Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna...

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Po povod 30-godi{niot jubilej od zapo~nuvaweto so rabota na rudnikot “Bu~im” koje sinonim i gordost na op{tina Radovi{, menaxerskiot tim na rudnikot na ~elo sozamenikot generalen direktor g-din Nikolaj~o Nikolov, go poseti dnevniot centar idonira{e nov fotokopir za potrebite na dnevniot centar – PORAKARadovi{.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Donacija od rudnikot “Bu~im”za dnevniot centar – PORAKA Radovi{




Trgnuvaj}i od sopstvenoto moto deka sekoga{ treba da im se pomaga na onie na koitaa pomo{ im e neophodna i od svojata zalo`ba deka kontinuirano }e ja poddrùvarabotata na dnevniot centar – PORAKA Radovi{, g-din Nikolov ovozmoì dnevniotcentar da go dobie potrebniot fotokopir.

Sk

op

je,

de

ke

mv

ri

20

09

god

in

aS

ko

pje

,d

ek

em

vr

i2

00

9go

di

na

C M Y B

CM

YB

Po povod 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, g-dinNikolov povtorno gi poseti korisnicite i im podari polna korpa so slatki, posakuvaj}iim dobro zdravje i posre}ni denovi. Inicijativata na na{ite golemi prijateli, g-dinNikolov i rudnikot “Bu~im” e primer za ostanatite subjekti od biznis sektorot voop{tinata kako treba da gi poddrùvaat socijalnite servisni slu`bi koi se od javeninteres.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado Krstovski

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociDekemvri 2009 god. Broj 4, god. XXII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Izjava na Komitetot za prava na licaso popre~enost po povod

3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den nalicata so popre~enost

@ENEVA -- Na 3-ti dekemvri 2009 godina, Komitetot za prava nalica so popre~enost go odbeleà Me|unarodniot den na licata sopopre~enost. Ovaa godina odbeleùvaweto pomina na tema“Zajaknuvawe na licata so popre~enost, so pravo da dejstvuvaat”.

Kako najnov praven dogovor za ~ovekovi prava, Konvencijatana Obedineti nacii za pravata na lica so popre~enost ima za celda im ovozmoì na licata so popre~enost ednakvi prava, standardii dostoinstvo kako i na site drugi gra|ani. Od koga vleze na sila,vo mart 2008 godina so 20 ratifikacii, vo period od edna i polgodina taa brojka se zgolemi na 55 ratifikacii, {to poso~uva nanajaktiven proces vo istorijata na me|unarodnite dogovori za~ovekovi prava, so istaknata èlba za promena. Denes, so 76ratifikacii, Konvencijata ima vode~ka uloga vo procesot nazajaknuvawe na licata so popre~enost so pravo da dejstvuvaat.

Konvencijata na Obedinetite nacii za pravata na licata sopopre~enost ne promovira nekoi novi prava, no ima mnogu golemava`nost vo podobruvawe na ̀ ivotot na preku 650 milioni lu|e sopopre~enost vo svetot. Vo 2006 godina, po inauguracijata naKonvencijata na Obedineti nacii za pravata na lica so popre~enost,porane{niot Generalen sekretar, g-din Kofi Anan dade izjava kojakako eho se slu{a denes. Osvrnuvaj}i se na Konvencijata za pravatana lica so popre~enost, kako najnov akt za ~ovekovi prava, tojnaglasi: “Premnogu ~esto licata so popre~enost se gledaat kakopredmet na ismejuvawe ili vo najdobar slu~aj im se pristapuva sosoàluvawe ili milosrdie… Na hartija, licata so popre~enost giimaat istite prava kako i drugite, no vo realniot ìvot, naj~estose ostaveni na marginite i im se skrateni mo`nostite koi gi imaatdrugite gra|ani”.

Me|unarodniot den na lica so popre~enost dava mo`nost dase sogleda progresot na Konvencijata na Obedineti nacii za pravatana licata so popre~enost do denes, no i da se potencira {to u{tetreba da se napravi. Za progresot koj treba da se napravi zaimplementacija na Konvencijata na Obedineti nacii za pravata nalica so popre~enost, pravoto na ednakvo priznavawe pred zakonoti pravoto ili kapacitetot da dejstvuvaat se edni od pra{awatakoi ja definiraat i potrebata od soodvetni promeni vo ìvototna lica so popre~enost. Ova se odnesuva na re~isi sekoj aspekt odsekojdnevniot ìvot na lica so popre~enost.

Eden primer za nemo`nosta da se dejstvuva e toa {to premnogu~esto vo sudovite i vo zakonskiot sistem na licata so popre~enostim e odzemena mo`nosta da donesuvaat odluki i so akt se nazna~uvadrugo lice koe }e gi zastapuva.

^lenot 12 od Konvencijata na Obedineti nacii za pravata nalica so popre~enost, koj se odnesuva na ednakvo priznavawe predzakonot, predviduva zakonski postapki preku koi licata sopopre~enost }e imaat mo`nosta za dobijat “poddr{ka koja bi moè-la da im e potrebna pri praktikuvawe na delovnata sposobnost”.

Ovaa godina, 3-ti dekemvri i nedelata so kampawi posvetenina pravata na licata so popre~enost kreira{e mo`nosti da sepotencira pravoto da se dejstvuva na prioritetna lista. Sekojaorganizacija koja saka da pridonese vo unapreduvawe na pravata imo`nostite na licata so popre~enost, preku razli~ni aktivnostineka ja potencira potrebata na licata so popre~enost da im se dademo`nost da ̀ iveat dostoinstven ̀ ivot kako ramnopravni gra|anivo op{testvoto.

S O D R @ I N A

2 stranaIzjava na Komitetot za pravata nalica so popre~enost

3, 4 i 5 stranaPromocija na kampawa “@ivototkako bezbedna avantura”

6 stranaEvropska konferencija “Kreirawena uslovi za samostojno ìveewe”

7 stranaEvropska konferencija “Siroma{-tijata pome|u realnosta...”

8 i 9 stranaManifest na EASPD za inkluzivnoobrazovanie

10 strana- Zajaknuvawe na gra|anskotou~estvo vo zakonodavniot proces- Rabotilnici za SWOT analiza

11 stranaAktivnosti na PORAKA Vinica iPORAKA Demir Hisar

12 i 13 stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

14 stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Radovi{

16 stranaNa{a stranica

3


Vo ramkite na svojata programa za odbeleùvawena 3-ti Dekemvri – Me|unarodniot den na licata sopopre~enost, Republi~kiot centar za poddr{ka na licaso intelektualna popre~enost – PORAKA japromovira{e Kampawata za prevencija od maltre-tirawe na deca i lica so intelektualna popre~enost podmototo “@ivotot kako bezbedna avantura”. Promo-cijata se odrà na 2-ri dekemvri 2009 (sreda), so po~etokvo 10:30 ~asot, vo sala 1 vo Domot na humanitarniorganizacii “Dare Xambaz” vo Skopje.

Na promocijata na kampawata prisustvuvaa 140u~esnici - pretstavnici od lokalnite organizacii naRCPLIP - PORAKA, lica so intelektualna popre~e-nost i nivnite roditeli, pretstavnici od resorniteministerstva, institucii i gra|anski organizacii. Istotaka, prisutni bea pratenici - ~lenovi na Interpar-tiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licataso popre~enost od Sobranieto na Republika Makedonija,kako i lokalni vlasti.

Moderator na promocijata be{e PetritSara~ini, programski menaxer vo Makedonskiotinstitut za mediumi. Vovedno obra}awe na promocijata ima{e Pretse-datelot na RCPLIP – PORAKA, êdomir Trajkovski,koj se osvrna na zna~eweto na 3-ti Dekemvri, Me|u-narodniot den na licata so popre~enost. Pretsedatelotposo~i na va`nosta na Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost i upati apel za {to pobrzoratifikuvawe i implementirawe na Konvencijata.

Ministerot za trud i socijalna politika, XeqaqBajrami, vo svoeto obra}awe istakna deka celta nakampawata, koja RCPLIP - PORAKA ja realizira sopoddr{ka od Ministerstvoto, e da se podigne svesta zava`nosta na pra{awata proizlezeni od semejnotonasilstvo vrz decata i licata so popre~enost i da sezajaknat organizaciite na licata so popre~enost dadadat svoj pridones vo zaedni~kata borba protivnasilstvoto i zloupotrebata.

