, d. o. o.

1, 119 Mikron, d. o. o. 30 MiniTec d. o. o.47 Misko, d. o. o.17 Montanwerke Walter Werkzeug GmbH

107 Motoman Robotec, d. o. o.1 MURNIK, d. o. o.

83 NC Servis Lovrek Ivan, s. p.136 Nubius, d. o. o.

86 PETROL, d. d.1 PS, d. o. o.

22 Remic, d. o. o.88 RTCZ, d. o. o.

151 Sandvik Coromat27 Schmidt HSC, d. o. o.89 Seco Tools SI, d. o. o.

133 Senator, d. o. o.73 Siming, d. o. o.95 Sinabit, d. o. o.

15, 40, 52 STROJNISTVO.com85 TBW d. o. o.

125 Tecos150 Tehnika zaloba Slovenije

80 Tehnoloka agencija Slovenije99 Tehnotron, d. o. o.

1, 35 Teximp, d. o. o.20 TM, d. o. o.

43, 100 UL FS - revija VENTIL39 Vpenjalni sistemi, d. o. o.

1 Zibtr, d. o. o.69 Walter Maschinenbau GmbH

Nas

lovn

a sl

ika:

M

B-N

AKL

O d

.o.o

.

62

127

134

104

8 December 12 II

irt3000 ny p.ai 29.11.2007 15:41:59

9December 12 II 9

December je as, ko se po navadi ozremo na opravlje-no delo in si postavimo nove mejnike. Projekt revije IRT3000 smo v iztekajoem se letu e dodatno nad-gradili, saj smo izdali est tevilk, skupno skoraj tiso strani ali skoraj tri kilograme strokovnega materiala. Pismonoe so letos raznosili skoraj 24.000 izvodov ali za priblino 13 ton informacij, znanja, podatkov, na-svetov, poroil, strokovnih lankov in prispevkov. Ok-tobra je revija IRT3000 zaela izhajati tudi na Hrva-kem, hrvako izdajo revije pa razpoiljamo tudi po vseh drugih dravah nekdanje Jugoslavije. Zaradi vse-ga tega iztekajoe se leto za revijo IRT3000 ocenjujemo za zelo plodovito.

Poleg tega je bila revija IRT3000 na vseh pomembnejih (skoraj tridesetih) strokovnih dogodkih in sejmih. Zadovoljno smo sprejemali povabila orga-nizatorjev in razstavljavcev ter se pojavljali kot medijski sponzor in celo kot sponzor portnih ekip.

uvod

nik

Uspeno (drugo) leto

Darko vetakurednik

9

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja avtomatizacija in informatizacija: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara LunderTehnini urednik: Zoran Jereb

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, Boris Jeseninik, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj, dr. Bla Nardin, Marko Orekovi,

dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Zasavska cesta 95, SI-1231 Ljubljana - rnue, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: [email protected] Tisk: Tiskarna Hren, Ale Hren s.p., LjubljanaNaklada: 4.000 izvodov Cena: 4 /5 $. IRT3000 - inovacijerazvojtehnologijeISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak, Damjan Klobar, Peter KrajnikLektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara KodrunRaunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun, Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 kofl jica, SlovenijaNaslov urednitva: Revija IRT3000, Zasavska cesta 95, 1231 Ljubljana - rnue

Veseli smo, da revijo vsak dan prebira ve bralcev, naraajoe tevilo na-ronikov pa dokazuje, da se je revija dobro umestila v na strokovni prostor. To navsezadnje potrjujejo tudi tevilne pohvale in povabila na dogodke, kjer elijo, da je naa revija prisotna. Tudi struktura oglaevalcev se ves as dopolnjuje in poveuje, saj vse ve podjetij ugotavlja, kako pomembno je, da je na trgu medij, ki poleg lastne promocije posredno opravlja tudi vlogo promotorja podjetij, ki se pojavljajo v njem.

Da smo vse to lahko dosegli, je seveda zasluga celotne ekipe, ki sodeluje pri tem projektu, pa tudi vas, naronikov in podjetij, ki z oglaevanjem prispe-vate, da se ta zgodba nadaljuje. Upam, da se bo v prihodnje e bolj razvijala in dopolnjevala tako strokovno kot tudi vsebinsko.

Na koncu vam v svojem in v imenu celotne ekipe ter urednitva revije IRT3000 v prihajajoem letu elim predvsem veliko energije, da bi e naprej z zavzetostjo in predanostjo opravljali naloge, ki vas akajo, potem pa ob koncu leta zadovoljni z rezultatom eli sadove svojega dela ... elimo vam Inovativno, Razvojno bogato in Tehnoloko izpopolnjeno leto 2008!

Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-blike Slovenije.

10 December 12 II

novi

ce

10

Fleksibilno povrtavanjeWohlhaupter s serijo Vario-Line predstavlja sistemsko orodje za pripravo izvrtin, ki je kos najrazlinejim zahtevam. Lahko se upo-rablja z enim ali dvema dralom za ploice, osnovna izvedba je namenjena za grobo ob-delavo.

Med orodje in dralo za ploice se lahko vstavijo razlini funkcijski elementi, ki i-rijo monosti uporabe. Funkcijski element EV omogoa preprosto nastavitev pri sto-penjski obdelavi ali pri absolutni enakosti premerov; natannost nastavitve drala za ploice je 0,1 mm. Funkcijski element ZV pa omogoa hkratno nastavitev obeh dral za ploice, natannost nastavitve prav tako znaa 0,1 mm.

Delovno obmoje vseh izvedb znaa 29,0 do 65,5 mm; temelji na velikosti drala za ploice. Velik prostor za odrezke omogo-a obdelavo tako slepih kot tudi skoznjih izvrtin. Dovajanje hladilno-mazalnega sredstva poteka centralno, obstaja monost obdelave z minimalno koliino hladilno-mazalnega sredstva. Posebna obdelava povrine zagotavlja zaito pred rjavenjem in obrabo ter s tem dolgo obstojnost. Raz-lina barva funkcijskih elementov olaja pripravo orodja.

Serija orodij Vario-Line je povsem prilagoje-na sistemu Multibore in se lahko uporablja z vsemi pripadajoimi elementi.

www.wohlhaupter.de

Svedri z valovito obliko rezilnega roba FTO-3D/5D OSG OSG je razvil nove HM-svedre s posebno valovito obliko rezilnega roba. Serija FTO-3D je namenjena za globine vrtanja do 3 x D, serija FTO-5D pa za globine 5 x D. Nova valovita oblika rezilnega roba ima visoko ostrino ter zagotavlja manjo rezalno silo in moment kot konkurenni svedri. Novorazvita WDI-prevleka je posebno primerna za vrtanje sre-dnje- in visokoogljinih jekel. Ima oksidacijsko temperaturo 1.100 C (prevleka TiAlN oks. temp. 800 C) in trdoto 3.300 HV. Svedri imajo izvrtine za hlajenje. Priporoajo okolju prijazno hlajenje z oljno meglo. FTO-3D/5D bodo dobavljivi na zaetku leta 2008.

www.osgeurope.comwww.bts-company.com

Tangencialna rezkalna glava za sivo litino PWC SumitomoSumitomo je izdelal novo tangencialno 88-stopinjsko rezkalno glavo PWC za obdelavo sive in nodularne litine. Namenjena je predvsem za teko obdelavo z visoko stopnjo odvzema materia-la. PWC-glavo v primerjavi s konkurenti odlikuje 40 odstotkov manja rezalna sila.

Na novih ploicah LNMX lahko uporabimo tiri rezalne robove (na desnem tipu glave in dodatne tiri robove na levem tipu gla-ve), kar znatno zmanja stroke obdelave na rezalni rob. Ploice so na voljo v kvalitetah ACK 200 (CVD, za splono rezkanje) in ACK 300 (PVD, ilava kvaliteta za srednjo in teko obdelavo).

Pri obdelavi dosegamo odlino kakovost obdelane povrine (do Rz = 2,5 m).www.sumitomotool.com

www.bts-company.com

Enota za vpenjanje orodjaEnota za vpenjanje orodja SK40 Equip je namenjena za montao orodja. Izdelana je iz poliami-da visoke trdnosti, ki je ojaan z vlakni, tako da je izkljuena monost pokodbe orodij. Eno-ta se lahko uporablja na delovni mizi ali neposredno v stroju ter zagotavlja hitro menjavo rezal-nega orodja. Montaa orodja je lahko horizontalna ali vertikalna. Posebni vgrajeni nastavki zagota-vljajo zanesljivo vpetje.

www.cnc-tehnika.com

11December 12 II

Magnetno-mehanska miza DuoTec TecnomagneteTecnomagnete je predstavil nov kombinirani magnetno-mehanski sistem za vpenja-nje obdelovancev na petosnih strojih. Sistem ima na eni strani magnetno vpenjalno ploo, na drugi pa mehansko. Tako ga lahko uporabimo za vpetje magnetnih in nemagnetnih obdelovancev. Nemagnetni obdelovanec tako vpnemo na mehansko ploo, magnetno ploo pa na drugi strani pritrdimo na delovno mizo stroja.

Obdelovanec je odmaknjen od delovne mize, s imer se izognemo naletu vrete-na oziroma orodja v delovno mizo stroja. Sistem je praktien, prilagodljiv, pre-cizen in enostaven za uporabo.

www.tecnomagnete.comwww.bts-company.com

novice

11

Zarezovanje na-mesto oblikovnega struenjaSchwanog zaradi svoje usmeritve v sis-teme menjave profi lnih orodij na svo-jem podroju velja za podjetje, ki uvaja tevilne novosti. S Schwanogovimi za-rezilnimi orodji je mogoe obdelati tudi zelo kompleksne komponente.

Zaradi poveanja produktivnost se stroki proizvodnje ob uporabi novega postopka lahko zmanjajo do 40 %; poleg tega se zaradi poveanja obstojnosti zmanjajo stroki proizvodnje za 1 %, kakovost ob-delane povrine je enaka ali bolja.

www.schwanog.de

Podaljano hidravlino draloTENDORazvojni inenirji podjetja SCHUNK so z razvojem nove supertanke razliice hidravlinega drala iz skupine TENDO dosegli meje sodobne tehnologije. TENDO LSS je sedaj dosegljiv z vpenjalnim konusom SK 40.

Nova razliica podaljanih hi-dravlinih dral TENDO je bila razvita, da bi motee konture zmanjala na najmanjo mono mero. Idealna je za precizno obdelovanje teko dosegljivih delov obdelovanca in na vseh delovnih podrojih, kjer delovne naprave ustvarjajo teke pogoje.

Uporabnik koristi tudi vse prednosti, ki jih ponuja sama tehnologija TEN-DO:- izredno dobra natannost kronega teka, manj kot 0,006 mm na dolini L

1 = 200 mm;- enostavna in hitra uporaba brez potrebe po dodatni, periferni opremi;- blaenje vibracij hidravlinega sistema, kar izboljuje kakovost povrine

in podaljuje dobo uporabnosti orodja;- kakovost balansiranja G 2.5 pri 25.000 RPM zadosti uporabnikovim na-

tannim zahtevam.

Kljub tanki konstrukciji je vpenjalni moment popolnoma primerljiv s tistim na obiajnem hidravlinem dralu TENDO. Pomembna prednost pa je dej-stvo, da je bilo dralo oblikovano tako, da radialna togost te razliice pri L 1 = 200 mm omogoa uporabo tako za vrtanje, povrtavanje kot za fi no rezkanje.

Nova supertanka razliica TENDO uporabnikom odpira nove monosti, da znatno poveajo podroje uporabe hidravlinih dral.

www.mb-naklo.siwww.schunk.de

Inovativen sistem za menjavo orodjaPatentirani sistem za menjavo orod-ja na napravah, ki so linijsko pomi-ne, ima kar nekaj prednosti. Menjava orodja je zelo hitra, drala so pripra-vljena po parih. Produktivnost je bolj-a, prekinitve so kraje. Upravljavec lahko orodja menjuje na viini, ki mu najbolj ustreza.