“@IVOTOT KAKO BEZBEDNA AVANTURA”

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Prezentacijata na d-r Vasilka Dimoska, Program-ski menaxer vo RCPLIP – PORAKA, go prenesuvame vocelost na slednite stranici od glasiloto.

Jasminka Fri{~i}, Izvr{en direktor voZdruènieto za emancipacija, solidarnost i ednakvostna ènite, gi prenese iskustvata od pove}egodi{natarabota na ESE na poleto na semejsno nasilstvo vrzènite vo Republika Makedonija i ja istaknanepovolnata sostojba na ènite so popre~enost koisekojdnevno trpat pove}ekratna diskriminacija i sesoo~uvaat so nasilstvo, zloupotreba i maltretirawe.

Vo ramkite na promocijata, a po povod 3-tiDekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost,RCPLIP – PORAKA dodeli plaketi na:• Grad Skopje, kako izraz na priznanie za poddr{kata

vo obezbeduvaweto na kontinuitet na rabotata naDnevniot centar - PORAKA Skopje vo 2009 godina,

• Op{tina Kumanovo, kako izraz na priznanie zapoddr{kata vo obezbeduvaweto na kontinuitet narabotata na Dnevniot centar - PORAKA Kumanovovo 2009 godina,

• Op{tina Ohrid, kako izraz na priznanie zapoddr{kata vo obezbeduvaweto na kontinuitet narabotata na Dnevniot centar – PORAKA Ohrid vo2009 godina,

• êdomir Trajkovski, kako izraz na priznanie zapridonesot vo ostvaruvawe na ~ovekovite prava nalicata so intelektualna popre~enost vo 2009 godina.

Blagodarnica be{e dodelena na Ministerstvo zatrud i socijalna politika, kako izraz na priznanie zapoddr{kata vo obezbeduvaweto na kontinuitet narabotata na tri dnevni centri na RCPLIP - PORAKAvo 2009 godina.

Vo ramkite na promocijata na kampawata, vo holotna Domot na humanitarni organizacii “Dare Xambaz”be{e postavena izlo`ba na crteì i rakotvorbi na licaso intelektualna popre~enost.

Kampawa za prevencija od maltretirawe na deca i licaso intelektualna popre~enost

4


Promocija na kampawata “@ivotot kako bezbedna avantura”

Obra}awe na d-r Vasilka Dimoska,Programski menaxer vo RCPLIP - PORAKA

Ovaa godina se odbeleùva 15 godini oddonesuvaweto na Dogovorot vo Salamanka za Inkluzivnoobrazovanie - Obrazovanie za site deca i 20 godini oddonesuvaweto na Konvencija na Obedinetite nacii zapravata na deteto. Na dene{en den vo 1993 godina,R.Makedonija ja ratifikuva{e Konvencijata za pravatana deteto. Isto taka, na 31 mart 2007 godina, R.Makedonijaja potpi{a Konvencijata na Obedineti nacii za pravatana licata so popre~enost, a vo tek e kampawa za nejzinoratifikuvawe. Site ovie me|unarodni dogovoripretstavuvaat mehanizmi za kreirawe na politiki zaostvaruvawe na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi.

Vo izminatiot period vo javnosta se zboruva{eza potrebata od spre~uvawe na pojavata namaltretirawe, zloupotreba i nasilstvo.

Stanuva zbor za razli~ni vidovi na neverbalni iverbalni dejstva i misli. Prepoznavaweto na znacite isimptomite na maltretirawe, zloupotreba i nasilstvokaj dete e te{ko, a u{te pote{ko e koga stanuva zbor zadeca i lica so intelektualna popre~enost. Tie ~esto nemoàt da se iskaàt deka bile zloupotrebuvani ili nemoàt da razberat deka ona {to im se slu~ilo e lo{o.Simptomite na maltretirawe kaj decata so intelektual-na popre~enost ~esto se razbiraat pogre{no, ili, pak, seignoriraat. Dijagnosticiraweto na maltretirawe,zloupotreba i nasilstvo naj~esto se prepoznava preku:• Fizi~ki pokazateli voo~livi kaj samoto dete,• Pokazateli vo odnesuvaweto na deteto,• Pokazateli koi se evidentni vo odnesuvaweto i

stavovite na roditelite.

Spored, Svetskata zdravstvena organizacijapostojat pet podvidovi na maltretirawe i zlopotrebana deca: 1) fizi~ka, 2) seksualna 3) emocionalnazloupotreba, 4) zanemaruvawe i zanemaruva~ki tretmani 5) komercijalna ili druga eksploatacija.

Vo realnosta, decata i licata so intelektualnapopre~enost seu{te se edna od najranlivi grupi nagra|ani. Definiraweto i klasificiraweto naintelektualna popre~enost e kompleksno pra{awe. Voovaa grupa opfateni se lica so lesni o{tetuvawa koi sesposobni samostojno da ̀ iveat so odredena poddr{ka, dolica so te{ka i dlaboka popre~enost koi zavisat odpoddr{kata na semejstvata ili profesionalci.

Da se ima dete so intelektualna popre~enost nemora prvenstveno da zna~i “temna sudbina”. No, da sebide roditel na dete so intelektualna popre~enostpotrebna e sposobnost za soo~uvawe i za prilagoduvawena bezbroj novi sostojbi. ûvstvoto na celosnaodgovornost sekojdnevno da se odgovori na ovie potrebimoè da vodi kon stresni situacii, a pregolemiot stresmoè da vodi kon maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo.Ovaa pojava ima {iork spektar i naj~esto te{ko seprepoznava. êsto pati, visokiot stepen na za{tita odstrana na roditelot moè da dovede do nesvesnazloupotreba. Isto taka, neprifa}aweto na sostojbata

na popre~enost ili nerealnite o~ekuvawa kaj roditelotmoè da predizvikaat maltretirawe ili zloupotrebana deteto so intelektualna popre~enost.

Intelektualna popre~enost na eden ~len odsemejstvoto samo po sebe pretstavuva rizik-faktor kojstapuva vo interakcija so drugite faktori.

Bidej}i ne e jasno identifikuvana nitu ednaspecifi~na pri~ina so koja moè da se objasni maltreti-raweto, zloupotreba i nasilstvo vrz decata i licata sointelektualna popre~enost, vostanoveni se odreden brojrizik-faktori koi se povrzani so ovoj problem:• rizik-faktorite koi predviduvaat visoka vero-

jatnost na nasilstvo;• rizikfaktorite koi se prisutni na pove}e nivoa,

po~nuvaj}i od biolo{kite i individualnite fak-tori, pa s¢ do faktorite na socijalnite nivoa narizici.

Nieden rizik-faktor, sam po sebe, ne e dovolen zada moè da se predvidi dali edno lice e zloupotre-buvano, no kolku e pogolem brojot na rizik-faktoritetolku e pogolema i verojatnosta za ovaa pojava.

Popre~enosta kako sostojba kaj edna individua,sama po sebe, ne predizvikuva nasilstvo, no nesomnenogo zgolemuva rizikot. Vo procenata i analizata nasituaciite i rizik-faktorite treba da se imaat predvidi za{titnite faktori. Za{titnite faktori seodnesuvaat na prednostite i resursite koi se pojavuvaatpri posreduvaweto ili koi sluàt kako „amortizer”nasproti rizik-faktorite, promoviraj}i ja fleksibil-nosta nasproti negativnite efekti na iskustvata odnekoj vid maltretirawe.

Za{titnite faktori povrzani so pojavata namaltretiraweto, zloupotreba i nasilstvo kaj deca/licaso intelektualna popre~enost vklu~uvaat:

- Faktor roditel ili zgriùva~,- Semejni faktori,- Detski faktori,- Sredinski faktori.

Zboruvaj}i za rizik-faktori i za{titni fakori,se nametnuva potreba od definirawe na preventivnimerki i strategii. Te{ko e da se definira prevencijatana ovaa pojava, naj~esto se definira vo soodnos sovremeto na intervencija, celnata grupa i glavnite celi.

5


Razvivaweto na strategiite za prevencija podraz-bira vnimatelno definirawe na problemot {to trebada se razre{i, utvrduvawe na celite {to treba da sepostignat, na aktivnostite {to treba da se prezemat ina o~ekuvanite rezultati.Postojat tri nivoi na prevencija i toa:• Primarno nivo: prevencija koja se obiduva da go

stopira nasilstvoto, da gi izmeni ili da gi podobrisocijalno-kognitivnite procesi, odnosno ve{tiniteza re{avawe problemi, moralnoto rasuduvawe,generiraweto na alternativnite re{enija,menuvaweto na normativnite uveruvawa i stavovisprema agresijata i fizi~koto kaznuvawe,

• Sekundarno nivo: toa se napori za prevencija, koi senaso~eni kon za{titata na specifi~nite celni grupi,

• Tercierno nivo: prevencija koja se slu~uva po sekojnastanat problem za da se lekuvaat posledicite ilida se izbegne povtorno slu~uvawe.

Soodvetnata prevencija }e proizvede zna~ajni,dolgoro~ni pridobivki od razli~na priroda, zapotencijalnite `rtvi i za op{testvoto vo celina.Vo oblici na prevencija bi gi spomenala:• Aktivnosti za podignuvawe na javnata svest naso~eni

do {irokata javnost preku promovirawe na potrebiteno i mo`nostite na decata i licata so intelektualnapopre~enost,

• Resursni centri za semejstvata i programi zadoma{na poseta orientirani kon direktna poddr{kana semejstvata koi imaat ~len so intelektualnapopre~enost,

• Programi za edukacija na roditeli i roditelski grupinaso~eni koi zajaknuvawe na semejnite za{titinifaktori i spre~uvawe na nesakani pojavi vo samotosemejstvo,

• Programi za vremeno opfa}awe i grià za vreme nakrizni situacii, nameneti za onie individui koi ve}ebile `rtvi na maltretirawe, zloupotreba ilinasilstvo.

Negativnite stavovi kon razli~nosta i sostojbatana intelektualna popre~enost, izrazeni od strana namnogu lica, sodràt elementi na otvorena diskrimi-nacija. Poniùvaweto, stravot od fizi~ki kontakt i

prezirot pretstavuvat oblici na nasilstvo koi decata ilicata so intelektualna popre~enost ~estopati gi trpatkako ̀ rtvi. Isto taka, nesoodvetna upotreba na odredentretman ili intervencija od strana na profesionalnitekadri moè da se smeta za maltretirawe, zloupotrebaili nasilstvo.

Predrasudite i neinformiranosta doveduvaat dopogolema stigmatizacija kon ovaa grupa na gra|ani.Tokmu zatoa, eden od prioritetite na Republi~kiotcentar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA e podignuvawe na javnata svestvo odnos na pravata i potrebite na licata sointelektualna popre~enost, potenciraj}i go pred s#potencijalot i mo`nostite na ovie lica.

3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata sopopre~enost e povod za otpo~nuvawe na kampawa zaprevencija od maltretirawe, zloupotreba i nasilstvona deca i lica so intelektualna popre~enost “@ivototkako bezbedna avantura”.

Ukaùvame na u{te eden golem problem, u{te ednarealnost vo sekojdnevieto na decata i licata sointelektualna popre~enost.

Konzorcium na evropski organizacii vo kojRCPLIP - PORAKA be{e partner, kako prv ~ekor vosoo~uvaweto so ovoj op{testven problem, izgotvi promo-tiven materijal koj pretstavuva mal del vo aktivnostiteza podignuvawe na javnata svest, a sluì kako pojdovnaosnova vo pristapot kon ovoj kompleksen problem.

Promotivniot materijal vklu~uva dve bro{uri ikratok film. Bro{urite “Detstvo, popre~enost inasilstvo” i “@ivotot kako bezbedna avantura” opfa-}aat dva klu~ni aspekti na ovaa pojava, vo semejstvataso ~len so intelektualna popre~enost i istituciite koiprofesionalno se posveteni na rabotata so ovaa grupana gra|ani. Kratkiot film “Avanturata na Sara”slikovito prikaùva slu~ka od sekojdnevieto na dete sopre~ki vo razvojot.

Kampawata za podignuvawe na javnata svest imapotencijal da dopre do razli~ni grupi i poedinci vozaednicata. Educiraweto na javnosta o~ekuvame darezultira so podignuvawe na nivoto na osoznavawe napotrebite i problemite na decata i licata sointelektualna popre~enost i so promena na stavovite iodnesuvaweto kon niv. Celta na kampawata e da seprenesat porakite za prevencija, promovirawe nave{tini za bezbednost na deteto i postapki za prijavu-vawe na mo`ni slu~ai za maltretirawe, zloupotreba inasilstvo na deca i lica so intelektualna popre~enost.

Rezultatite od preventivnite aktivnosti nakampawata }e pridonesat za fizi~ka, socijalna iemocionalna poddr{ka na decata i licata so inte-lektualna popre~enost i nivnite semejstva. Siteaktivnosti i intervencii naso~eni kon poddr{ka nasemejstvata go namaluvaat rizikot od pojava namaltretirawe, zloupotreba i nasilstvo vrz deca i licaso intelektualna popre~enost.

Za site ponatamo{ni aktivnosti, konsultacii iliprijavuvawe na problem moè da ja koristite veb-stranata www.poraka.org.mk ili da kontaktirate natelefon 02/3296-961.

Promocija na kampawata “@ivotot kako bezbedna avantura”

6


Aktivnosti na Evropskata komisija i EDF (European Disability Forum)

“Kreirawe na uslovi za samostojno ìveewe”

Na Konferencijata po povod 3-ti dekemvri, Evropskiot den na licata so popre~enost,Evropskata Komisija go potencira{e zna~eweto na nezavisnoto ìveewe: ”Mojot vistinskiìvot po~na koga imav 30 godini, na denot koga ja napu{tiv institucijata i zapo~nav da goìveam mojot ìvot”.

Evropskata komisija, vo sorabotka so EDF, goodbeleà Evropskiot den na lica so popre~enost, soorganizirawe na konferencija na 3-ti i 4-ti dekemvrivo Brisel. Pretstavnicite od dvièweto za prava nalica so popre~enost i politi~arite/donesuva~i naodluki se fokusiraa na potreba od “Kreirawe na usloviza samostojno ̀ iveewe”. Celta na konferencijata be{eda se pridonese za podobro razbirawe na pra{awatapovrzani so samostojnoto ìveewe, so poseben osvrt nava`nosta na ekonomskata avtonomija, na servisniteslu`bi vo mesto na ̀ iveewe i na pomo{nite tehnologii.

Vladimir Spidla, Komesar za vrabotuvawe, socijalnipra{awa i ednakvi mo`nosti se obrati na u~esnicite nakonferencijata zaedno so g-din Juan Carlos Ramiro Iglesias- pretstavnik od [panskoto telo za EU pretsedatelstvovo 2010 godina i Jan-Marc Delizee, dràven sekretar zasocijalni pra{awa od Belgiskata federalna vlada.

[to zna~i nezavisno ìveewe?Nezavisnoto ìveewe e filozofija na samo-

odlu~uvawe za lica so popre~enost, ednakvi mo`nosti isamo-po~ituvawe. Samostojnoto ̀ iveewe gi bara istitemo`nosti za izbor i kontrola na sekojdnevniot ìvotkako i kaj ostanatite gra|ani. Toa zna~i da se raste vosemejstvo, da se u~i vo najbliskoto u~ili{te, da sekoristi javen prevoz kako i drugite, da raboti na rabotnomesto koe e soodvetno na obrazovanieto ili na li~niotinteres. Denes, iljadnici lica so popre~enost seprinudeni da ìveat zatvoreni vo institucii, vone~ove~ki i degradira~ki uslovi i tretman i ne se vomo`nost da gi praktikuvaat osnovnite prava - samostojnoda izbiraat i odlu~uvaat za svojot ìvot. Potrebna etranzicija od neadekvatni zatvoreni institucii dokvalitetni servisni slu`bi vo mesto na ìveewe, kadesekoja individua }e ima mo`nost da go razvie svojotkapacitet.