Posebna roica drala potisne od stroja do menjalne enote in obratno, tako da to ne poteka rono. Poleg tega sistem v primerjavi s primerljivimi sistemi za-vzame le priblino polovico prostora, tako da je primerneji, kadar prostor predstavlja problem.

www.gerd-wolff .comwww.bkm-hagen.de

12 December 12 II

inte

rvju

12

Intervju: Ivo Boscarol, direktor in ustanovitelj podjetja Pipistrel, d. o. o.

Ko v slovenskem okolju iemo uspene podjetnike,

e zlasti take, ki so zaeli iz ni, ne moremo mimo Iva

Boscarola, direktorja in usta-novitelja ajdovskega pod-

jetja Pipistrel, d. o. o., ki si je z ultralahkimi letali ustvaril

svetovno prepoznavnost. e posebno ponosen je na

Nasino nagrado, ki jo je nje-gov Virus prejel letos poleti.

To letalo je v konkurenci 172 letal prejelo naziv letalo prihodnosti, ki bi lahko

postalo tudi zrani avto-mobil. Konkurenna letala

smo z Virusom premagali tako z ekonominostjo kot

tudi s prijaznostjo do pilota in s stroki vzdrevanja,

pojasnjuje Boscarol, ki zaradi nagrade na amerikem trgu za zdaj e ne more priako-

vati veje prodaje, saj Slove-nija z ZDA nima podpisane-ga dvostranskega letalskega sporazuma. Zato se boji, da bo prisiljen sestavljanje teh

letal preseliti v tujino. Nasina nagrada medtem e vpliva

na podjetje, saj ameriki kupci Boscarolu samo za nakup njegove blagovne

znamke ponujajo desetkra-tno vrednost podjetja. Kljub

velikemu uspehu, ki ga doivlja s proizvodnjo letal,

Boscarol e razmilja o iritvi podjetja na nova podroja,

e zlasti o gradnji sonnih elektrarn.

Sonja Sara LunderFoto: Bla Koak inarhiv podjetja Pipistrel

Zaradi Nasine nagrade nam Ameriani za blagovno znamko nudijodesetkratno vrednost podjetja.

Kaj to priznanje pomeni za nadaljnji razvoj tega in drugih vaih letal? V katero smer se bodo Virus, Sinus in Taurus raz-vijali v prihodnjih letih?Model Virus se bo v proizvodnji obdral kar nekaj asa. Odloeni pa smo tudi, da v Ameriki doseemo trni odziv. e dvostran-skega sporazuma ne bomo uspeli dobiti ob pomoi zunanjega ministrstva, ministrstva za promet ali ministrstva za gospodarstvo, bomo sestavljanje letal preselili v Srednjo Ameriko in s tem pridobili certifi kat neke druge drave. Na amerikem trgu bi lahko prodali od 500 do tiso letal, kar je prevelik potencial, da bi ga kar tako zavrgli.

V katero dravo bi lahko preselili sesta-vljanje letal?V Gvatemali sem se o tem e pogovarjal, nji-hov odziv pa me je presenetil. Poleg opremlje-nih prostorov mi namre za deset let ponujajo oprostitev plaila davkov. al pa Gvatemala za sestavljanje letal ni najbolja lokacija; pro-blem so predvsem temperature in uinkovi-tost delovne sile Zato iemo monosti, da bi letala sestavljali v Kanadi, vseeno pa si e vedno elim, da bi omenjeni sporazum med Slovenijo in ZDA im prej sklenili ter da bi

lahko naa letala prodajali kot slovenski izde-lek, saj ima dovolj dodane vrednosti, da bi ga lahko sestavljali tudi v Sloveniji.

Kakni so bili vai zaetki? Znano je, da ste se pred izdelavo letal ukvarjali e z drugimi dejavnostmi. V Ajdovini sem konal gimnazijo, nato sem v Ljubljani tudiral ekonomijo, teh-nine izobrazbe pa uradno nimam. Eko-nomsko znanje mi je na podjetniki poti zelo pomagalo, ker je e tako dober izdelek teko prodati, e ga ne zna triti oziroma razvoja, izdelave, proizvodnje, prodaje in odziva kupcev povezati v uinkovito celoto. V tudentskem obdobju sem se preivljal s fotografi jo, s katero sem se zael ukvarjati e v gimnazijskih letih, tako da sem bil ura-dni fotograf v entjakobskem gledaliu. S Tomaem Domiceljem sva po svetu obisko-vala in fotografi rala koncerte. Bil sem tudi meneder nekaj glasbenih skupin in kaj hi-tro se je pojavilo vpraanje tiskanja plakatov. V Italiji sem se nauil te obrti in zael tiskati plakate za najveje dvorane na obmoju ta-kratne Jugoslavije. Takrat sem se med spre-hajanjem po Londonu sreal s priponkami, kar je mono vplivalo na mojo podjetniko

13December 12 II

intervjuintervju: Ivo Boscarol

ilico. Ker priponk pri nas tedaj e ni bilo, sem se lotil njihove izdelave. Priponk s slo-ganom Slovenija, moja deela smo izdela-li ve milijonov, z izdelovanjem priponk in tiskanjem plakatov pa sem se preivljal e kar nekaj let po tudiju. To delo mi je odprlo kar nekaj novih pogledov. Predvsem da ne potrebuje velike proizvodnje, saj jo lahko razdeli na ve krajev (na primer po do-movih ali pri podizvajalcih), ti pa si tisti, ki organizira posel, izvaja vhodno kontrolo, nadzira kakovost in prodaja. To se danes imenuje alokacija proizvodnje, esar se v naem podjetju e danes posluujemo.

Kdaj ste se zaeli zanimati za letalstvo?e kot majhen mulec sem se sreal z mode-larstvom, veliko pa sem bil tudi na naem letaliu v Ajdovini, kjer sem pogosto letel. Ker se je moje letenje zaradi posla za-elo oddaljevati, sem poasi izgubljal stik z letenjem. Ravno takrat pa se je pojavil du-raluminij, z njim so se pojavili zmaji, kmalu tudi prvi motorni zmaj, kar je spremenilo moj nain dojemanja letenja. Ko sem spo-znal, da nisem ve odvisen od aerokluba in da ima lahko tako letalno napravo na-loeno na strehi avtomobila ter jo lahko sestavi doma, sem uvozil in sestavil prvega motornega zmaja. Sasoma smo se odloili, da napravo izboljamo in naredimo tako, da bo veja in bolj varna. Ko smo z izboljanim zmajem tudi leteli, je bilo samo e vpraanje asa, kdaj nas bo kdo videl in si zaelel, da ga naredimo tudi zanj. S tem se je zaela naa

zgodba oziroma serijska izdelava motornih zmajev. Oktobra 1987 sem tudi uradno po-stal prvi zasebni izdelovalec letal v Jugosla-viji. Dokazal sem, da je tudi nemogoe mo-goe, e ima cilj in vizijo ter e si preprian v to, da bo uspel. Samo cilj mora biti dovolj visoko postavljen, da ne pade motivacija. Ker smo e takrat vedeli, da bo takratna Ju-goslavija za nas premajhen trg in da bo treba izvaati, sem se odloil, da zgradim svojo zgodbo okoli lastne blagovne znamke. To je tisto, v kar e danes verjamem. Poleg kako-vosti in produktivnosti je blagovna znamka tisto, kar poveuje in da vrednost izdelku in podjetju. Za podjetje sem izbral ime Pipistrel (kar v italijanskem jeziku pomeni netopir), ker smo ob veerih letali po nebu kot veliki netopirji. To ime je e zdaj na zaitni znak.

Kako pa ste se s svojimi izdelki zaeli uveljavljati v svetu?e takoj po zaetku izdelave smo zmaje tudi izvaali po vsem svetu. Moj moto je, da mora biti tisto, kar ponem, najbolje, zato smo s svojimi zmaji kmalu zaeli postavlja-ti standarde. Bili smo namre prvi proizva-jalec na svetu, katerega zmaje je uporabil tudi Nato.

Natove pozornosti pa verjetno ne bi bili deleni, e vaih izdelkov ne bi zaznamo-vala tolikna inovativnost.Res je, nae podjetje odlikuje predvsem inovativnost. Pomembne so tako komple-mentarne inovacije, ki pripomorejo k prvi

inovaciji, e bolj pa ruilne inovacije, ki na-redijo res velik preboj in so kljunega po-mena za uspenost. Takrat se je kot ruilna inovacija pojavilo ultralahko letalo. To je letalo, ki je sicer enake oblike kot veliko le-talo, a spada v nijo kategorijo in ima zapr-to kabino. Pojavili so se tudi novi materiali. Vse to je poasi izpodrinilo motorne zmaje. Zato smo se morali odloiti, ali propademo ali pa se preusmerimo na podroje letalstva. Odloili smo se, da poskusimo nekaj dru-ganega, inovativnega, nekaj, esar drugi e nimajo, da naredimo letalo, ki bo letelo tudi brez moi motorja. Do takrat je namre veljalo, da v primeru odpovedi motorja na letalu sledi katastrofa. Mi smo izhajali iz fi -lozofi je jadralnega letala, ki jadra tudi brez motorja, vendar smo mu dodali motor, tako da se lahko z njim potuje hitro ali pa jadra. Takega letala do tedaj v kategoriji ultralah-kih letal ni uspelo narediti e nikomur, in ko smo se prvi pojavili na sejmu, smo bili na naslovnicah svetovnih letalskih revij, ki so nae letalo oznaile za veliko inovacijo. Kar naenkrat smo imeli dela za nekaj let vnaprej in dovolj sredstev za fi nanciranje nadaljnje-ga razvoja. Da je nekdo uspeen in kakovo-sten, so pomembni vizija, lasten razvoj, la-stna blagovna znamka, inovativen izdelek, motiviran kolektiv, racionalna proizvodnja in lasten trg. Inovativnost je potrebna tudi pri predvidevanju gibanj na trgu, seveda pa je pomembna e dodana vrednost. Moji tri-je kriteriji zanjo so obvladovanje strokov, prodajna cena in blagovna znamka.

14 December 12 II

inte

rvju

intervju: Ivo Boscarol

Se pri inovativnih reitvah v podjetju pojavijo tudi razlike v staliih?Seveda se. Razvoja Taurusa, dvosedenega letala z motorjem v trupu, smo se lotili s povsem drugano fi lozofi jo. Z mojo zami-slijo, da bi sede kopilota postavili vzpo-redno s sedeem pilota (in ne za njim, kot smo poeli dotlej), se nekateri sodelavci

niso strinjali, ker taka postavitev sedeev pomeni veji presek letala, znano pa je, da manji je presek letala, manji je tudi njegov zrani upor. Svojo zamisel sem za-govarjal s tem, da kupci naih letal radi v letenju tudi uivajo (ne le premagujejo raz-dalje) in da iri trup letala lahko izdelamo v obliki krila, da bo poleg upora ustvarjal

Podjetje Pipistrel se bo lotilo tudi gradnje sonnih elektrarn Kljub uspehu v segmentu ultralahkih letal Ivo Boscarol nartuje iritev podjetja na nova podroja. Njegovo podjetje se bo namre lotilo tudi gra-dnje sonnih elektrarn. Boscarol pojasnjuje, da je letalstvo zelo ranljiva dejavnost. e gre kar koli narobe oziroma e pade samo eno letalo, imate lahko zelo hitro probleme, zaradi katerih podjetje lahko celo propade. Zato sem se odloil, da gremo v diverzifi kacijo dejavno-sti, da bomo manj ranljivi. Registrirali smo se tudi kot uradni proizvajalec elektrine energije, tako da bomo po Sloveniji gradili sonne elektrarne. Druga dejavnost, v ka-tero se tudi intenzivno usmerjamo, pa je razvoj brezpilotnih letal za posebne namene.