Kreiraweto na vistinski uslovi za samostojnoìveewe e kompleksen proces koj bara akcija na sitepoliti~ki nivoa - me|unarodno, evropsko, nacionalno,regionalno i lokalno - kako i vklu~uvawe na sitezainteresirani strani, vklu~uvaj}i organizacii na licaso popre~enost, lokalni vlasti, nacionalni vladi ievropski politi~ari. Se naglasuva ulogata i pridone-sot koj moè da go dadat instituciite na Evropskataunija vo promoviraweto na samostojno ìveewe za licaso popre~enost.

Licata so popre~enost predlagaat 19 jasni akciiza Evropskata UnijaEDF i site organizacii koi rabotat za ostvaruvawe ipodobruvawe na pravata na licata so popre~enost,definiraa 19 konkretni predlozi za podobruvawe naevropskite politiki, a se odnesuvaat na samostojnotoìveewe. Pravoto na licata so popre~enost da ìveatsamostojno vo zaednicata so mo`nost za izbor kako idrugite lu|e e nazna~eno vo ~lenot 19 vo Konvencija naObedineti nacii za pravata na lica so popre~enost. Ovapravo e su{tinsko za izedna~uvawe na mo`nostite nalicata so popre~enost, no i osnova za ednakvost vo sitesferi na ìveewe. Realizacijata i koristeweto na ovapravo isto taka predviduva i fundamentalni promenivo nekolku sektori vo op{testvoto. Samostojnotoìveewe ja nametnuva potrebata od postoewe na servisnislu`bi vo mesto na ìveewe, fizi~ki pristapni isoodvetni za licata so popre~enost. Na ovoj na~in,realizacijata na pravoto za samostojno ìveewe eklu~no i za da se razbere {to e s# potrebno da se prevzemeza potpolno sproveduvawe na Konvencija na Obedinetinacii za prava na lica so popre~enost. Donata Vivanti,Potprestedatel na EDF, naglasi:” Dvièweto za pravatana lica so popre~enost kompletno ja pozdravuva odlukatana Sovetot za ratifikuvawe na Konvencijata na Obedi-neti nacii za prava na lica so popre~enost. Istovremeno,navistina sme razo~arani od soznaniteto deka Evrop-skata komisija }e ~eka na ratifikacija od site zemji~lenki, a potoa }e ja prifati obvrskata za celosnosproveduvawe na Konvencijata. Davame celosna pod-dr{ka na Pretsedatelstvoto na [panija da raboti napotvrduvawe i ratifikuvawe na Konvencijata od stranana Evropskata Unija bez ponatamo{no odloùvawe”.

Ersebet Szollosi, Potpretsedatel na EDF, dodade:“Samostojnoto ̀ iveewe e fundametalno pravo i za licaso popre~enost, a zatvaraweto na instituciite e edenod predizvicite koi treba da gi zapo~neme i realizi-rame. EDF i licata so popre~enost }e prodolàt darabotat vo ovaa nasoka”.

Evropska konferencija

7


U~estvo na RCPLIP - PORAKA vo evropski aktivnosti

“Siroma{tijata pome|u realnosta i sfa}awata:komunikaciski predizvik”

Oddelenieto za socijalna za{tita i integracija pri Generalniot direktorat za vrabotuvawe,socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti na Evropskata komisija organizira{e Evropska konferencijana tema “Siroma{tijata pome|u realnosta i sfa}awata: komunikaciski predizvik”.

Konferencijata se odrà vo Charlemagne centarot na Evropskata komisija vo Brisel, na 29-tioktomvri 2009 godina.

Na konferencijata u~estvuva 400 u~esnici –pretstavnici na nevladini organizacii, mediumi,nacionalni i regionalni vlasti od cela Evropa. OdRepublika Makedonija bea pokaneti samo dvajcapretstavnici: Vlado Krstovski od Republi~kiot centarza poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA i German Filkov od Centarot za gra|anskikomunikacii.

Programata na konferencijata zapo~na sopozdraven govor i otvarawe od strana na Manuel Barosso,Pretsedatel na Evropskata komisija, a prodolì sorabota preku tri panel diskusii.

Prvata panel diskusija “Kako Evropjanitegledaat na siroma{tijata i socijalnoto isklu~uvawe vokontekst na kriza” opfati prezentacii na rezultatiteod dvete novi studii - istraùvawa na Eurobarometar odstrana na Mari O’Doneli - Direktor za resursi ikomunikacii pri Generalniot direktorat zavrabotuvawe, socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti naEvropskata komisija i Antonis Papakostas – Rakovoditelna oddelenieto za istraùvawe i politi~ki analizi priGeneralniot direktorat za komunikacii na Evropskatakomisija. Bea prezentirani statisti~ki podatoci odistraùvawa sprovedeni vo site zemji ~lenki naEvropskata unija.

Vo vtorata panel diskusija “Javna komunikacija –instrument za politiki za socijalno vkl~uvawe” beaprezentirani stavovite i mislewata na Evropskatamreà za borba protiv siroma{tija. Finton Farel, direktorna ovaa nevladina mreà na asocijacii i organizaciikoi rabotata na poleto na siroma{tija i za{tita nasocijalno isklu~eni grupi, ja ima{e glavnataprezentacija, vo koja istakna deka:1. Siroma{tijata e fenomen koj ograni~uva ostva-

ruvawe na ~ovekovi prava,2. Za nadminuvawe na siroma{tijata potrebna e fer

distribucija na javnite interesi, dobra i uslugi nasite,

3. Isto taka, neophodno e mobilizirawe na site poli-tiki, zatoa {to siroma{tijata ne moè da se pobedisamo so socijalna politika,

4. Potrebni se univerzalni servisni slu`bi i uslugivo op{testvoto za site lu|e podednakvo (a ne siroma{-ni servisi za siroma{ni lu|e),

5. Potrebna e “zdrava” demokratija t.e. reprezentativ-na i participativna, koja nema da gi isklu~imarginaliziranite grupi,

6. Solidarnosta niz celata zemjina topka e osnova naborbata protiv siroma{tija, zatoa {to borbatavnatre vo Evropa e ista so borbite vo drugite delovina svetot.

Slede{e obra}awe na Vladimir Spidla, Evropskikomesar za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i ednakvimo`nosti na Evropskata komisija koj potencira{e dekaEvropjanite treba da ja prifatat neednakvosta irazli~nosta kako na~in na postignuvawe na povisokimo`nosti i prosperitet za site nas. Toj se osvrna nasiroma{tijata vo Evropa, koja vo uslovi na globalnarecesija, se pove}e se pro{iruva. Poradi toa, borbataprotiv siroma{tijata ostanuva glaven prioritet naEvropskata unija.

Tretata panel diskusija “Kako evropskitemediumi gi tretiraat siroma{tijata i socijalnotoisklu~uvawe” opfati prezentacii od strana na vrvnievropski novinari, me|u koi i Wiliam Crowly od BBC -Severna Irska, koj na mnogu interesn na~in go pretstavisvoeto dolgogodi{no iskustvo kako novinar koj rabotelna temi povrzani so socijalno isklu~eni grupi. Voosnovata na negovata prezentacija be{e opfatenaporaka deka mediumite treba da iznajdat sistematskipristap za dokumentirawe i izvestuvawe za siroma{ti-jata i socijalnoto isklu~uvawe, koe ne sekoga{ mora dabide povrzano so “li~ni storii”, tuku treba da opfatianaliti~ki pristap, so pregled na politi~kiteopkruùvawa i socijalni aspekti, t.e. prikaùvawe nasvetot takov kakov {to navistina e. Toa podrazbiradlaboko razbirawe, a ednostavno komunicirawe.

Evropska konferencija

8


15 godini od donesuvaweto na Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie

Evropska konferencija“Salamanka, 15 godini potoa – Inkluzija, u~ili{te za site”

Na 12-ti i 13-ti noemvri 2009 godina, Komitetot na EASPD za obrazovanie, zaedno soNacionalnata federacija na volonterski tela od Irska, odrà va`na konferencija voDablin – Irska, na tema “Salamanka, 15 godini potoa – Inkluzija, u~ili{te za site”. Nakonferencijata be{e donesen Manifest za inkluzivno obrazovanie.

Na Evropsko i na nacionalno nivo, vlastiterabotat na realizirawe na zakonskite ramki koiovozmoùvaat inkluzivno obrazovanie za site.

Sepak, pred site nas e dolg pat pred da se postignecelta - op{testvoto da ponudi garanirani ednakvimo`nosti za site gra|ani. S#u{te postojat mnogunedore~enosti vo odnos na inkluzivnoto obrazovanie,vo posebnoto ili redovnoto obrazovanie. Poradi toa,itno e potrebna promena na momentalnata sostojba.

[to treba da se napravi?

Principi i vrednosti

Me|unarodnite i evropskite dokumenti:

••••• Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie(1994 godina);

••••• Konvencijata na ON za pravata na licata so popre~e-nost (~len 24 – Obrazovanie);

••••• Protokolot na Konvencijata za za{tita na osnovnite~ovekovi prava i slobodi (Evropska konvencija za~ovekovi prava, ~len 2 – Pravo na obrazovanie);

••••• Evropskata socijalna povelba (revidirana verzija),~lenovi 15 i 17;

••••• Akcioniot plan za popre~enost na Sovetot na Evropa(2006 -2015 godina), akciona linija 4 – Obrazovanie idrugi povrzani aspekti;

jasno izrazuvaat deka site deca i vozrasni lica sopopre~enost (i nivnite semejstva):

••••• imaat ednakvo pravo na viskokvalitetno i soodvetnoobrazovanie kako site drugi gra|ani, so cel da sepostigne maksimumot na nivniot potencijal da moàtda pridonesat za inkluzivno op{testvo;

••••• imaat pravo da izberat i da dobijat obrazovanie voinkluzivna sredina;

••••• imaat pravo na specifi~ni resursi i ekspertiza voostvaruvaweto na nivnite obrazovni, terapevtski igra|anski potrebi;

••••• imaat pravo na servisni slu`bi koi skoga{ deluvaatvo niven najdobar interes.

Inkluzivnoto obrazovanie:

••••• pretstavuva doìvoten proces kade redovniteu~ili{ta i pret{kolskite obrazovni strukturi setransformirani na na~in da site deca/u~enici sepoddràni vo postignuvaweto na nivniot akademskii socijalen potencijal, i koj vklu~uva otstranuvawena barierite vo sredinata, komunikacijata, nastavatai nastavnite programi, socijalizacijata i procenkatana site nivoa.

••••• zna~i razvoj na seopfaten dinami~en sistem sokontinuitet na opcii, kade posebnite u~ili{tapostepeno }e prerasnat vo izvor na ekpertiza koja }ebide dostapna za obrazovnite servisni slu`bi vozaednicata.

••••• ne e samo pra{awe za decata so popre~enost.Toa treba da bide del od pristapot “vklu~uvawe nasite lu|e” vo koj sekoj u~enik ima vrednost.Vo odnos na ova, posebno vnimanie treba da se posvetii na etni~kite, kulturnite i religioznite malcin-stva.

••••• pretstavuva odgovornost na site i mora da bidegledano kako del od razvojot na inkluzivno op{testvoza site. Toa moè da se postigne preku partnerstvo,vmreùvawe i zaedni~ko u~ewe od strana na sitezasegnati strani.

••••• Bara zaedni~ka spodelena vizija i silno vodstvo nasite nivoa.

MANIFEST ZA INKLUZIVNO OBRAZOVANIE

9


Obvrska na EASPD

Evropskata asocijacija na obrzbeduva~i na servisnislu`bi za lica so popre~enost (EASPD) }e:

• pridonesuva za razvoj na evropskite politiki zainkluzivno obrazovnie;

••••• obezbeduva informacii, modeli na dobri praktiki ipoddr{ka za svoite ~lenki – organizacii;

••••• promovira pozitivni stavovi za inkluzija,partnerstvo i mo`nosti za vmreùvawe;

••••• organizira i promovira profesionalno vmreùvawei nastani za razmena na iskustva na evropsko nivo,osobeno preku proektot Pateki za inkluzija.

Preporaki za politi~aritei kreatorite na politiki

Vlastite na regionalno, nacionalno i me|unardno nivotreba da:

••••• Ja reafimiraat nivnata posvetenost za realzirawena Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie,

••••• Ja upotrebat celosno Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost, osobeno ~lenot 24,

••••• Promoviraat pozitivni stavovi kon inkluzijata,••••• Razvijat politi~ki i zakonski ramki za promocija na

razvojot na inkluzivno obrazvoanie, naglasuvaj}i gozna~eweto na silnata me|usektorska, multi-disciplinarna sorabotka. Toa treba da go napravatvo sorabotka so site klu~ni ~initeli,

••••• Razvijat, na Evropsko nivo, pozitiven pristap koninkluzivnoto obrazovanie, kako del od Strategiitena Evropskata Unija i Sovetot na Evropa, upotrebenvo politikite so refernca do Doìvotnoto u~ewe,Socijalna inkluzija, Anti-diskriminacija iGra|anstvo,

••••• Razvijat akcionen plan naso~en kon reformirawe napostoe~kite obrazovni sistemi, vklu~uvaj}i finan-sirawe za tranzicionite tro{oci,

••••• Sobiraat i sporeduvaat verodostojni podatoci zaefektivnosta i za komparativnite tro{oci,

••••• Obezbedat potrebni resursi za ovozmoùvawe naviskokvalitetno individualizirano inkluzivnoobrazovanie,

••••• Go reformiraat sistemot za obuka na nastavnici socel da gi podgotvat idnite nastavnici i drugu~ili{en personal za efektivna rabota voinkluzivniot obrazoven sistem,

••••• Im pomognat na posebnite u~ili{ta da preminat voresursni centri i da mu ovozmoàt na nivniotpersonal da gi postignat novite zada~i kakopoddrùva~i na redovnite u~ili{ta vo realizacijana obrazovnite programi,

••••• Obezbedat posebni resursi i centri za obrazvanie zadecata so posloèni obrazovni potrebi vo ramkitena inkluzivniot u~ili{en sistem,

••••• Da ponudat mo`nost za obrazovanie po~nuvaj}i od3-godi{na vozrast. Site deca, bez ogled na nivnite

specif~ni pobaruvawa, treba da bidat vklu~eni vopredu~ili{niot sistem, koj treba da bide ponudenbesplatno. Poddr{ka }e bide potrebno i vo zavisnostod dijagnozata.

••••• Organiziraat i promoviraat dovolna poddr{ka zasite zasegnati strani:- mo`nosti za zaedni~ki obuki i seminari za

inkluzivno obrazovanie- asistivna informati~ka tehnologija i komuni-

kaciski metodi- pedago{ka/psiholo{ka poddr{ka.

Preporaki za organizaciite

Sekoja individualna organizacija (specijalizirana iliop{ta) treba da:

• Vospostavi dijalog so licata so popre~enost, nivnitesemejstva i/ili nivnite pretstavnici i reprezen-tativni organizacii, sindikalnite organizacii ivlasti so cel da se izgradi zaedni~ka vizija i strate-gija za inkluziven obrazoven sistem,

••••• Upotrebuvaat individualen pristap na planirawenaso~en kon sekoe dete/u~enik i da osiguraat dekamreàta za poddr{ka e vospostavena i ponatamurazvivana,

••••• Promoviraat pozitivni stavovi kon inkluzijata nasite nivoa na obrazovanieto,

••••• Razvivaat ostvarlivi akcioni planovi i strategiivo sorabotka so semejstvata i vlastite so cel daovozmoì tranzicija od posebni u~ili{ta koninkluzivni obrazovni strukturi i da se potpomognepromenata vo razmisluvaweto na rakovodstvata,personalot i drugite ~initeli,

••••• Obezbedat timski pristap i multidisciplinarenpristap na u~ewe,

••••• Obezbedat kursevi, seminari i direktni obuki koj }ego potpomognat procesot na tranzicija za personalot,so cel da se osigura deka nivnata ekspertiza }e bideupotrebena vo novata sredina,

••••• Obezbedat poddr{ka za personalot, rakovodstvoto,roditelite i u~enicite vo specifi~nite programi,

••••• Gi podgotvat idnite nastavnici za rabota voinkluzivna sredina,

••••• Potpomognat soodvetna lesna tranzicija odpredu~ili{no obrazovanie vo osnovno obrazovanie,od osnovnite u~ili{ta vo srednite u~ili{ta i odsrednite u~ili{ta vo viskoto obrazovanie ilirabotno osposobuvawe i vrabotuvawe.