Podjetje Pipistrel se bo kmalu lotilo tudi gradnje sonnih elektrarn.

To je podroje, za katerega imamo v Sloveniji e dovolj znanja, da se v naslednjih nekaj letih na trgu pojavimo s kakovostnim izdelkom. Zato e sodelujemo s podjetji iz Izraela in Indije. Tudi novi razvojni center, ki smo ga zgradili, je namenjen iritvi naega znanja na podroja razvoja organskih fotocelic, brezpilotnih letal in razvoju novih kompozitnih materialov. Razvijamo se tudi v smeri racionalne rabe energije in novih pogonskih sistemov za letala. Seveda e vedno ostajamo tudi v letalstvu, saj razvijamo tirisedeno letalo, in mislim, da bomo poasi prili tudi do poslovnega letala. Danes imajo poslovnei dovolj pregledov na letaliih, zato si kupujejo manja poslovna letala, da so neodvisni. Ta industrija je v velikem vzponu. Vsa potrebna teh-nologija nam je dosegljiva, problem pa je v birokraciji in lobiranje. Letalska industrija je namre povsod po svetu stratekega pomena.

tudi vzgon. Biti pionir ni enostavno, saj je treba postavljati nove standarde, nekdo pa mora opraviti tudi to nehvaleno nalogo. Toda tako vizionarstvo oziroma odstopanje od povprenega razmiljanja je nujno, e elite biti uspeni.

Kako pa sicer pri vas potekata razvoj in proizvodnja letal?V naem podjetju, ki ima 35 zaposlenih, se zavedamo, da letala ne moremo v celoti izdelati sami. Sami izdelamo prvo fazo ra-zvoja novega letala, to je celotno narto-vanje (od aerodinamike do konstrukcije), nato izdelamo tudi tiri do est prototipov in jih najprej preizkusimo na tleh. Sledi-ta preizkus prototipov v zraku in prido-bivanje osnovnih certifi katov. Naslednja faza, ki jo tudi izdelamo sami, je izdelava orodij in priprava celotne tehnologije za serijsko proizvodnjo, ki jo potem prene-semo h kooperantom oziroma podjetjem, ki z naim znanjem in nao tehnologijo ter s pravilno vhodno kontrolo izdelajo priblino 5.500 sestavnih delov letala. Se-stavljanje letala izvedemo pri nas, letalo pa pred dobavo kupcu tudi preizkusimo. V skladiu imamo priblino 11 tiso iz-delkov, za pregled in urejenost skladia pa skrbita dve osebi. Njuna naloga je, da vsako jutro za vsa delovna mesta na vozi-ke pripravita vse potrebne dele, ki se tisti dan potrebujejo v proizvodnji. Na sistem kontrole kakovosti je veplasten. Po siste-mu lastne barkode nadziramo zgodovino vsakega dela posebej, tako da natanno vemo, kdaj smo posamezen del nabavili, koliko asa je bil na zalogi, pa tudi kdo ga je vgradil v letalo Osnovni koncept je seveda podrejen letalskim standardom, vendar vkljuuje prvine avtomobilske in-dustrije (Toyotin sistem 20 kljuev).

Zgradili ste tudi nov razvojni center Res je. Razvoj je za nae podjetje izjemno pomemben, zato smo si zgradili nov ra-zvojni center na 2.400 kvadratnih metrih povrine, v njem pa bo na enem mestu zbrano vse nae znanje. Pomembno je tudi to, da gre za energetsko popolnoma neod-visen objekt.

Kje je podjetje Pipistrel danes in kakni so vai narti za blinjo prihodnost?Trenutno izdelujemo tiri modele letal, iz-delamo pa po eno letalo na teden. V razvo-ju imamo dve novi letali in izdelujemo e

15December 12 II

intervjuintervju: Ivo Boscarol

Kmalu bodo tudi letala poganjali elektrini motorji Motorje z notranjim izgorevanjem bodo kmalu zaeli izpodrivati hibridni pogoni (gorivne celice, elektrini v kolesa vgrajeni motorji ). Kaj to po-meni za nadaljnji razvoj ultralahkih letal? V podjetju Pipistrel se z nekaj zelo konkretnimi projekti e intenzivno pripravljajo na zamenjavo motorjev z notranjim izgorevanjem z okolju prijaznejimi elektrinimi motorji.Po Boscarolovem preprianju je prihodnost v elektrinih motorjih, zato si v podjetju Pipistrel prizadevajo, da bi tudi na tem podroju postavili standarde. Zdaj smo pre-dstavili dvosedeno letalo s takim motorjem. Razvoj je trajal dve leti, v celoti (vklju-no z motorjem) pa smo ga v sodelovanju s petindvajsetimi podjetji in izobraevalni-mi institucijami razvili v Sloveniji. Tudi tehnologija na podroju polimernih baterij je medtem e tako napredovala, da so baterije dovolj lahke za uporabo v letalih. Z univerzo v Novi Gorici zdaj razvijamo e nain nanaanja tako imenovanih organskih fotocelic na povrino letala, tako da bo lahko celotna povrina letala prekrita s foto-celicami, ki bodo med letom polnile akumulatorje. To bo zelo velika revolucija, saj je to v tem trenutku zagotovo ena od reitev za energetske probleme, ki jih imamo. Tr-dno verjamem v potencial sonne energije, ker je tiha, ne onesnauje okolja in ne spreminja okolice. Ko bo ta tehnologija tako razvita, da bomo lahko vsako povrino pre-vlekli s fotovoltaino snovjo, bo to spremenilo marsikatero podro-je. Nanotehnologija to omogoa in menim, da je nujno, da tudi Slovenci sodelujemo pri njenem prodoru in razvoju. Z univerzo v Stuttgartu se e dogovarjamo za sodelovanje pri razvoju letala na vodikove gorivne celice.

tiri tipe motornih zmajev. Z zaposlenimi bomo letos ustvarili dobre tiri milijone evrov prometa. Lahko se pohvalimo, da na tem podroju ustvarjamo standarde. Za elektrino letalo, ki ga razvijamo, v svetu ni niti enega standarda (kakna voltaa je lahko na motorju, kakna je zaita ). To je sicer prednost naega podjetja pred kon-kurenco, ki pa je teko merljiva. Najve iz-delkov prodamo zunaj Evrope, kupci nam zaupajo in letala nam plaujejo tudi s 50-odstotnim avansom.

Pred kratkim smo predstavili prvo dvosede-no letalo na svetu na elektrini pogon. To je letalo, je povsem neslino, okolju prijazno in tudi poceni. Trenutno tehnologija to e omo-goa in preprian sem, da bo to letalo lahko poletelo do viine 2.500 metrov in da bomo v prihodnjih nekaj letih postopke e tako raz-vili, da bomo lahko leteli z elektriko.

Kaj je trenutno va najveji tehnini pro-blem oziroma izziv? Trenutno imamo najveji problem pri ra-zvoju novega tirisedenega letala. Problem pa ni v tem, kako bo letelo in kakne oblike bo, temve v tem, za koga ga bomo sploh izdelovali. Zaradi razlinih prehrambnih navad po svetu je namre loveko telo po razlinih celinah zelo razlino, saj imamo zelo teke in zelo lahke ljudi. Narediti leta-

Testiranje prototipa letala Taurus na elektrini pogon

lo za tako razline uporabnike pa je teko; tovrstni problemi so najteje reljivi.

Uspeha vaega podjetja verjetno ne bi bilo brez motiviranega kadra.Pogoj za uspenost in kakovost je zado-voljen in motiviran kolektiv. Zadovoljstvo delavca se ne kona pri dobri plai. Zado-voljstvo zaposlenih se meri s tem, da radi prihajajo v slubo, da imajo dobre delovne pogoje, da so nagrajeni za izboljave in ude-leeni pri dobiku ter ne nazadnje, da jih na ulici ni sram povedati, v katerem podjetju delajo. Motiviran kolektiv je tisti, ki pogo-juje uspeh. Pri nas si zaposleni sami orga-nizirajo delovno mesto, sami skrbijo zanj in njegovo istoo. Ko v podjetje sprejmem novega delavca, mu reem, da smo Pipistrel mi in ne vi.

16 December 12 II

utrip

dom

adogodki in doseki

Skladno z izhodii Lizbonske strategije bo za nadaljnjo rast slovenskega gospodar-stva potrebno dobro delovanje trikotnika izobraevanja, raziskav in inovacij ter go-spodarstva. Lizbonska strategija in strate-gija razvoja Slovenije znanje razumeta kot glavno gonilo napredka in globalne kon-kurennosti. Njuna vizija je druba znanja, ki v praksi pomeni premik gospodarstva k izdelkom in storitvam z visoko dodano vrednostjo.

Po mnenju ministra Turka Slovenija potre-buje odprt, podjeten, ambiciozen in moti-viran razvojno-raziskovalni in visokool-ski prostor. Potrebuje tudi jasne razvojne prioritete za tehnoloki preboj, ki znanje spreminjajo v denar. S tem sreanjem poskuamo nanizati nekaj kljunih nael, v skladu s katerimi bi lahko vpliv razisko-valne in visokoolske dejavnosti v Sloveniji izboljali. Ta naela so podjetnost, odprtost in odlinost, s katerimi se bodo tudi med univerze in intitute vnesli mehanizmi kon-kurennosti, je pojasnil minister Turk.

Prostor znanja je za razvoj Slovenije bistve-nega pomena. Minister Turk je posebej po-udaril, da modernizacija danes razmeroma avtonomnega razvojno-raziskovalnega in izobraevalnega prostora potrebuje spod-bude za aktiviranje potencialov, ki jih skri-va povezovanje vseh danes preve razdro-bljenih monosti in prilonosti. e je taka prenova le odraz zunanje prisile, ne bo dala elenih rezultatov. Nasloniti se velja na so-dobne, napredne, razvojno naravnane moi znotraj sistema, ki jim morajo slediti tudi nujne zakonske spremembe, je povedal.

Generalni direktor GZS Hribar Mili je poudaril pomen nujnega poveanja delea prorauna za raziskave in razvoj. Hkrati pa je treba do zdaj prevladujoe programsko fi nanciranje RR-dejavnosti spremeniti v korist aplikativnih raziskav in povezave z gospodarstvom. Ob tem se je navezal tudi na to, da so razpisi za rpanje sredstev iz EU tako pozni, da sta nujni hitra interven-cija in realizacija obljub.

Turk in Hribar Mili o kljunih prilonostih razvoja prostora znanja v SlovenijiMinister za razvoj dr. iga Turk in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Mili sta na zaetku novembra v prostorih GZS skupaj s predstavniki raziskovalnih in visokoolskih institucij ter gospodar-stva skuala ugotoviti kljuna naela, po katerih bi v Sloveniji gradili drubo znanja. Minister Turk je med drugim dejal, da Slovenija potrebuje odprt, podjeten, ambiciozen in motiviran razvojno-raziskovalni in visokoolski prostor, medtem ko je generalni direktor GZS Hribar Mili izpostavil nujno poveevanje delea prorauna za raziskave in razvoj.

Po Hribar Milievem mnenju ima Slove-nija razvojne politike, programe podpore, vire fi nanciranja in zakonodajo, ki podpira drubo znanja. Hkrati pa manjka politik, ki bi posebej spodbujale komercializacijo domaega znanja. Poudaril je, da izobra-evalni procesi podpirajo strukturno brez-poselnost, zato sta poleg e uvedenega ti-pendiranja nujno potrebna ambiciozneja promocija in olajan dostop za izobraeva-nje defi citarnih kadrov. Izpostavil je potre-bo po razvijanju intelektualnega elitizma in odlinosti.