Obrazovnite politiki i strategii treba jasno daiskaùvaat deka celta e inkluzija. Obrazovnitepolitiki i sistemi treba da gi zemat vo predvidpotrebite na lu|eto pri planiraweto, finansiraweto,monitoringot i evaluacijata na site obrazovnistrategii. Glavnata cel na inkluzivnoto obrazovanietreba da bide u~ili{teto koe dava dobri rezultati i vokoe site ~initeli se vklu~eni, a site u~enici s tretiraatpodednakvo.

15 godini od donesuvaweto na Izjavata od Salamanka za inkluzivno obrazovanie

10


“Zajaknuvawe na gra|anskoto u~estvo vo zakonodavniot proces” e programa koja ja sproveduvaatNacionalniot demokratski institut za me|unarodni raboti (NDI) i Institutot za parlamentarnademokratija (IPD) so finansiska poddr{ka na Nacionalnata fondacija za demokratija (NED)

Odràni rabotilnici za SWOT analiza Kako del od programskite aktivnosti za koordinaci-ja i poddr{ka na rabotata na svoite lokalni organizaciii servisni slu`bi, RCPLIP – PORAKA sekoja godinaorganizira rabotilnici za SWOT analiza na sostojbitevo lokalnite organizacii i servisnite slu`bi. SWOTanalizata e alatka koja e mo{ne korisna za procenuvawena aktuelnata sostojba vnatre vo organizacijata, so sitenejzini prednosti i slabi strani, no i mo`nostite izakanite koi doa|aat od sredinata. Dokolku realno iobjektivno se izgotvi, analizata pretstavuva dobraosnova za podgotvuvawe na realni i efektivni planovii iznao|awe na na~ini za nadminuvawe na slabostite.

Ovaa godina, RCPLIP -PORAKA odrà dverabotilnici za razrabotuvawe na dobienite SWOT

analizi. Prvata rabotilnica se odrà vo Skopje, vo pro-storiite na RCPLIP – PORAKA, na 09.10.2009 godina.Na ovaa rabotilnica u~estvuva{e po eden pretstavnikod 16 lokalni organizacii na RCPLIP – PORAKA.Vtorata rabotilnica se odrà vo dnevniot centar –PORAKA Skopje na 17.10.2009 godina, a u~estvuvaa siteangaìrani lica od dnevnite centri na RCPLIP –PORAKA od Radovi{, Kumanovo, Skopje i Ohrid.

Na rabotilnicite sekoj od u~esnicite ima{emo`nost da ja prezentira SWOT analizata. Timot naRCPLIP – PORAKA i ostanatite u~esnici, po sekojaprezentacija, davaa zabele{ki i soveti vo odnos na rabo-teweto na sekoja od lokalnite organizacii i servisniteslu`bi, istaknuvaj}i gi i pozitivnite primeri.

Proektot se stremi kon sorabotka so gra|anskiorganizacii koi ve}e imaat dobro portfolio naaktivnosti i se vklu~eni vo inicijativi za zastapuvawena gra|anski interesi. Glavnata cel na proektot e da gozajakne kapacitetot na pomala grupa na gra|anskiorganizacii vo oblastite na zakonodavno lobirawe,zastapuvawe i monitoring, vkl~uvaj}i ja i nivnatasposobnost za gradewe na koalicii za pra{awa koi se odzaedni~ki interes za gra|anskite organizacii ipratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija.

Posle dolgiot i profesionalen proces naselekcija, vrz osnova na evaluaciona matrica koja be{erazviena specijalno za ovaa cel, bea izbrani ~etirigra|anski organizacii da u~estvuvaat vo ovoj proekt. Soogled na delokrugot i ograni~enite resursi, Nacional-niot demokratski institut za me|unarodni raboti (NDI)i Institutot za parlamentarna demokratija (IPD) beavo mo`nost da izberat samo ~etiri gra|anskiorganizacii koi }e u~estvuvaat vo serijata obuki irabotilnici i }e dobijat posledovatelna poddr{ka.

êtirite gra|anski organizacii koi bea izbranida u~estvuvaat vo proektot se aktivni vo izminatitegodini vo golem broj na inicijativi vo gra|anskiotsektor. Izbranite organizacii i inicijativite koi tiebi sakale da gi prezemat kako del od proektot se:- NVO Republi~ki centar za poddr{ka na lica so

intelektualna popre~enost PORAKA (Ratifikacijana Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost)

- NVO Konekt (Nadgleduvawe na implementacijata iizmenuvawe na Zakonot za donacii i sponzorsta vojavni dejnosti)

- NVO Mladinski obrazoven forum (Donesuvawe naZakon za studentsko organizirawe)

- NVO Humanitrano i dobrotvorno zdruènie naRomite, Mese~ina Gostivar (Donesuvawe na Zakon zaantidiskriminacija)

NDI se fokusira na tehni~ka poddr{ka zazajaknuvawe na kapacitetite na izbranite gra|anskiorganizacii za zastapuvawe, pregovarawe, zakonodavnoistraùvawe, kreirawe na predlog - zakonski akti,buxetski ve{tini, odnosi so mediumi i ve{tini zagradewe na koalicii za specifi~na legislativa. NDI,vo partnerstvo so IPD, do denes dizajniraa i uspe{norealiziraa dva moduli – rabotilnici za zajaknuvawe nakapacitetite, koi bea kreirani vo soglasnost sospecifi~nite potrebi na ~etirite partnerskiorganizacii. Temite na dvata moduli bea: Zajaknuvawena vnatre{nite i mobilizaciski kapaciteti napartnerskite gra|anski organizacii (Mavrovo, 20-ti i21-vi oktomvri 2009 godina) i Zajaknuvawe nasposobnostite za komunikacija so javnosta i vodewena kampawa (Ohrid, 17-ti do 19-ti noemvri 2009 godina).Dvata moduli bea vodeni od strana na iskusni obu~uva~iso {iroka ekspertiza vo oblastite koi bea pokrieni.Tretiot seminar }e bide organiziran vo proletta 2010godina. Temite na obukite vklu~uvaat: mehanizmi zarazvoj na javni politiki vo Makedonija, istraùvawa/pregledi i tabelacija, buxetski ve{tini, gradewe nakoalicii i pregovarawe, javen govor i odnosi so mediumi.

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Zajaknuvawe na gra|anskoto u~estvovo zakonodavniot proces

11


Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Vinica

Poseta na Specijalniot zavod - Demir KapijaCentarot za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA Vinica po vtorpat ovaa godina

organizira{e i realizira{e poseta na {titenicite vo Specijalniot zavod - Demir Kapija koi poteknuvaat odop{tina Vinica. Posetata be{e organizirana na 25.10.2009 godina, a vo istata u~estvuvaa roditeli, starateli ibliski ~lenovi na semejstvata na {titenicite.

I ovaa poseta kako i prethodnite koi se organziarani od strana na CPLIP - PORAKA Vinica, be{e celosnofinansiski pokriena od strana na lokalnata samouprava.

I ovoj pat, CPLIP - PORAKA Vinica be{e sprovedena sobirna akcija za ali{ta koi bea donirani voSpecijalniot zavod - Demir Kapija. Isto taka, CPLIP - PORAKA Vinica obezbedi i prehrambeni paketi za{titenicite vo Specijalniot Zavod.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Demir Hisar organizira{epove}e aktivnosti za odbeleùvawe na 3-ti dekemvri,Me|unaroden den na lica so popre~enost. Edna od aktiv-nostite be{e raspi{aniot konkurs za likovni i litera-turni tvorbi na tema “Podajte ni raka za da nemamemaka” za u~enicite od osnovno i sredno obrazovanie.

Na 27.11.2009 godina, pretstavnici na CPILIP-PORAKA Demir Hisar ostvarija sredba so Grado-na~alnikot na op{tina Demir Hisar, g-din ToniAngelevski, na koja se diskutira{e za potrebite iproblemite so koi se soo~uva organizacijata. Glavenprioritet e obezbeduvawe na prostorija za rabota, aGradona~alnikot veti deka }e gi razgleda mo`nostiteza obezbeduvawe na raboten prostor.

Na 30.11.2009 godina, klasniot ~as vo osnovniteu~ili{ta “Goce Del~ev” – Demir Hisar, “Bra}a Mila-dinovci”- s. @van, “Dame Gruev” s. Smilevo i voOp{tinskoto sredno u~ili{te “Krste Petkov Misir-kov” be{e posveten na Me|unarodniot den na licata sopopre~enost. Na klasniot ~as bea prezentiranimaterijali na tema “[to e intelektualna popre~enost?”podgotveni od CPLIP - PORAKA Demir Hisar.

Na 3-ti dekemvri, vo Domot na kulturata”Ilinden” be{e odbeleàn Me|unarodniot den nalicata so popre~enost. Prisustvuvaa prestavnici odlokalnite institucii, nevladini organizacii, u~eniciod osnovnite u~ili{ta i mediumi. Pokrovitel na ovaamanifestacija be{e Gradona~alnikot na op{tina DemirHisar, a poddr{kata od lokalnata samouprava be{eprezentirana od g-din Tome Milo{oski. Pretsedatelotna CPLIP - PORAKA Demir Hisar, po kratkiot osvrtza zna~eweto na Me|unarodniot den na lica so popre~e-nost ja prezentira{e i pretstojnata kampawa za preven-cija od maltretirawe, zloupotreba i nasilstvo na decai lica so intelektualna popre~enost “@ivotot kakobezbedna avantura” organizirana od RCPLIP -PORAKA. Na ovoj nastan bea dodeleni i nagraditeosvoeni na raspi{aniot konkurs. Prvata nagrada ja osvoiMarina Velkovska od OU “Goce Del~ev” od Demir Hisarza tvorbata “Ti podavam raka”; vtorata ja osvoi ViktorIliovski od OU “Goce Del~ev” so tvorbata “Humani lu|e

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Demir Hisar

Odbeleùvawe na 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den nalicata so popre~enost vo Demir Hisar

podajte mu raka”, a tretata be{e dodelena na Andrijana\eor|ioska od OU “Dame Gruev” od s. Smilevo zatvorbata “Podajte ni raka za da nemame maka”.

Na nagradenite im bea vra~eni knigi donirani odDemirhisarskite pisateli i poeti: Gorjan Petrevski,d-r Mende Solun~evski i Zlatko Bo{evski. Bea dodelenii skromni podaroci od u~ili{en pribor obezbedeni odCPLIP - PORAKA Demir Hisar i pofalnici zaizbranite tri pesni i edno prozno delo.

Za daden pridones vo sproveduvawe naaktivnostite vo izminata godina blagodarnici beadodeleni na: Gradona~alnikot na op{tina Demir Hisar;Domot na kultura, Zdruènieto na penzioneri, Crvenkrst – Demir Hisar, OU “Goce Del~ev” – Demir Hisar,OU “Bra}a Miladinovci” - s. @van , OU “Dame Gruev” -s. Smilevo, Op{tinskoto sredno u~ili{te “KrstePetkov Misirkov”, Centarot za socijalna rabota - DemirHisar, g-din Boris Damevski, d-r Mende Solun~evski id-r Jagoda Filipovska.

Za aktivnosti na CPLIP - PORAKA Demir Hisarizraboteni se: bro{ura za ostvaruvawe na prava odsocijalna za{tita, bro{ura za otvarawe na socijalenklub, aktivnosti i prioriteti na CPLIP - PORAKADemir Hisar, almanah za nagradenite i pofaleniteliteraturni tvorbi, letok za 3-ti dekemvri –Me|unaroden den na lica so popre~enost i drugimaterijali za podignuvawe na javnata svest kajgra|anite na op{tina Demir Hisar.

12


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Na izlo`ba vo galerijataOsten

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopjerabotno go odbeleàa 3-ti dekemvri, Me|unarodniot denna licata so popre~enost. Po povod 3-ti dekemvri, voprostoriite na dnevniot centar se odràa zaedni~kirabotilnici so dve organizacii so koi {to dnevniotcentar ima vospostaveno odli~na sorabotka.

Na rabotilnicata u~estvuvaa volonteri odCrveniot krst na grad Skopje i u~enici od O.U. “QubenLape”. Na rabotilnicite se izrabotuvaa ~estitki iukrasni kesi za podaroci.

Ova be{e ubava mo`nost za druèwe ispodeluvawe na iskustvata i aktivnostite koi {to sesproveduvaat od licata so intelektualna popre~enostvo dnevniot centar so drugi mladi lica, no isto taka imo`nost za podigawe na javnata svest kaj mladitegra|ani vo odnos na pravata i potrebite na licata sointelektualna popre~enost.

So cel da u~estvuvame na site aktuelni kulturninastani, korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje ja posetija galerijata Osten.

Povodot be{e primamliv, a toa e Svetskataizlo`ba na karikaturi. Na izlo`bata imavme mo`nostda se zapoznaeme so eden specifi~en vid na crte` kojrazvi golem interes kaj licata so intelektualnapopre~enost, mo`nost za protolkuvawe na crteìte i serazbira - smea. Interesot za ovie sliki i crteì niostava prostor za ponatamo{na sorabotka so galerijataOsten i poseta na u{te vakvi nastani.

Odbeleùvawe na 3-ti dekemvri

Povtorno, kako znak na dobrata sorabotka so kinoto Ramstor, ni be{e ovozmoèno da prisustvuvame na u{teedna filmska proekcija. Ovojpat, toa be{e proekcija na filmot “Ice age 3“.

Vozbudata od filmskoto platno kaj nikogo ne izostanuva, pa taka ni kaj korisnicte na dnevniot centar -PORAKA Skopje. I na kraj {to da se kaè za personalot vo kinoto Ramstor, osven edno golemo Blagodaram.

Vo kinoto Ramstor

13


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Poseta na Visokata {kola za novinarstvoi odnosi so javnosta

Kako del od sorabotkata so razni obrazovni institucii, korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopjeja posetija Visokata {kola za novinarstvo i odnosi so javnosta.

Po kratkoto pretstavuvawe na dvete organizacii i zapoznavawe so dejnosta koja ja vr{at istite, licata sointelektualna popre~enost imaa mo`nost da se zapoznaat i prakti~no so na~inot na rabota, kako i da u~estvuvaatvo ve`bite na studentite na Visokata {kola. Bea vklu~eni vo razni aktivnosti: davawe intervjua, nekoi ~itaavesti i najgolemata vozbuda pretstavuva{e radio stanicata kade {to bea: “radiovoditeli”, pu{taa muzika ipeeja.

Ova pretstavuva{e novo i vozbudlivo iskustvo za licata so intelektualna popre~enost i tie bea mnoguzadovolni od posetata, taka {to dobivme uveruvawe od qubeznite doma}ini deka ovaa sorabotka }e prodolì.Upatuvame golema blagodarnost do site vo Visokata {kola za novosteknatite iskustva.

Na pokana od zdruènieto “Proaktiva”,korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje zedoau~estvo na manifestacijata po povod pu{taweto voupotreba na novata velosipedska pateka vo op{tinataAerodrom.

Pokraj vovednite govori na Gradona~alnicite naop{tina Aerodrom i na grad Skopje i na Ambasadorkatana Holandija, na manifestacijata ima{e i kulturnozabavna programa.

Sepak, najzabavna be{e mo`nosta na del odkorisnicite, onie koi umeat, da u~estvuvaat vo vozewetona velosiped po novootvorenata pateka. Vo sekoj slu~aj,ubavo e {to bevme vklu~eni vo vakov tip na nastani koise slu~uvaat vo op{tinata Aerodrom.