Pritrdili so mu predstavniki gospodarstva, e da elijo uinkovito univerzo in javno raziskovalno sfero, ki bo zagotovila mlade elitne diplomante, menederje ali dok-torje znanosti. Razmiljati in delovati je treba strateko, k emer mora prispevati tudi TIA. Programi na univerzah morajo

biti prilagojeni prihodnjim potrebam po znanju in izkunjam ter stremeti morajo po odlinosti. Prisotni so se strinjali, da je treba sprostiti pogoje za ustanavljanje t. i. spin-off podjetij univerz, preko katerih bi vodilni raziskovalci imeli ve monosti za sodelovanje v konkretnih razvojnih projek-tih znanosti in gospodarstva, kar bi moralo biti vkljueno tudi v kriterije opredeljeva-nja njihove odlinosti.

Dananje sreanje je poskus oivitve raz-prave med vsemi glavnimi akterji na po-droju prenosa znanja v gospodarstvo in se bo nadaljevalo skozi irok dialog v iskanju soglasja, kako lahko naredimo sistem bolj odprt, bolj podjeten, bolj tekmovalen, kako avtonomijo sistema poloiti v roke najbolj-im, kako narediti sistem drubeno bolj uinkovit, kako stalno in dosledno zvieva-ti kakovost.

V podjetju Proceq so razvili nov prenosni odbojni merilnik trdote EquoTip za kovine, ki se ponaa z optimiziranim nakladalnim oziro-ma sprostitvenim mehanizmom in drugimi inovativnimi lastnostmi. Proizvajalec je preprian, da gre za najbolj ergonomski in uporab-niku prijazen integriran merilnik trdote te vrste. Najnoveja naprava je bila razvita pod vodstvom prvotnega izumitelja EquoTipa, ki je merilnik skonstruiral e pred tridesetimi leti.

Fleksibilna druina izdelkov za dinamino in statino merjenje trdote podjetja Proceq je sestavljena iz prenosnih testnih naprav in avtomatizirane opreme, ki omogoa ve-liko ponovljivost meritev in prijaznost do uporabnika. Linija EquoTip se odlikuje po monosti menjavanja komponent, ki ne vpliva na natannost, in visoki zanesljivosti ter omogoa merjenje skozi dalje asovno obdobje.

EquoTip2 in EquoStat sta se izkazala v praktinih aplikacijah, ki so vkljuevale mehke in izjemno trdne, lahke in teke, pa tudi majhne in velike kovinske testne predmete. Proceq tako ponuja reitve za najrazlineje potrebe strank, kar je z uvedbo pametnih lastnosti in aplikacij postalo e laje. Proceq je z EquoTipom doloil globalne standar-de merjenja in smernice za merjenje odbojne trdote. Ti so bili prvotno doloeni glede na ASTM A956-96 in smernico VDI/VDE 2616. Iz podjetja poroajo, da nameravajo nadaljevati s postavljanjem vedno vijih kriterijev na tem podroju.

Prenosni merilnik trdote

17December 12 II

18 December 12 II

Podjetnica leta 2007 je Nataa Ratej, la-stnica podjetja Rima. Priznanje je prejela za razvoj in vodenje uspenega gradbe-nega podjetja Rima, ki je med prvimi v Sloveniji zaelo uvajati suhomontano gradnjo.

Podjetje med drugim odlikuje komple-ksno projektno vodenje, ki povezuje iro-ko strokovno znanje, napredne tehnoloke reitve, ekoloko usmerjenost in oblikoval-ski pogum. Prav s tem je podjetje postalo prepoznavno in ugledno. Njihovi najbolj znani izdelki so mobilna hia Rima Mobil,

Podjetnica leta 2007 je Nataa Ratej

montani objekt Flexys in toplotnoakumu-lacijska montana stena. Podjetje uspeno raste in dosega nadpovprene rezultate v svoji dejavnosti, kar je rezultat urejenega in uspenega vodenja.

Ratejeva, ki je vodenje podjetja prevzela pred tremi leti po tragini izgubi moa, je ob prejemu priznanja dejala, da verjame v to, kar dela, se pa zaveda, da uspehe prine-sejo trdo delo ter korektni odnosi z zapo-slenimi in s partnerji. Vesela sem, da so nas opazili in pohvalili, je po podelitvi e dejala letonja podjetnica leta.

Prednost lokacije ob avtocesti KoperLju-bljanaMaribor sta predvsem enostavna do-stopnost in lega ob petem prometnem kori-dorju, kar srediu omogoa izjemno dobre povezave tudi s sosednjimi dravami, po magistralnih cestah pa je povezano e s celj-skim eleznikim vozliem in elezniko po-vezavo CeljealecVelenje. Gvido Omladi, predsednik uprave Skupine ERA, je o projek-tu povedal, da bodo projekt izvajali skupaj z ve partnerji, sama gradnja bo vefazna, njegova konna podoba in modalnost pa se bosta prilagajali potrebam partnerjev projek-

ERA nartuje multilogistino poslovno sredieSkupina ERA bo prihodnje leto v alcu (v tamkajnji poslovni coni Arnovski gozd) zaela graditi Multilogistino poslovno sredie Slovenije, zasnovano po najsodobnejih strokovnih merilih.

ta. Omladi investicijsko vrednost projekta ocenjuje na priblino 60 milijonov evrov.

Lokacija tega sredia bo zbirna lokacija za blago iz Italije, vice in Francije, v naspro-tni smeri pa tudi blaga iz Madarske, e-ke in Slovake, hkrati bo predstavljala tudi logistiko na obmoju Jugovzhodne Evrope. Pomembno je, da je na tej lokaciji mogoe zdruiti celotno ponudbo izdelkov, name-njenih trgu Evropske unije, in jih dostavlja-ti brez asovnih ovir in meja v nadzorova-nih logistinih razmerah.

Nataa Ratej, podjetnica leta, in tefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije (foto: Beno)

utrip

dom

adogodki in doseki

Siemens po novem letu z drugano strukturo vodstva drubeSiemens bo po novem letu deloval z novo organizacijsko in vodstveno strukturo. Upravni odbor bo imel na-mesto dosedanjih enajst le osem lanov, vodil pa ga bo Peter Lscher. Celotna druba bo razdeljena na tri sektorje: industrijo, ki letno ustvari 40 milijard evrov prihodkov, energijo (20 milijard evrov) in zdravstvo (20 milijard evrov). Za globalne posle in regionalne po-drunice bo Siemens obdral osnovno matrino strukturo, naloge in prodajne odgovornosti regionalnih podrunic pa bodo po novem obseneje.

Japonski avtomo-bilski koncerni oktobra mono poveali izvozPet vodilnih japonskih avtomobilskih koncernov (Toyota, Nissan, Honda, Mazda in Mitsubishi) je oktobra mono okrepilo svoj izvoz. Domai japonski trg je ibak, prodajo sta na njem poveali le Toyota in Mazda, medtem ko se ostalim trem prodaja zmanjuje. Vodilna To-yota, h kateri spadata tudi Daihatsu in Hino, je izvoz oktobra poveala za 16,8 odstotka (na 268.325 avtomobilov), Re-naultov partner Nissan za 17,5 odstotka (na 69.167 avtomobilov), Honda za 10,6 odstotka (na 63.566), Mazda za 13,6 od-stotka (na 69.612) in Mitsubishi za 60,1 odstotka (na 43.886 avtomobilov).

GM in kitajski SAIC ustanavljata skupno podjetjeAmeriki avtomobilski koncern General Motors (GM) in njegov kitajski partner SAIC sta napovedala ustanovitev skupne-ga podjetja Shanghai Onstar Telematics, ki bo na kitajski avtomobilski trg prine-slo sodobne reitve na podroju varnosti in komunikacij. Drubi bosta v skupno podjetje, ki naj bi na trgu s svojo ponud-bo zaelo nastopati leta 2009, vloili 46 milijonov dolarjev. Novoustanovljeno podjetje bo ponujalo razline sodobne storitve s podroja telekomunikacij ter varnosti in zaite vozil (kot so pomo na cesti, prostorono telefoniranje, dia-gnostika vozila, navigacija ipd).

19December 12 II

dogodki in dosekiutrip dom

a

Glavni namen osrednje slovenske priredi-tve inovativnosti, ki bo 17. in 18. januarja 2008 v Cankarjevem domu v Ljubljani, so promocija in podpora razvoja inovacij, inovativnih podjetij in inovativnega pod-jetnikega okolja, promocija in podpo-ra tehnolokega razvoja ter povezovanje znanosti in gospodarstva. Drugi slovenski forum inovacij bo prikazoval inovacijski proces Pot podjetnike zamisli, sesta-vljen iz petih razvojnih korakov (stopenj), ki obeleujejo bolj ali manj teavno pot inovatorja od trenutka, ko se mu je poro-dila nova zamisel oziroma ideja za izdelek/storitev, do uspenega trenja inovacije. Na vsaki od teh stopenj bodo na priredi-tvi sodelovale kljune ustanove, ki lahko

Izbrane inovativne ideje za 2. slovenski forum inovacijStrokovna komisija pod vodstvom izr. prof. dr. Matjaa B. Juria je med 175 prijavljenimi inovativnimi idejami invencijami, inovacijami, izumi in novi-mi tehnolokimi reitvami izbrala 40 najboljih, ki bodo na 2. slovenskem forumu inovacij predstavljene na razstavi Inovativni potencial Slovenije in v katalogu inovacij za leto 2007.

pripomorejo k razvoju inovativnih idej in poveanju njihove dodane vrednosti. Tako bodo inovatorjem in inovativnim podje-tjem pomagali pri razvoju idej, izdelkov ali storitev, ustanavljanju podjetja, pridobiva-nju fi nannih sredstev, pa tudi pri trenju inovativnih idej.

V duhu Poti podjetnike zamisli se bo zvrstilo tudi ve kot 30 izobraevalnih in promocijskih dogodkov, na katerih pro-gram ne bo namenjen le podjetnikom inovatorjem, ampak tudi mladim, v kate-rih eli spodbuditi ustvarjalnost in inova-tivnost.

Naronika drugega slovenskega foruma inovacij sta Javna agencija za podjetnitvo in tuje investicije (JAPTI) ter ministrstvo za gospodarstvo, izvajalec pa Intitut He-vreka! v sodelovanju z IRP Intitutom za raziskovanje podjetnitva in Centrom za razvoj novih tehnologij. Ve informacij o drugem slovenskem forumu inovacij je na spletni strani www.sfi .si.

Strokovna revija Heimwerker Praxis, na-menjena uporabnikom elektrinega ro-nega orodja, je v novembrsko-decembrski izdaji predstavila preskus desetih rezkalni-kov razlinih svetovnih proizvajalcev elek-trinega ronega orodja.

Pri ocenjevanju so upotevali: funkcio-nalnost izdelka, uinkovitost pri rezkan-ju mehkega lesa, uinkovitost pri rezkan-ju trdega lesa, delovanje in opremljenost izdelka. Perlesov rezkalnik OF 9 E je pri vseh omenjenih kategorijah dosegel vi-je ocene kot konkurenni modeli in se s skupno oceno 1,3 z Boschem uvrstil na

Nemka revija nagradila PerlesovrezkalnikNovembra letos je rezkalnik Perles of Switzerland, ki ga je razvila Hi-driina druba Hidria Perles v Kranju, na neodvisnem preskusu nemke revije Heimwerker Praxis prejel najvijo oceno. Med rezkalniki vijega cenovnega razreda si prvo mesto deli z Boschevim modelom. irija je pri Perlesu izpostavila inovativno reitev izjemno enostavnega in na-tannega nastavljanja globine rezkanja.

prvo mesto. irija je pri Perlesove-mu modelu izpostavila funkcijo na-tannega nastavljanja globine reza ter zgornji odsesovalni nastavek, ki uporabnikom omogoa lahko in nemoteno delo. Rezkalnik odlikuje tudi zelo dobro razmer-je med kakovostjo in ceno.

Helena Tuarvodja korporativnega komuniciranja, Hidria, d. o. o., Spodnja Idrija

Helena Tuar

20 December 12 II

21December 12 II


a

Peskanje s suhim ledom je tehnologija, ki temelji na uporabi stisnjenega zraka, ki po-spei gibanje delcev suhega ledu (utekoinje-nega ogljikovega dioksida) do velike hitrosti, povprena poraba suhega ledu znaa 2,8 m3/min., potreben tlak pa je 5,5 bara. ienje z ogljikovim dioksidom deluje s kombinaci-jo treh dejavnikov: kinetine energije lede-nih delcev, termooka in termokinetinega uinka mikroeksplozij ob sublimaciji oglji-kovega dioksida iz ledu v plin. Za posame-zne aplikacije dosegamo optimalen uinek z razlinimi obami, razlino velikostjo in go-stoto delcev suhega ledu ter s prilagajanjem tlaka stisnjenega zraka in koliine dovajanja suhega ledu na povrino, pojasnjuje Meh.

Prednosti in uporabnost peskanja s suhim ledomSistemi za peskanje s suhim ledom omogoa-jo sprotno vzdrevalno ienje proizvodne opreme (tudi med delovanjem), kar obutno

ienje s suhim ledom

Revolucionarna reitev za ienje v industriji Peskanje s suhim ledom je uinkovit nain poveevanja produktivnosti in kakovosti izdelkov v proizvodnih obratih, zato se ta tehnologija na tevilnih industrijskih podrojih e uporablja za odstranjevanje razlinih neisto in oblog. Po besedah Joeta Meha, direktorja alskega podjetja Ilanotech, d. o. o., potenciali te tehnologije s tem e zdale niso povsem izkorieni, saj so s suhim ledom mogoa tudi razlina vzdrevalna ali i-stilna dela. Poleg uinkovitosti je med najvejimi prednostmi te tehnolo-gije treba izpostaviti vsaj e velik (70- do 80-odstotni) prihranek asa, ki je potreben za ienje, in prijaznost do okolja.

Zoran JerebFoto: arhiv Ilanotech, d. o. o.

zmanjuje tevilo daljih zastojev proizvo-dnje. ienje namre lahko poteka tudi med samim delovanjem naprav, zato demontaa, transport in ponovna montaa stroja niso potrebni. Zaradi sublimacije delcev suhega ledu po opravljenem ienju tudi ni treba odstranjevati peskalnega medija. Dodatne prednosti te metode so tudi to, da suhi led ni abraziven, zato ne pokoduje obdelovane povrine, ogljikov dioksid je nestrupen ele-ment, nadomeanje strupenih kemikalij, topil in peskalnih medijev s suhim ledom pa pomeni vejo varnost na delovnem mestu in prispevek k istejemu okolju.

Peskanje s suhim ledom se e uporablja v tevilnih industrijah v avtomobilski in kovinskopredelovalni industriji, livarstvu,

Kako deluje ienje s suhim ledomStisnjen zrak z visokim tlakom potiska ledene delce na povrino, s katere odstranjujemo oblogo. Kljub visoki hitrosti je kinetina energija delcev suhega ledu minimalna v pri-merjavi z delci drugih peskalnih medijev (pesek, jeklene kroglice, steklene perle), saj je suhi led relativno mehak in ima nijo gostoto kot drugi mediji. Ker se delec suhega ledu v trenutku dotika s povrino takoj spremeni nazaj v plinasto stanje in se sorazmerno malo kinetine energije prenese na povrino, je ta tehnologija neabrazivna. Ob sublima-ciji v trenutku dotika s povrino ledeni delec nase prevzame pozitivno temperaturo tanke vrhnje plasti obloge. Hiter prenos temperature z obloge na ledeni delec povzroi visoko temperaturno razliko med posameznimi plastmi obloge, kar povzroi krenje in nato odstop zgornje plasti obloge od spodnjih. Tako suhi led postopoma odstranjuje oblogo, dokler ne dosee osnovne povrine. Kombinacija kinetine energije delcev in trenutne-ga prenosa temperature povzroi sublimacijo trdnega delca ogljikovega dioksida nazaj v plinasto agregatno stanje. Ob tem se v nekaj nanosekundah volumen delca povea do 800-krat, kar v trenutku dotika deluje kot mikroeksplozija. Ogljikov dioksid se iri vzdol in stran od povrine, s tem pa odnaa delce obloge, ki se odstranjuje, e dodaja Meh.

ienje orodja v livarni

22 December 12 II

utrip

dom

adogodki in doseki

predelavi gume in plastinih mas, pa tudi v ivilski industriji. V avtomobilski industriji in pri proizvodnji avtomobil-skih sestavnih delov se peskanje s suhim ledom uporablja za odstranjevanje zaga-nin, ostankov loevalnih premazov, oblog po elektrostatinem barvanju in ostalih oblog na kokilah, pa tudi za ienje je-drnikov, permanentnih kalupov, varilnih linij, strojev in orodij za brizganje plastike in tlano litje, kalupov za izdelke iz po-liuretanske pene, ohiij, lakirnih verig, obeal, povrin lakirnih komor, obeal, vodil transporterjev, elektromotorjev, be-tonskih tlakov, senzorjev v avtomatskih lakirnih komorah, talnih reetk Pri proizvodnji izdelkov iz plastinih mas in gume se na kalupih in orodjih za vli-vanje plastike nalagajo ostanki dimnih plinov, plastike, loilnih sredstev in dru-ge obloge, ki povzroajo slabo kakovost izdelkov. Klasino ienje zahteva ohla-janje kalupov, demontao in zamudno mehansko ali kemino odstranjevanje oblog, uporaba suhega ledu pa omogoa ienje nameenih in vroih orodij in kalupov, saj demontaa in hlajenje nista potrebna. Peskanje s suhim ledom mo-no zmanja stroke ienja opreme tudi v ivilskopredelovalni industriji, saj suhi led uinkovito odstranjuje maobne in karbonske obloge, uinkovit pa je tudi pri odstranjevanju prahu in alergenov.

MicroClean za najprecizneje ienje s suhim ledomMicroClean je namizni sistem za pre-cizno in neno neabrazivno peskanje s suhim ledom. Od drugih sistemov za peskanje s suhim ledom se razlikuje po tem, da vsebuje manj suhega ledu in komprimiranega zraka, zato deluje skoraj neslino in omogoa strokovno zelo sprejemljivo uporabo.

MicroClean uinkovito odstrani oblo-ge z vseh teko dostopnih odprtin, drobnih re ali nenih lamelic, kjer klasine metode niso uinkovite. Sis-tem MicroClean sestavljajo stroj za peskanje, cev za suhi led, visokotlana cev za zrak, aplikator (pitola) in na-stavek za aplikator (oba).

Prednosti ienja s suhim ledomDeset argumentov za ienje s suhim ledom:- superiorno ienje manj generalnih ienj pomeni manj zastojev proizvodnje - stroji in orodja se istijo na mestu peskanje s suhim ledom je suh postopek, ki

ne zahteva demontae, kar pomeni kraje zastoje in manj izpadov proizvodnje - veliko hitreje ienje- neabrazivna, nevnetljiva in neprevodna metoda peskanje s suhim ledom ne

pokoduje povrine, ki se isti, lahko pa se uporablja tudi na elektrinih delih naprav

- brez odstranjevanja sekundarnih odplak dodatno ienje peska ali vodnih od-plak ni potrebno

- dosee teko dostopna mesta, ki jih z drugimi postopki ni mogoe oistiti- okolju prijazna metoda, skladna z direktivami USDA, FDA in EPA - metoda, prijazna do uporabnika brez izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ali

agresivnim peskalnim medijem - ne tako fi zino naporno kot klasini postopki - dovolj ista tehnologija za ivilsko industrijo in dovolj mona za vse drugo

ienje varilne mize

VW nartuje ve milijard investicij v svojo osrednjo znamkoNemki avtomobilski koncern Volkswagen (VW) bo v svojo osrednjo blagovno znamko VW v prihodnjih treh letih vloil 9,5 milijarde evrov. Nalobe bodo namenjene za nove proizvode, obrate in proizvodne zmogljivosti. Enoti za osebne avtomobile VW bo name-njenih ve kot polovica nalob, porabili pa jih bodo za nove proizvode. V svojo glavno nemko tovarno v Wolfsburgu bo VW vloil 479 milijonov evrov, investicijskih sredstev pa bodo delene tudi druge nemke tovarne in Volkswagen Slovakia. Dodatnih 1,7 mili-jarde evrov bodo vloili v nove proizvodne obrate, med drugim v Indiji in Rusiji.

23December 12 II


a

Priprave na letonje sreanje smo zaeli e zgodaj spomladi, ko smo glede na iz-kunje iz preteklih let ter odmevnost in realne monosti izdelali scenarij, stra-tegijo in cilje posvetovanja. Ti so bili izhodie za izvedbo in organizacijo ce-lotne prireditve. lani organizacijskega odbora smo bili odgovorni vsak za svoje podroje dela, kar se je izkazalo za zelo uinkovito, saj so seje in medsebojna dogovarjanja potekali konstruktivno in strokovno. Vsi lani organizacijskega odbora so se izkazali z odlinim tim-skim delom. Med prednostnimi nalo-gami smo najve pozornosti namenili oblikovanju in postavitvi spletne stra-ni, skrbi za razstavljavce in udeleen-ce, pa tudi sponzorjem, predavateljem in diplomskim nalogam, najboljemu vzdrevalskemu izdelku, otvoritveni slovesnosti, veerni zabavi s humoristi, razstavnim prostorom, ozvoenju in okrasitvi dvorane, izdaji zbornika, me-dijskim sponzorjem in medijem, izdela-vi vabil ter dogovorom in usklajevanju s podjetjem Unior turizem.

Letonje novostiLetos smo se odloili za kar nekaj no-vosti. Spletni portal smo oblikovali

17. tehniko posvetovanje vzdrevalcev Slovenije

Dober obisk potrjuje, da smo se posvetili pravim temamTudi letos je Drutvo vzdrevalcev Slovenije (DVS) pripravilo Tehniko po-svetovanje vzdrevalcev Slovenije. Letonji posvet, ki je bil e sedemnajsti po vrsti, je zaznamovalo kar nekaj novosti.

Sergio Toneti

Dober obisk letonjega posvetovanja in veliko tevilo razstavljavcev dokazujeta, da smo obravnavali prave teme.

tako, da si je vsak razstavljavec na sple-tni strani izbral razstavno mesto in ga potrdil, tako da je vsak naslednji vedel, ali je razstavno mesto prosto ali zase-deno. Razstavljavci in udeleenci so se lahko prijavili po elektronskih obraz-cih. Razstavna mesta smo razporedili drugae kot prejnja leta, tako da smo jih letos imeli kar 96. Ponovno smo ocenjevali najbolja diplomska dela, prvo nagrado pa je prejel diplomant Joe Vavh za diplomsko delo z naslo-vom Vzdrevanje zavornih sistemov tirnih vozil. Med posvetovanjem so potekala tudi zanimiva strokovna pre-davanja o vzdrevanju in poloaju slo-venskega vzdrevanja v Evropski uni-ji. Predavali so strokovnjaki, ki jih je izbrala posebna strokovna komisija na podlagi izbrane tematike. Obisk slua-teljev in zanimanje medijev potrjujeta pravilnost izbire tem.

Podelili smo tudi priznanja za dose-ke razstavljenih izdelkov. Zlato pla-keto je dobilo podjetje SICK, d. o. o., za modularni varnostni krmilnik UE 410 Flexi. Srebrno plaketo je prejelo podjetje M. Trade, d. o. o., za izdelek TIKMEN STATUS CHECK Wireless

Condition Monitoring s podroja nadzora stanja strojev. Bronasto pla-keto pa smo podelili podjetju ERCO International, d. o. o., za energetsko uinkovito in varno svetilko PO-WERBOSS ELUMA. Med povabljeni-mi tujimi gosti se je tehnikega posve-tovanja udeleil predstavnik drutva vzdrevalcev na Hrvakem (HDO). Ostali vabljeni so se opraviili. Nada-ljevali in nadgrajevali smo sodelova-nje z vodstvom Celjskega sejma.

Nae tokratno posvetovanje sta pod-prla dva glavna sponzorja; zlati spon-zor je bil Atlas Copco, d. d., generalni sponzor pa SICK, d. o. o. Oba sta se predstavila e na otvoritveni slove-snosti. Poleg tega smo imeli e osem-najst sponzorjev in tiri medijske sponzorje.

Ob tej prilonosti se zahvaljujem la-nom organizacijskega odbora, funkci-onarjem drutva in vsem udeleencem, ki so s svojim delom, sodelovanjem in ne nazadnje obiskom razstavnih mest in predavanj pripomogli k razpoznav-nosti drutva v medijih in slovenskem gospodarstvu.

24 December 12 II

utrip

dom

adogodki in doseki

V zadnjem obdobju je zelo aktualno raz-miljanje o selitvi proizvodnje iz Evrope na druga geografska obmoja. Vasih je velja-lo, da predvsem velika mednarodna podje-tja vzpostavljajo proizvodnjo na oddaljenih lokacijah, danes pa vedno ve malih in sre-dnje velikih podjetij pone enako, saj si e-lijo odpreti nove trge ter izkoristiti cenejo delovno silo. Ko se je Evropska unija leta 2004 razirila in pridobila deset novih la-nic, je selitev proizvodnje postala za stare lanice EU e posebno zanimiva.

Nacionalne politike in ira javnost so gle-de selitve proizvodnje zadrane. Obstaja namre bojazen, da bo to privedlo do po-veanja brezposelnosti v domaih dravah. Nekateri so veji optimisti in verjamejo, da selitev proizvodnje poveuje produktivnost domaih podjetij, kar bo privedlo do veje konkurennosti na ravni celotnega lokal-nega gospodarstva, vse ve pa je tudi pri-merov, ko so podjetja zaela iz razlinih ra-zlogov proizvodnjo vraati domov, saj niso dovolj temeljito preuila vseh dejavnikov, ki vplivajo predvsem na dolgoroni uspeh domaega podjetja.

V priujoem prispevku se spraujemo o obsegu in motivih za selitev proizvodnje v razlinih evropskih dravah. Preuujemo pa tudi, zakaj nekatera podjetja e vraajo del proizvodnje nazaj domov. Na koncu sledi prikaz stanja na podroju selitve proi-zvodnje v Sloveniji.

Anketa o proizvodni dejavnosti v EvropiPrvo mednarodno anketo o proizvodni dejavnosti v Evropi smo izvedli leta 2004. Koordinator celotnega projekta je bil in je e danes sloviti Fraunhoferjev intitut iz Nemije. V anketo smo zraven Nemije in

Selitev proizvodne dejavnosti v EvropiLaboratorij za nartovanje proizvodnih sistemov na Fakulteti za strojnitvo Maribor e tiri leta sodeluje pri najveji raziskavi o proizvodni dejavnosti v Evropi z imenom Inovativnost v proizvodni dejavnosti. Koordinator celo-tnega projekta je sloviti Fraunhoferjev intitut iz Nemije. V obseni anketi smo se osredotoili na najrazlineje vidike proizvodne dejavnosti v pod-jetjih: kako izboljujemo proizvodnjo, katere tehnoloke in organizacijske ukrepe uporabljamo, kako organiziramo svojo proizvodnjo, katere storitve spremljajo nae izdelke, ali smo inovativni, ali radi sodelujemo z drugimi akterji, ali selimo proizvodnjo, in e jo, kam, itn. Prispevek prikazuje rezul-tate na izjemno aktualnem podroju v Evropi, in sicer na podroju selitve proizvodnje na druge lokacije. Kdo seli proizvodnjo in kam, zakaj oziroma ali se proizvodnja tudi vraa od drugod, z drugih obmoij v Evropo? Kako je s tem v Sloveniji?

Dr. Iztok Pali

Slovenije vkljuili e Avstrijo, vico, Fran-cijo, Hrvako, Veliko Britanijo, Italijo ter Turijo. Obseen vpraalnik je izpolnilo ve kot 2500 podjetij, v katerih je bilo vsaj 20 zaposlenih. Na anketo so odgovarjali proizvajalci strojev in opreme (26,6 odstot-ka), proizvajalci konnih izdelkov iz kovin-skopredelovalne industrije (24,0 odstotka), proizvajalci plastinih in gumenih izdelkov (9,6 odstotka) ter podjetja, ki spadajo v ele-ktroindustrijo (9,5 odstotka). 80 odstotkov vseh podjetij so predstavljala mala in sre-dnje velika podjetja. Leta 2006 smo anketo ponovili, pridruile pa so se nam e tri dr-ave: Grija, Nizozemska in panija.

Pogostost selitve proizvodnjeKot kaejo rezultati, je selitev proizvodnje postala izjemno pomembna strategija za izboljanje proizvodne konkurennosti v

Evropi (Slika 1). Kot smo lahko priako-vali, je najveji odstotek podjetij, ki selijo proizvodnjo, iz zahodnoevropskih drav. Kljub temu je med posameznimi dravami mogoe ugotoviti nekatere razlike glede obsega selitve proizvodnje. Pri tem vodi Avstrija, saj se je za selitev odloila polovica podjetij, in to predvsem v deele Srednje in Vzhodne Evrope. Razlog so prilonosti, ki so se ponudile v ciljnih deelah. S priblino 40-odstotnim deleem zasedata Francija in Velika Britanija drugo in tretje mesto, s 30-odstotnim pa se vica ter Nemija uvr-ata v sredino. Za selitev proizvodnje se je odloila etrtina podjetij iz Italije. Nikakor pa ni presenetljiva nija stopnja selitve pro-izvodnje za slovenska, hrvaka in predvsem turka podjetja, kar je odraz tako nije in-tenzivnosti izvoza kot tudi ugodnejega po-loaja glede strokov delovne sile. Omenje-

Slika 1: Dele podjetij, ki so del svoje proizvodnje preselila v tujino

25December 12 II

utrip doma

dogodki in dosekine drave med lanicami EU naj bi e vedno predstavljale predvsem ciljno lokacijo.

Rezultati raziskave tudi kaejo, da selitev proizvodnje ni nujno enosmeren proces. Pri interpretaciji rezultatov se moramo zavedati, da se le-ti nanaajo na vsa podje-tja, vkljuena v raziskavo, torej tudi tista, ki se e niso odloila za selitev proizvo-dnje. e podrobneje pogledamo razmerje med tevilom podjetij, ki so izvedla selitev proizvodnje, in tistimi, ki so proizvodne dejavnosti vrnila iz tujine, se pokae na-slednje: drave z najvejim deleem seli-tvenih dejavnosti (30 odstotkov in ve) so tudi vodilne pri vraanju proizvodnje (12 odstotkov in ve). Drave z manj kot 30-odstotnim deleem selitvenih dejavnosti pa imajo tudi obutno nijo stopnjo vra-anja proizvodnje (5 odstotkov in manj).

Ciljnje lokacije za selitev proizvodnjeTudi pri analizi ciljnih regij za selitev pro-izvodnje je mogoe najti nekatere razlike. Nemija, Francija in Avstrija se v primerjavi z drugimi dravami intenzivneje odloajo za lanice Evropske unije, ki so pristopile 1. maja 2004. Razlog lahko iemo v geograf-ski in kulturni bliini. Avstrija in Nem-ija se povezujeta s lanicami, s katerimi ju povezujejo skupna zgodovina, podobne industrijske izkunje ter v nekaterih regijah

celo jezik. Zato je toliko bolj presenetljivo, da se italijanska podjetja ne odloajo za se-litev proizvodnje v junoevropske lanice EU, ampak v oddaljeneje regije Vzhodne Evrope.

Podjetja iz vice in Velike Britanije se po-gosteje odloajo za selitev v azijske drave. V primerjavi s podjetji iz Avstrije, ki si iz-birajo geografsko blije drave, se vicarska

Slika 2: Ciljne regije za selitev proizvodnje

podjetja obnaajo bolj globalno. Kljub vse-mu je Azija za evropska podjetja razmero-ma zanimiva. Poleg podjetij iz Velike Bri-tanije so v omenjeno regijo pogosto selila proizvodnjo tudi francoska in italijanska podjetja. Pri selitvi proizvodnje bo imel po-membno vlogo prav gotovo kitajski trg.

Za veliko podjetij e vedno ostaja zanimiva zahodnoevropska regija. Posebno podjetja

26 December 12 II

utrip

dom

adogodki in doseki

iz vice, Avstrije, Nemije in Velike Brita-nije so se odloila za selitev proizvodnih kapacitet na lokacije Zahodne Evrope, vendar pa je v teh primerih lo predvsem za selitev v e obstojee obrate z namenom izravnati kapacitete, in ne za izgradnjo no-vih proizvodnih obratov. Zdruene drave Amerike in Severna Amerika zaradi neu-godnih valutnih razmerij ne predstavljajo regije, ki bi bila zanimiva za selitev proi-zvodnje.

Motivi za selitev proizvodnjeKot glavni razlog za selitev proizvodnih dejavnosti so najpogosteje omenjeni manj-i stroki. V primerjavi z ugotovitvami o obsegu selitve proizvodnje in ciljnih regij nismo ugotovili vejih razlik glede motivov za selitev proizvodnje. Velika pomembnost strokov pa je nekoliko presenetljiva, saj v raziskavo niso bila vkljuena podjetja iz pa-nog z vejim deleem loveke delovne sile, kot sta prehrambna in tekstilna industrija. Oitno tudi podjetja iz visokoavtomatizira-nih panog, kot je avtomobilska industrija, vidijo v selitvi proizvodnje potencial za zmanjevanje strokov.

Kljub visoki pomembnosti strokov se je treba zavedati, da odloitev za selitev pro-izvodnje ni odvisna od enega dejavnika. V veini drav je na drugem mestu odpiranje novih trgov. Razlinih odgovorov posame-znih drav je v tem primeru nekoliko ve kot pri dejavniku, ki se nanaa na stroke.

Slika 3: Motivi za selitev proizvodnje

Odvisno od drave predstavljata bliina kljunih kupcev ter izboljanje fl eksibilno-sti in zmonost dobavljanja najvejo po-membnost za do 40 odstotkov podjetij. V zahodnoevropskih dravah ima pri odloi-tvi o selitvi proizvodnje velikokrat pomem-ben vpliv vsaj eden od prvih treh motivov (Slika 3). Zmotno je miljenje, da so razlog

za tako odloitev ve-dno stroki. Podrob-na analiza dejavnosti selitve proizvodnje v nemkih podjetjih je pokazala, da imajo se-litve proizvodnje, kate-rih primarni namen je zmanjevanje strokov, negativen vpliv na za-poslovanje v mati-nem podjetju. Projekti selitve proizvodnje z namenom odpiranja novih trgov in pribli-evanja kupcem so bili uspeneji, prav tako pa ni bil zaznan negativen vpliv na zaposlovanje doma.

Podrobneja analiza je pripeljala do ugoto-vitve, da predstavljata Vzhodna Evropa in Azija ciljni destinaciji predvsem za strokov-no usmerjene dejavno-sti selitve proizvodnje, medtem ko so drave Zahodne Evrope za-nimive predvsem za

izravnavanje ozkih grl obstojeih kapacitet in kot vir novih tehnologij.

Vraanje proizvodnjePri razlogih za vraanje proizvodnje iz tujine so pri posameznih obravnavanih dravah veje razlike (Slika 4). e vedno so najpogosteje naveden razlog teave z doseganjem ustrezne kakovosti; izjema je Francija, kjer je bila le-ta ocenjena kot drugi najpomembneji razlog. Teave z doseganjem ustrezne fl eksibilnosti in z zmonostjo dobavljanja so pomembne pri sprejemanju odloitev o vraanju proizvo-dnje v podjetjih iz vice, Avstrije in Fran-cije. Podjetja iz omenjenih drav so zaradi specifi nosti svojih kljunih trgov posebno obutljiva za teave pri dobavi in fl eksi-bilnosti. Predvsem za podjetja iz Nemije, Avstrije in Velike Britanije predstavljajo pogost motiv tudi stroki. To kae, da so bile pri predhodnem natannem doloanju strokov in cen v tujini ter predvidevanju njihovega prihodnjega gibanja teave.

Prav tako so kot pogost razlog za odloi-tev o vraanju proizvodnje predvsem v nemkih podjetjih izpostavljeni stroki koordinacije in komunikacije. To je razlog za vraanje proizvodnje tudi v podjetjih iz Avstrije, Francije in Velike Britanije.

Selitev proizvodnje v SlovenijoSlovenija je lanica EU od leta 2004. V Evropi je dolgo veljalo, da je Slovenija dr-ava, kamor zahodnoevropske drave selijo svojo proizvodnjo, vendar to ne dri, saj so precej visoka cena delovne sile in nesti-mulativne razmere na podroju davkov ter tujih investicij tuja podjetja prej odvraala

Slika 4: Motivi za vraanje proizvodnje

27December 12 II

28 December 12 II

utrip

dom

adogodki in doseki

kot privabljala k nam. Zato se pojavi bolj zanimivo vpraanje, ali slovenska proi-zvodna podjetja selijo svojo proizvodnjo drugam in zakaj. Kot prikazuje Slika 1, je 18 odstotkov slovenskih podjetij leta 2004 preselilo del svojih proizvodnih dejavnosti drugam. Njihov primarni trg so bile pre-ostale drave, ki so se leta 2004 pridruile EU, e posebno pa drave, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Glavni ra-zlog za selitev proizvodnje v drave nekda-nje Jugoslavije so e vedno dobre povezave s temi trgi, geografska bliina, drubene vezi, jezik idr. Ekonomski razlogi za selitev proizvodnje so bili podobni kot v zahodno-evropskih dravah. Glavna motiva sta bila stroki proizvodnih dejavnikov in osvaja-nje novih trgov. Drugi razlogi so bili razpo-loljivost (pol)kvalifi cirane in razmeroma poceni delovne sile, bliina kljunih kupcev in fl eksibilnost. Odstotek slovenskih podje-tij, ki so vrnila proizvodnjo v Slovenijo, je majhen (5 odstotkov), glavni razlogi pa so bili proizvodni stroki, davki, pomanjkanje infrastrukture in kakovosti.

Leta 2006 je dele slovenskih podjetij, ki selijo svojo proizvodnjo, poskoil na 28 odstotkov. Primarne destinacije so e ve-dno enake. Lahko opazimo, da je trend selitve slovenske proizvodne dejavnosti v tujino pozitiven. Slovensko gospodarstvo je v tem trenutku v precej dobri kondici-ji, predvsem pa izkoria konjunkturo na veini svetovnih trgov. Slovenska podjetja se odloajo za investiranje v tujino, da bi postala e bolj konkurenna. Zraven drav nekdanje Jugoslavije so privlane loka-cije e nekatere nove lanice EU, Rusija,

Slika 5: Motivi za selitev proizvodnje v Sloveniji v letih 2003 in 2006

vse bolj pa tudi azijske drave. Leta 2006 so bili stroki proizvodnih dejavnikov in delovne sile glavni razlog za selitev proi-zvodnje skoraj 23 odstotkov podjetij je odgovorilo tako (Slika 5). Tudi osvajanje novih trgov je e vedno zelo pomemben motiv za selitev proizvodnje. Pojavil pa se je e en zanimiv razlog ozka grla. To lahko pojasnimo kot pomanjkanje delov-ne sile v Sloveniji (ponekod e mono pri-manjkuje inenirjev in poklicnih delavcev razlinih strok) ter kot preobremenjenost obstojeih kapacitet. Nekoliko bolj pre-senea dejstvo, da davki, ki so v Sloveniji

za podjetja velik problem, in Slovenija ni ravno podjetniko prijazna deela, niso pogost razlog za selitev proizvodnje v dr-ave z nijimi davki.

Podobno kot leta 2003 je dele podjetij, ki so vrnila svojo proizvodnjo v Slovenijo, precej majhen le 6,7 odstotka. Glavni ra-zlog za vraanje proizvodnje pa je bilo po-manjkanje kakovosti in fl eksibilnosti.

Dr. Iztok Pali, Univerza v Mariboru, Fa-kulteta za strojnitvo, Laboratorij za narto-vanje proizvodnih sistemov

MORI SEIKI namerava prevzeti SANDVIK Tobler SASMori Seiki Co.Ltd, Nagoya, Japon-ska, in Sandvik sta sklenila sporazum o prevzemu podjetja Sandvik To-bler SAS, Francija, ki je del skupine Sandvik Tooling. Sandvik Tobler iz Louvra proizvaja precizne osovine in vpenjalne priprave za avtomobil-sko industrijo. Zaposluje 80 delavcev, prihodki od prodaje leta 2006 pa so znaali 8,5 milijona evrov.

S prevzemom, predvidoma januar-ja 2008, bo skupina Mori Seiki po-veala inenirske zmogljivosti na zahtevnem evropskem trgu. Svo-jim strankam nudi celovite reitve s CNC-orodnimi stroji in vpenjalnimi pripravami.

www.moriseiki.com

Nova ploica za 50-odstotno zmanjanje strokovCeratizit je razvil novo reitev za ob-delavo obroev za krogline leaje. Nova zamenljiva ploica CombiEd-ge omogoa tri razline operacije: vzdolno in elno struenje ter zare-zovanje radijev. Ploica je standar-dna in na voljo v dveh velikostih. Do-bavljiva je tudi po naroilu izdelana izvedba ploice.

e od junija 2006 je ta reitev na voljo kot ploica SNMG 120412 za radije 0,4 do 3 mm. Nova ploica SNMG 150612 omogoa obdelavo radijev 3 do 6 mm. Obe izvedbi sta standardno na voljo v kvaliteti CTC1130. Ceratizit je svoje zadnje novosti vkljuil v poseben katalog.

www.ceratizit.com

29December 12 II


a

Zoisovo nagrado za ivljenjsko delo je za zasluge pri razvoju skandinavistike in splo-nega jezikoslovja prejel Janez Orenik, upokojeni profesor za primerjalno german-sko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Zoisove nagrade za vr-hunske znanstvene in razvojne doseke so prejeli Svjetlana Fajfer, redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in sodelavka Insti-tuta Joef Stefan, za podroje fi zike osnov-nih delcev, Sandi Klavar, redni profesor za diskretno in raunalniko matematiko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, za podroje matema-tike, ter Ivan Bratko, profesor na Fakulteti za raunalnitvo in informatiko Univerze v Ljubljani in sodelavec Instituta Joef Stefan, za podroje umetne inteligence.

Zoisova priznanja za izjemne doseke so prejeli Viktor Kabanov, znanstveni sode-lavec na Institutu Joef Stefan, za podroje fi zike trdne snovi, Borut trukelj, redni profesor farmacevtske biotehnologije in ra-stlinske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in sodelavec Instituta Joef Stefan, za podroje farmacevtske bi-

Zoisove nagrade 2007

Prejemniki letonjih Zoisovih nagradLetonje Zoisove nagrade in priznanja za doseke na podroju znanstve-noraziskovalne in razvojne dejavnosti so podeljeni. Nagrajence (in njiho-ve doseke) s podroij, ki jih obravnava revija IRT3000, bomo podrobneje predstavili v naslednjih tevilkah revije.

otehnologije, Joe Bali, profesor na Fa-kulteti za strojnitvo Univerze v Mariboru, za podroje proizvodnih tehnologij in sis-temov, Janko Jamnik, viji znanstveni so-delavec na Kemijskem intitutu v Ljublja-

Dr. Joetu Baliu priznanje za doseke na podroju proizvodnih tehnologij in sistemovDoktor Joe Bali, profesor na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Mariboru, je Zoisovo priznanje prejel za pomemben prispevek k razvoju avtomatizacije obdelovalnih po-stopkov in sistemov ter raunalniko podprtih inteligentnih sistemov. Z raziskovalnim delom, ki je usmerjeno v koncipiranje in modeliranje procesov ter razvoj delujoih sistemov, se dr. Bali uvra med pionirje raziskav in razvoja proizvodne kibernetike v Srednji Evropi.

Ob tej prilonosti je dr. Bali povedal, da je Zoisovo priznanje za izjemne znanstvene doseke na podroju proizvodnih tehnologij in sistemov za celotno raziskovalno skupi-no, ki jo vodi, priznanje za preteklo znanstveno delo in spodbuda za nadaljnje delo.

Njegova raziskovalna skupina se ukvarja s problemi na podroju prilagodljivih ob-delovalnih sistemov, z uporabo metod umetne inteligence pri vodenju in krmiljenju obdelovalnih in robotskih sistemov ter uvajanju novih slojevitih tehnologij za hitro izdelavo izdelkov in preoblikovalnih orodij ter pripomokov v rekonstruktivni me-dicini. Nae raziskovalno delo pa je usmerjeno v razvoj inteligentnih obdelovalnih sistemov in v razvoj sodobnih obdelovalnih postopkov in metod na podroju hitre izdelave prototipov in izdelkov, je e povedal dr. Bali.

Dr. Joe Bali je med drugim tudi lan strokovnega sveta revije IRT3000, zato mu za prejeto priznanje iskreno estitamo v imenu urednitva in celotnega strokovnega sveta revije.

ni, za podroje znanosti o materialih, ter Peter Dov, doktor mnchenske tehnike univerze in redni profesor na Oddelku za zootehniko Biotehnike fakultete Univerze v Ljubljani, za podroje genetike ivali.

Ambasadorja znanosti Republike Slove-nije sta postala Andrej ali, namestnik predstojnika oddelka za biofarmacevtske znanosti na univerzi v San Franciscu (Ka-lifornija), ter Joe Pirjevec, zgodovinar in profesor na Fakulteti za humanistine tu-dije Univerze na Primorskem v Kopru.

Na slovesnosti so podelili tudi Puhova priznanja za izume, razvojne doseke in uporabo znanstvenih ugotovitev pri uva-janju novosti v gospodarsko prakso. Pre-jeli so jih skupina raziskovalcev z Instituta Joef Stefan (Toma Kosma, Ljubo Ma-rion, Ale Dakskobler, Iztok Zagoen in edomir Oblak) za keramini zatiek iz cirkonijevega oksida za estetsko fi ksno-protetino oskrbo zob, Franc Dolenc iz podjetja Iskratel za produktno linijo za kr-milno raven SI 3000 MSCP in produktno linijo za dostopovno raven SI 3000 MSAP ter skupina z Instituta Joef Stefan (Igor Mekjavi, Borut Lenart, Joe Opeka, Bogomir Vrhovec in Mitja Babi) za to-plotnega manekena s simulatorjem znoja in hoje.

Letonji Zoisovi nagrajenci (Foto: FotoAgencija BOBO).

30 December 12 II

Promoci jsk i lanek

Konkurennost trga narekuje uporabo viso-koprodukcijskih odrezovalnih orodij, ki hkrati omogoajo doseganje zahtevane kakovosti ob-delovalnih povrin. Pritisk kupcev orodjarskih storitev na dobavne roke in kakovost izdelave se vse bolj stopnjuje, zato je uvedba novih oro-dij in tehnolokih postopkov samoumevna. Uporaba sodobnih rezalnih orodij pogojuje so-dobne stroje, saj le toge konstrukcije in mirna tekoa vretena omogoajo njihovo ekonomi-no uporabo.

DODATNE INFORMACIJE:Matja CAJHEN in.str., s.p.Sp. Reica 80a, 3270 LakoT: 03/573 15 02, F: 03/734 14 62W: www.cajhen.com

Ca jhen rezi lna orod ja

Trdokovinski rezkarji Cajhen BCR

Trdokovinski program rezkarjev Cajhen BCR je zasnovan, preizkuen in optimiran na podroju teke obdelave. S tem mislimo predvsem na ob-delavo zahtevnih jekel, kaljenih materialov, trdo-te 65 HRC ali ve. Nenehen razvoj novih orodij razlinih aplikacij je klju do uspeha in elenega cilja strank ter naih kupcev.

Rezilna orodja predstavljajo slabih 5 odstotkov vseh proizvodnih strokov, kar 50 odstotkov vseh ostalih pa se ustvari med obdelovanjem. Pri razvoju novega BCR-programa smo izposta-vili dejstva, da s pravimi orodji ob optimalnih parametrih lahko poveamo tevilo proizvodov, izboljamo kakovost, skrajamo ase obdelave in na koncu zmanjamo e stroke delavca ter se izognemo reklamacijam. Bogastvo tehninega znanja in kakovostna podpora dajeta orodju e dodatno vrednost.

Program Cajhen BCR vsebuje trdokovinske opla-ene rezkarje, primerne predvsem za orodjar-sko dejavnost. Krogelni stebelni spiralni rezkarji, krogelni 250-stopinjski, rezkarji z robnimi radiji

razlinih dimenzij omogoajo kakovostno in hitro 3D-obdelavo. Danes so priporoljivi suha obdelava, izpihavanje s stisnjenim zrakom ali (MLQ) minimalna uporaba hladilne tekoine. Odlikujejo jih kakovosten in skrbno izbran mate-rial karbidne trdine, mona geometrija in aplika-ciji primerna oplastitev s temperaturno obstoj-nostjo do 1300 stopinj Celzija. Vse to zagotavlja ustreznost proizvodov glede na zahteve trga.

Naraajoa prodaja naega programa orodij, kakovost in poraba trdokovinskih orodij na trgu zadnja leta nam dajejo e veji zagon pri razvoju novih programov orodij.

31December 12 II

Globalna zveza mre za hitro izdelavo GARPA (Th e Global Alliance of Rapid Pro-totyping Associations) je bila ustanovljena leta 1998 z namenom spodbujati izmenjavo informacij in idej na podroju hitre izde-lave prek meja posameznih drav. Najpo-membneja dejavnost zveze GARPA (www.garpa.org) je organizacija vsakoletne sve-tovne konference (Global Summit of GAR-PA), na kateri se sreajo vodilni strokovnja-ki na podroju hitre izdelave z vseh celin. Poleg tega pod pokroviteljstvom GARPA potekajo tevilna posvetovanja za industri-jo, sodelovanja pri projektih, objave zaklju-enih primerov uporabe in podobno. Do sedaj so v GARPO e vlanjenje mree iz Kanade, ZDA, Junoafrike republike, Av-stralije, Kitajske, Japonske, Singapurja, Ko-reje, Danske, Finske, Francije, Nizozemske, Nemije, Irske, Italije, Portugalske, panije, vedske in Velike Britanije.

Mrea za hitro izdelavo Rapiman postala lanica globalne zveze GARPA

Letos se je v to drubo drav vkljuila tudi Slovenija preko mree za hitro izdelavo RA-PIMAN, ki je bila ustanovljena leta 2004 na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Maribo-ru. Njen osnovni namen je, povezati ponu-dnike in uporabnike dodajalnih tehnologij v mreo, ki bo ponujala irok nabor tehno-logij in v kateri bo mogoe dobiti potrebno znanje oziroma nasvete in navodila za op-

Global GARPA Summit 2006 (Helsinki)

timalno izbiro ter uporabo tehnologij hitre izdelave za doloen problem. Ob komer-cialni je zelo pomemb-na tudi izobraevalna stran, ki jo predstavlja ves as rastoa banka podatkov in informa-cij o dodajalnih izdelo-valnih postopkih, ki so na voljo vsem lanom mree.

Priprave na vstop RA-PIMAN v lanstvo GARPA so se zaele e 2006, proces pa je stekel spomladi 2007, s krajim postopkom preverjanja dejavnosti in primernosti RAPIMAN za polnopravno lanstvo. Po pregledu dejavnosti in nekate-rih uspeno izvedenih projektov v okviru nae mree so lanice GARPA soglasno sprejele RAPIMAN v svojo sredo.

Formalno se je sprejem v GARPA odvil na Globalnem vrhu GARPA, ki je letos pote-

Udeleenci konference o slojevitih tehnologijah, v Celju aprila letos

kal v okviru konference VRAP 2007 v Leirii na Portugalskem. Poleg Slovenije sta bila ob tej prilonosti v zvezo sprejeta e Egipt in Indija.

Ob vstopu v zvezo GARPA je mrea RA-PIMAN organizirala prvo mednarodno konferenco o slojevitih tehnologijah, ki je potekala 20. aprila 2007 v okviru sej-ma FormaTool 2007 v Celju. Glavne teme konference so bile najnoveji doseki na podroju oblikovanja in hitre izdelave iz-delkov, razvoj novih materialov, monosti uporabe hitre izdelave v medicini ter izo-braevanje na podroju tehnologij hitre izdelave. Svoje ideje so predstavili priznani mednarodni strokovnjaki tako iz izobrae-valne sfere (Univerza v Lougborough, Te-chnical University of Cluj-Napoca ) kot tudi strokovnjaki iz vodilnih podjetij na podroju hitre izdelave (MCP-HEK, EOS, Objet, Concept Laser, ARCAM ).

Ve o delovanju mree lahko najdete na spletni strani www.rapiman.net.


a

Rusal kupuje etrtino drube Norilski NikeljRuski aluminijski gigant Rusal se je s podjetjem Onexim ruskega milijar-derja Mihaila Prokorova dogovoril za nakup 25-odstotnega delea v najve-jem svetovnem proizvajalcu niklja, drubi Norilski Nikelj. Za omenjeni dele naj bi Rusal odtel 10,6 milijar-de evrov. Transakcijo morajo odobri-

ti e drugi lastniki Norilskega Niklja, opravljena pa bo z zamenjavo del-nic in delnim izplailom v gotovini. Prokorov naj bi prejel 11 odstotkov Rusala, ki je v veinski lasti Olega Deripaskega, poleg tega pa e nekaj milijard evrov v gotovini. Povezava med industrijskima gigantoma bi mono okrepila njun poloaj na sve-tovnem trgu, saj bi se, e bi prilo do zdruitve obeh drub, uvrstila v sam svetovni vrh rudniko-industrijskih koncernov v svetu.

Zastava predprivatizacijoSrbski proizvajalec avtomobilov Za-stava je pred privatizacijo, za srbsko podjetje pa se po neuradnih informa-cijah zanima kar nekaj kupcev. Poleg Magne Steyr in drube FAW tudi koncern General Motors (oziroma njegovo herinsko podjetje Opel) ter Peugeot.

32 December 12 II

utrip

dom

adogodki in doseki

Vladna sluba za razvoj v prizadevanjih za im bolj uinkovito povezovanje med gospodarstvom in institucijami znanja ter raziskovanja nadaljuje serijo dogodkov na temo kljunih prilonosti razvoja znanja. Tokrat je minister za razvoj dr. iga Turk prvi uradno obiskal IJS, si ogledal neka-tere laboratorije in skupaj z direktorjem intituta prof. dr. Jadranom Lenariem predstavnike gospodarstva, univerz in raz-iskovalnih institucij povabil na razpravo o podjetnosti institucij znanja.

Skladno z izhodii Lizbonske strategije bo za nadaljnjo rast slovenskega gospodarstva potrebno dobro sodelovanje med izobra-evalno in raziskovalno sfero ter gospo-darstvom. Zato je bil poudarek tokratnega pogovora na povezovanju raziskovalnih organizacij z gospodarstvom.

Po mnenju ministra dr. Turka Slovenija potrebuje odprt, podjeten, ambiciozen in motiviran razvojno-raziskovalni in viso-koolski prostor. Podjetnost, odprtost in odlinost so tista kljuna naela, ki lahko tudi med univerze in intitute vnesejo me-hanizem konkurennosti, je poudaril mi-nister in dodal, da avtonomija ne sme biti sinonim za samoupravljanje povpreneev, temve v rokah odlinih, tistih, ki razumejo, da le kroenje znanja ustvarja novo kako-vost. Odprtost pa pomeni, da mora prostor znanja slediti gospodarskim usmeritvam.

Prof. dr. Lenari je poudaril, da naa dr-ava zaostaja pri sodelovanju znanosti in gospodarstva ter da bi morala javna in za-sebna sredstva temeljiti na soodvisnosti in sinergiji, saj sta irjenje in prenos znanja koristna za iro drubo.

Udeleenci tokratnega sreanja so bili mag. Samo Hribar Mili, generalni di-rektor Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Ale Miheli, direktor Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko ol-stvo, znanost in tehnologijo, dr. Igor Emri s SAZU, dr. Marjan Mateta, direktor pod-jetja Mitol in lan upravnega odbora IJS, doc. dr. Janko mitek s Kemijskega inti-tuta, prof. dr. Peter Maek z Univerze v Ljubljani, prof. dr. Joe Viintin z Ine-

Povezovanje izobraevalne sfere in gospodarstva je pri nas e vedno prepoasnoMinister v Slubi Vlade RS za razvoj dr. iga Turk in direktor Instituta Jo-ef Stefan (IJS) prof. dr. Jadran Lenari sta predstavnike gospodarstva ter raziskovalnih in visokoolskih institucij povabila na pogovor o podjetnosti institucij znanja, ki je e drugo sreanje na temo kljunih prilonosti razvoja znanja.

nirske akademije Slovenije in drugi pred-stavniki gospodarstva, univerz in intitu-tov. Vsi so se strinjali, da je na napredek na podroju povezovanja institucij znanja in gospodarstva prepoasen. Minister dr. Turk je povzel, da bi morala drava sode-lovati predvsem pri spremembah, razvoju in raziskavah, ki jih je treba fi nancirati. Vsi skupaj se moramo obnaati podjetno.

Predstavniki gospodarstva ter raziskovalnih in visokoolskih institucij so z zanimanjem spremljali uvodni nastop dr. iga Turka.

Znanstvene institucije naj pripravijo se-znam ovir in predlogov za njihovo odpravo s ciljem poveati podjetnost v raziskovalni sferi in izboljati sodelovanje med gospo-darstvom in raziskovalnimi institucijami. V interesu vseh je, da se javna sredstva smotrno in im bolj uinkovito porabijo v procesu ustvarjanja novega znanja.

Talum bo konec leta ukinil proizvodnjo v elektrolizi BTalum iz Kidrievega bo konec leta zakljuil program prestrukturiranja proizvodnje

IRT3000 SLO-12-2007

Documents

Transcript of IRT3000 SLO-12-2007