Socijalnite aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje vklu~uvaat poseti na razni proizvodstvenipogoni, so cel da go dobliìme rabotniot proces do licata so intelektualna popre~enost.

Interesno e da se vidi kako funkcionira edna fabrika dotolku pove}e {to i samite lica so popre~enostmoàt da bidat vklu~eni vo del od toj proces. Za taa cel nie ja posetivme fabrikata za proizvodstvo na plasti~nikesi Plasteks. Qubeznite doma}ini ni ovozmoìja da se zapoznaeme so celiot tek na proizvodstvoto ifunkcioniraweto na raznite ma{ini {to kaj licata so intelektualna popre~enost ostavi ubav vpe~atok izapoznavawe so rabotniot proces.

Vo fabrika za plastika “Plasteks”

Otvorawe na velosipedska patekavo op{tina Aerodrom

14


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Radovi{

Humana akcija na sredno{kolci -~lenovi na Crveniot krst – Radovi{

Na 18.11.2009 godina, korisnicite na dnevniotcentar – PORAKA Radovi{ imaa mo`nost da se druàtso u~enici od srednoto u~li{te “Kosta Susinov” koi se~lenovi na Crveniot krst – Radovi{ i koi gorealiziraat proektot “Crven krst vo akcija – humanivrednosti na delo”

So ogled na toa {to pove}eto od niv za prvpatimaa mo`nost da posetat dneven centar za lica sointelektualna popre~enost, na po~etokot im goobjasnivme na~inot na funkcionirawe i koi sepridobivkite od postoeweto na dnevniot centar voRadovi{. Vedna{ be{e pokaàn interes za sorabotka izaedni~ki aktivnosti i vklu~uvawe na korisnicite nadnevniot centar vo aktivnostite na proektot naCrveniot krst na Radovi{.

Na 26.11.2009 godina, vo popladnevnite ~asovikorisnicite bea na zaedni~ko druèwe so sredno-{kolcite vo kafuleto “Target”.

Zadovolstvoto kaj korisnicite be{e golemo,osbeno kaj onie koi za prvpat vlgeuvaat vo kafule, mestokade se sobiraat nivnite vrsnici, da ispijat sok i daslu{aat muzika. Bevme prekrasno primeni od strana napersonalot na kafuleto za {to im blagodarime.

Aktivnostite prodolìja istiot den, so po~etokvo 19:00 ~asot, vo Domot na kulturata “Aco Karamanov”,kade {to po povod 3-ti Dekemvri , Me|unarodniot denna licata so popre~enost, be{e odràn humanitarenkoncert za promocija na ednakvost, prava i poddr{ka zalicata so intelektualna popre~enost. Na koncertotnastapija Gara` bend, Akustik bend, Tatjana Jovanova iViktorija Ristova.

Site prisutni vo salata, me|u koi najmnogubrojni bea mladincite od na{iot grad, so svojata humanostpridonesoa za podignuvawe na javnata svest vo odnos na pravata i potrebite na licata so intelektualna popre~enostvo na{ata op{tina.

Na 27.11.2009 godina, grupata sredno{kolci doniraa prehrambeni produkti i sredstva za higiena za potrebitena dnevniot centar, koi bea nabaveni so sobranite sredstva od humanitarniot koncert.

Upatuvame golema blagodarnost do na{ite mladi prijateli od Crveniot krst - Radovi{, za nivnatasamoinicijativnost i posvetenost vo realizacijata na site ovie aktivnosti, so nade` deka vakvata sorabotka, naobostrano zadovolstvo, }e prodolì i vo naredniot period.

15


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Radovi{

Rekreativna aktivnost na Pilav TepeKorisnicite na dnevniot centar – PORAKA

Radovi{, na 28.10.2009 godina realiziraa rekreativnaaktivnost vo poznatiot kompleks “Pilav Tepe” koj esmesten vo prekrasen priroden ambient na patot kon[tip. Od ova mesto moàt da se zabeleàt ubavinite naplaninata Pla~kovica, da se pro{eta vo ubavata prirodai da se poseti manastirot Sv. Pantelejmon koj se nao|avo neposredna blizina.

Po pro{etkata, site korisnici bea po~esteni soru~ek vo restoranot “Pilav tepe” koj e sopstvenost nasestrata na eden od na{ite korisnici. Site bevmepresre}ni od ova zaedni~ko druèwe, koe zavr{i sopesna i èlba za povtoruvawe na ovaa rekreativnaaktivnost.

Na 1.12.2009 godina, korisnicite na dnevniotcentar – PORAKA Radovi{ gi posetija Radio “Alfa” ikabelskata televizija “Andes net” vo Radovi{.

Kako golemi qubiteli na muzikata koja jaslu{aat tokmu na radio “Alfa”, korisnicite beavoodu{eveni od prostorot i tehnikata so koja e opremenostudioto.

Pove}eminata od niv go prepoznaa glasot navoditelkata koja redovno ja slu{aat na ovaa programa,a sekako najinteresno be{e nejzinoto mesto zad“golemiot” prozorec od kade ja informira javnosta zasite novi slu~uvawa. Vrabtenite vo radioto prijatno gi

Poseta na Radio Alfa i kabelska televizija Andes net

iznenadija korisnicite so toa {to im podarija po ednocede so zabavna muzika koja }e moàt doma da ja slu{aat.

Vo drugite prostorii na istoto mesto,korisnicite na dnevniot centar imaa mo`nost da sezapoznaat so rabotata vo kabelskata televizija “Andesnet” koja emituva {irok spektar na programi vo re~isisite domovi vo na{iot grad.

Golemiot broj na uredi i tehni~ka opremadeluva{e interesno za na{ite korisnici, a va`no imbe{e {to go vidoa mestoto od kade se emituvaatemisiite, vestite i filmovite koi sekojdnevno gigledame na malite ekrani.

Sledewe na kulturno - umetni~ki nastani vo Radovi{Vo ramkite na socijalnite aktivnosti koi gi

realiziraat na korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Radovi{, kontiniurano e prisutno sledewetona kulturno - umetni~kite nastani vo op{tinataRadovi{.

Taka i na 22.10.2009 godina, korisnicite nadnevniot centar prisustvuvaa na koncertot na narodnipesni od radovi{kiot i isto~niot kraj na na{ata dràva.

Koncertot se odrà vo Domot na kultura “AcoKaramanov”, a nastapija grupite “Raspeani Radovi{ani”i “Serenada”, kako i nekolku gosti od Bugarija koi gopretstavija svojot melos.

Stanuva{e zbor za splet na makedonski narodniizvorni pesni koi ve}e im se poznati na na{itekorisnici, {to pridonese za vistinsko uìvawe izadovolstvo od koncertot.

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Po povod 30-godi{niot jubilej od zapo~nuvaweto so rabota na rudnikot “Bu~im” koje sinonim i gordost na op{tina Radovi{, menaxerskiot tim na rudnikot na ~elo sozamenikot generalen direktor g-din Nikolaj~o Nikolov, go poseti dnevniot centar idonira{e nov fotokopir za potrebite na dnevniot centar – PORAKARadovi{.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXII

C M Y B

C M Y B

C M Y B





Trgnuvaj}i od sopstvenoto moto deka sekoga{ treba da im se pomaga na onie na koitaa pomo{ im e neophodna i od svojata zalo`ba deka kontinuirano }e ja poddrùvarabotata na dnevniot centar – PORAKA Radovi{, g-din Nikolov ovozmoì dnevniotcentar da go dobie potrebniot fotokopir.

Sk

op

je,

de

ke

mv

ri

20

09

god

in

aS

ko

pje

,d

ek

em

vr

i2

00

9go

di

na

C M Y B

CM

YB

Po povod 3-ti dekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost, g-dinNikolov povtorno gi poseti korisnicite i im podari polna korpa so slatki, posakuvaj}iim dobro zdravje i posre}ni denovi. Inicijativata na na{ite golemi prijateli, g-dinNikolov i rudnikot “Bu~im” e primer za ostanatite subjekti od biznis sektorot voop{tinata kako treba da gi poddrùvaat socijalnite servisni slu`bi koi se od javeninteres.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna...

Documents

Transcript of Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna...