GLASINTERNO GLASILO PODJETJA SG AUTOMOTIVE, ŠTEVILKA 11, DECEMBER 2010

newsGLAS

je uradno glasilo podjetjaSG AutomotiveMestni trg 5b,

3210 Slovenske Konjice

Izdano:December 2010

Glavna in odgovornaurednica:

Petra Lipec Vran

Uredništvo:Robert Grah

Petra Lipec VranMilko Linec

Matjaž ZgagaAlenka Deželak

Lektoriranje:Optimus Lingua d.o.o.

Oblikovanje:Razvedrilo d.o.o.

Fotografije:Milko Linec

osebni arhiv posameznikovRazvedrilo d.o.o.

Prispevki, fotografije, slikovno in ostalo gradivo objavljeno v GLASU je prepovedano upo-rabljati za nadaljno obdelavo

in objavo

NA KAVICI PRI GORAZDU GLAVIČUZ vse več ponudniki »kava za na pot« smo dokazali, da se naš tempo stopnjuje do te mere, da redko še kavo spijemo v miru, ampak se z lončki sprehajamo po ulicah in hodnikih, ravno tako, kot smo to včasih gledali v ameriških filmih. Zato sem se odločila, da rubriko v naslednjem Glasu preimenujem v »Pogovor prek e-pošte z …«. Kakor koli že, tokrat smo vprašanja zastavili Gorazdu Glaviču, tehničnemu direktorju pod-jetja, ki je predstavil svoj pogled na svet, krizo, na čas, ki je minil, in tistega, ki prihaja. Nedvomno vredno branja.

MEDKULTURNE RAZLIKE V POSLOVANJU Kar je pri nas običajno in predstavlja visoko stopnjo kulturnega obnašanja, ima lahko v drugi kulturi povsem drug pomen. Zato smo lahko marsikdaj tudi v zadregi in če se odpravljamo na potovanje v tuje države, kjer ne bomo le hotelski gostje, je dobro vedeti več, da ne bomo gostitelja užalili. Medkulturne razlike se seveda pojav-ljajo tudi v poslovanju. Če jih dobro poznamo, nam bo poslovanje nedvomno lažje. Ali kot pravi avtor članka o medkulturnih razlikah v poslovnem svetu Benjamin Nikl: »Upoštevanje kulturnih značilnosti in poslovnih navad drugih držav je pomemben dejavnik za uspešno poslovanje in konkurenčnost.«V

TO

KR

AT

NI

ŠT

EV

ILK

I:

AKTUALNOV rubriki Aktualno o uvajanju MES-sistema piše Danilo Šplajt. Sistem bo med drugim omogočal popolno sledljivost izdelkov, zmanjšal število reklamacij, omogočal izboljšave procesov. Več v omenjenem članku. LCL 901 – nova LED-svetilka, razvita za notranjo razsvetljavo industrijskih prostorov – Rene Nežmah.O aktualnih novosti iz področja elektronike nam tudi tokrat poroča vodja programa Jože Poznič. Kar nekaj sprememb pa prinaša tudi identi-fikacijski sistem Špica Time & Space, zato le preberite.

NAŠI SODELAVCI …… so se na izlet po Srbiji odpravili 18. in 19. septembra. Nekaj kratkih besed in slikovnih utrinkov so namenili tudi nam.Tokrat vam predstavljamo kar štiri nove sodelavce, ki se, kot zatrjujejo v en glas, v naši sredini dobro počutijo in se vsak s svojimi besedami zahvaljujejo, da smo jih dobro spre-jeli.

Karikaturi sta se tokrat pridružila še kaligrafija in povabilo na fotonatečaj. Pridno hranite najlepše fotografije?

2 newsDIREKTORJEV UVODNIK

Spoštovane sodelav-ke in sodelavci!

Spet je leto naokrog in spet je čas, da pregledamo dosežke našega dela v tem letu. Kot ste sami opazili, je bilo to leto še posebej živahno in pestro. Zagoni novih proizvodnih linij, vpeljevanje novih proizvodov in uvajanje veliko novih sode-lavcev v naše podjetje. Vse to kaže le na eno stvar, in sicer da se je za nas recesija kon-čala in da smo na dobri poti, da povrnemo blišč našemu podjetju SG Automotive. Naj v nekaj točkah povzamem naj-pomembnejše dogodke leto-šnjega leta.

V mesecu marcu smo se povsem osamosvojili (lastni-ško) od skupine ODELO, ki je naslednica skupine Schefena-ker za področje Lighting. La-stniško smo prešli povsem v slovenske roke.

Aprila smo se predstavi-li na sejmu Light + Building v Frankfurtu z našim novim pro-gramom cestnih svetilk LSL. Sejem je bil več kot uspešen in odziv je bil izjemen. Povpraše-vanja so bila izjemna, do reali-zacij pa žal še ni prišlo povsod, ker so kupci naših svetil občine in elektrogospodarstva, ki pa so vezana na javne razpise. Le-ti pa imajo svoje časovne zakonitosti. Od priprave razpi-sa, pritožb na razpis, razpisa, ponudb, pritožb na ponudbe, izbire dobavitelja in seveda spet pritožb na izbiro dobavi-telja … In tako je pol leta mimo, ko se nič ne zgodi. V letu 2011 pa bo do realizacije moralo pri-ti, kajti evropska zakonodaja je zelo eksplicitna in zahteva zamenjavo svetilk do začetka leta 2012. To pa pomeni, da se

bo glavnina morala izvesti na-slednje leto. Na tem programu pričakujemo največjo rast pro-daje v naslednjih letih. Celotno prodajo smo organizirali na de-jansko ves svet in po deželah poiskali tudi naše zastopnike, ki so v večini začeli delati šele v drugem polletju. Zelo moram na tem mestu pohvaliti našo občino, ki se je odločila mesto razsvetliti tudi z našimi lučmi in prepričan sem, da ste opazili, kako lepo so zdaj osvetljene ulice z našimi svetilkami.

Od aprila naprej je v proi-zvodnji tudi novi izdelek, in si-cer W221 Mopf – zadnja luč za mercedesa S klase.

Od pomladi naprej so v proizvodnji tudi zadnje luči za BMW E 92 in E 93 – zadnje luči za BMW serije 3.

Maja je ugledal luč naše proizvodnje tudi W251 mopf – mercedes R klasa facelift, ki pa med tem teče že v polnih količinah.

Od jeseni naprej je v pred-seriji (ki pa je že tako velika, da je dejansko že serija) tudi elektronika za audi C 7 coupe – audi A 6 coupe in audi C 7 avant – audi A 6 avant. Polne serije se začnejo takoj v začet-ku naslednjega leta.

W204 mopf in S204 mopf – facelift mercedes C klase sta naslednja velika projekta, ki že tečeta od poletja na naših novih linijah in katerih serijski start je načrtovan v januarju in februarju 2011.

X204 mopf – facelift merce-des GL klasa pa bo šel v se-rijo v mesecu marcu prihodnje leto.

Junija smo začeli gradnjo našega drugega obrata v Ba-toćini, ki je bila končana pred dnevi. V Srbijo bomo selili del proizvodnje, katerih produkti se v Sloveniji ne uspejo več delati pozitivno. To so predvsem tisti izdelki, na katerih je dodatek ročnega dela največji. Selili pa bomo tudi del proizvodov, ki jih tukaj ne moremo več delati zaradi prostorske stiske. Kot ste sami opazili, smo bili pole-

ti prisiljeni postaviti na našem parkirišču celo šotor, kamor smo prestavili iz spodnje etaže vso embalažo, palete in črne bokse. Na upravni enoti smo zaprosili za dovoljenje za pozi-davo celotnega parkirišča, pa žal niso imeli posluha za naše težave in širitev. Zemljišče ob naši hali (travnik) pa v času, ko smo mi prosili za širitev, še tudi ni bilo zazidalno in komunalno urejeno, da bi lahko to naredili vsaj na našem travniku. To se je zgodilo pred nekaj dnevi, ampak žal leto dni prepozno. Kot vidite, smo opravili veli-ko delo in dosežki so že vidni skozi prodajo, glavnina pa bo vidna šele naslednje leto.Letošnje leto bomo končali z okoli 41 milijoni evrov prometa, kar v primerjavi z lanskim letom predstavlja 58-odstotno rast. Leto 2010 pa bomo končali z okoli pol milijona evrov dobič-ka, ki pa gredo takoj v investi-cije in širitve.Naslednje leto načrtujemo 62 milijonov evrov prometa, kar predstavlja 51-odstotno rast v primerjavi z letošnjim letom. Seveda se pričakuje tudi dober rezultat, ki kaže prek 3 milijone evrov dobička.Letos pa smo padli na izpitu na dveh zelo pomembnih podro-čjih, in sicer na področju kako-vosti in pa produktivnosti.Naša kakovost je v letošnjem letu padla na najnižjo mogočo točko v vseh naših letih delova-nja. O tem smo vas tudi obve-ščali (prek zbora delavcev, Gla-sa in prek mesečnih poročil, ki visijo na oglasnih deskah). Kar nekaj stvari smo bili prisiljeni obrniti v proizvodnji, da smo se vsaj malo popravili. Od našega cilja pa smo še zelo daleč. Cilj je biti pri vseh naših kupcih do-bavitelj A in ne C, kamor smo zdaj padli pri nekaterih kup-cih. Naš cilj je doseči največ

60 ppm ali 60 slabih kosov na milijon izdelanih. To pa lahko dosežemo le z vašim sodelo-vanjem in vašo pomočjo. Vsi vi ste odgovorni za to in od vas se to tudi pričakuje, kajti s ta-kim delom nas kupec verjetno ne bo več dolgo gledal. Prav je, da javite vsako odstopanje od normalnih okvirov, vsako iz-boljšavo, ki bo vodila v boljšo kakovost, in seveda tudi vsako nevestno delo znotraj podjetja.Drugo veliko odstopanje je naša produktivnost. Še vedno se giblje povprečje leta okoli 70 %, vsi mi pa smo plačani za 100-odstotno produktiv-nost. Res je tudi, da se je pro-duktivnost v zadnjem četrtletju popravila in smo prišli že prek 90%, vendar nas čaka še ve-dno ogromno dela. Vsi stroji so bili generalno servisirani in s tega vidika ne bi smelo biti več težav. Torej je vse skupaj le še v optimiranju procesov in delu. Tudi tukaj pričakujem vašo pol-no odgovornost in podporo za vse spremembe, ki jih bomo uvedli v proizvodnjo.Kaj še dodati ob koncu druge-ga kot to, da smo vsi ponosni na naše podjetje, ki je kljub veliki recesiji splavalo in doka-zalo, da je sposobno preživeti in se postaviti nazaj na noge, čeprav jih drugi poskušajo ve-dno znova zlomiti. Zavedajmo se, da smo vsi mi podjetje. Mi ga predstavljamo in živimo. Samo naša energija in volja po zmagi nas bosta peljali med zmagovalce. Bodimo pozitivni, spoštujmo sodelavce in sejmo to tudi med naše partnerje.Vašim družinam in vam želim ob koncu leta voščiti vesele božične praznike in srečno novo leto, ki naj bo za nas še posebej uspešno.

Vaš Robert Grah

UVOD

news 3

PROIZVODNJA / KVALITETA

UVOD

(KAKOVOST)

»V MESECU OKTOBRU SMO ZAČELI PROJEKT IZ-BOLJŠEVANJA KAKOVO-STI«

Uvajanje novega pristopa za izboljšanje kakovosti

Iz tabele in slike je razvidno, da je največ reklamacij od odelo Slovenija, d. o. o., (modra li-nija), ki je tudi naš največji ku-pec.

Prek odela smo dobili cilje, ki jih bomo morali izpolnjevati, če bomo želeli dobivati nove pro-jekte. Cilji se spremljajo polle-tno, v vsakem polletju pa je tre-ba razpoloviti število reklamacij in reklamiranih kosov.

Kako bomo to dosegli?V mesecu oktobru smo začeli projekt izboljševanja kakovosti naših izdelkov in procesov. Naš interni cilj je razpolovitev števi-la reklamacij in reklamiranih kosov v vsakem kvartalu leta. Tako bomo namreč gotovo do-segli cilj, ki nam ga predpisuje kupec. Kot ste verjetno opazili, direktor izvaja dnevni obhod proizvodnje. Ta je osnova za dnevni sestanek pri direktorju, na katerem so vhodni podatki, tj.:

Poročilo obhoda direktorja Poročilo obhodne kontrole Poročilo reklamacij Poročilo produktivnost Poročilo zalog

Poročilo zastojev strojev itn.Rezultati sestanka so: pre-poznavanje vzrokov za nedo-seganje postavljenih ciljev in načrtovanje ukrepov za izbolj-šanje. Začeli smo vzdrževanje strojev, na katerih bo v kratkem izvedeno generalno popravilo. Povečali smo prisotnost stro-kovnjakov za spajkanje na li-nijah za spajkanje, izdelan je načrt usposabljanja vseh de-lavcev … Obhode bomo izva-jali še pogosteje in podrobne-je. Tako bomo odpravljali tudi manjše vzroke.

Predviden rezultat

Kot je razvidno iz zgornje slike, je do konca meseca pričako-vati 17 reklamacij s strani odela Slovenija. Če bomo tako na-daljevali, bomo postavljen cilj dosegli.

DEMANTIV prejšnji številki se je pri obja-vi certifikacijske presoje pojavil tiskarski škrat. Objavljen je bil logotip podjetja BVQI. To je certifikacijska hiša, ki je akredi-tirana pri IATF za izvajanje pre-soj in podeljevanje certifikatov ISO/TS 16949 in ISO 9001, vendar pa smo mi certificirani

prek TÜV Süd, ki je konkuren-ca BVQI.

Certifikat, ki ga imamo, je velja-ven še dve leti, vendar pa smo letos presojali tudi lokacijo na Delavski, zato letos dobimo nove certifikate z lokacijama Mestni trg in Delavska, razširili pa smo tudi področje veljavno-sti ISO 9001. Dodali smo razvoj in proizvodnjo cestnih svetilk.

Pripravil: Matjaž Zgaga

NAJ BO DECEMBER TI-STI STARI DECEMBER

December je mesec, ko se, čeprav se trudimo, ne moremo izogniti dejstvu, da je drugačen od drugih. Je pač december. So lučke in so bučke, darila in dobre želje, potice in zdravice, svetleči trakovi in nasmejani obrazi. So pa tudi spomini in bolečine. Na tiste, ki jih ni več.

Ali na tisto, kar bi radi dali, pa ne moremo, ker ne zmoremo. Naj bo december decembra. Ne že oktobra in novembra, ko nas svet porabništva gra-bežljivo vleče k sebi v bleščeče okrašene in mamljivo dišeče prostore, kjer pozabimo na nesmiselnost kopičenja in idio-tizem presežkov. Ni nam treba nerazumljivo polniti vozičkov s hrano, ki je najverjetneje ne bomo pojedli, vsaj ne toliko, kot smo je sposobnosti kupiti. Ne z igračami, za katere ogla-si že več mesecev »pumpajo« otroke s tem, da jih preprosto morajo imeti. Ne z dragimi darili, ki jih bomo podarjali so-rodnikom in znancem – »za zi-her«, da nas mogoče ne bodo obirali, da smo jih slabo obda-rovali ali da jih sploh nismo. Naj bo december to, kar je bil včasih. Pred nakupovalni-

mi središči. Pred novoletnimi lučkami novembra in pred re-klamnimi oglasi za igrače ok-tobra. Pred dolgimi seznami, ki jih otroci pišejo kar vsem trem dobrim možem. Od kdaj so sploh »in« kar vsi trije dobri možje? Nista bila včasih samo Miklavž, potem pa Božiček ali pa Dedek Mraz (odvisno od tega, v kakšnem okolju si ra-sel?), ne pa kar oba?

Naj bo december mesec, ko smo skupaj. In imamo čas drug za drugega. In imamo več časa za otroke. In imamo več časa za partnerja. In ima-mo čas za pogovor. In imamo čas za družabne igre, ko nam je pravzaprav vseeno, ali ima-mo na televiziji sneg zaradi izklopa analognega signala ali program. Ko smo veseli božič-nih voščil in dobrih želja prijate-ljev, ki jih že dolgo nismo videli. Ko smo veseli stiska roke in

dobrih želja. Ko se odpravimo na obisk k sorodnikom, ki jih ne vidimo pogosto. In ko nas obiščejo prijatelji in se vrisk otrok razlega daleč naokrog. Ko okrašujemo smrekico in pečemo piškote. Naj bo december mesec, ko polnimo in smo napolnjeni s pozitivno energijo. Z nasme-hom, s prijazno besedo in z iskrenim stiskom roke. Tako bomo laže vstopili v novo leto. Želim vam prijeten december in ta prijetnost naj se prena-ša naprej v novo leto. Naj se vam izpolnijo želje, ki kličejo po zdravju, sreči in po medseboj-nemu razumevanju. Mogoče komu puhla fraza, a sama me-nim, da več od tega ni.

Srečno!

Petra Lipec Vran

BESEDA UREDNICE

Štej od DMR Oznake stolpcev

nake

vrstic

deloSLO

utschlan

dGmbH

utom

otiveGmbH

RHun

gary

Bt

BSH

Autom

otive

Hella

rsatzteileGmbH

MRMéxico

orMaier

GMBH

eloGmbH

SMRUK

Upic

Wiric

Widmer

chno

plast

AMOBILd.o.o.

VSObe

rrot

BOS

Sparepa

rts

motiveAustraliaP/L

upna

vsota

Oz n od

odeloDeu

MarlokAu

SMR

Grah

odeloErs

SM

Theo

do ode S W

Tec

ADRIA SVS

SVSS

SMRAutom Sku

2010 167 52 42 31 22 21 19 15 14 12 12 10 5 5 4 4 3 2 1 1 1 4431 19 7 5 6 3 1 3 1 1 462 5 12 2 8 1 6 1 3 3 3 1 453 17 3 4 8 9 1 2 1 7 1 2 1 563 17 3 4 8 9 1 2 1 7 1 2 1 564 13 7 14 2 2 1 5 3 2 1 505 17 1 10 2 5 1 1 1 1 1 406 16 1 3 2 2 3 1 1 297 17 2 2 3 7 9 1 5 1 2 4 2 1 568 23 7 2 1 3 7 1 3 2 1 1 519 28 7 2 4 5 1 1 1 4910 12 5 2 2 2110 12 5 2 2 21

Skupna vsota 167 52 42 31 22 21 19 15 14 12 12 10 5 5 4 4 3 2 1 1 1 443

30

odelo SLO

d l D hl d G bH

20

25

30

odelo SLO

odelo Deutschland GmbH

Marlok Automotive GmbH

SMR Hungary Bt

BSH

Grah Automotive

Hella

5

10

15

20

25

30

odelo SLO

odelo Deutschland GmbH

Marlok Automotive GmbH

SMR Hungary Bt

BSH

Grah Automotive

Hella

odelo Ersatzteile GmbH

SMRMéxico

Theodor Maier GMBH

odelo GmbH

SMR UK

Upic

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

2010

odelo SLO

odelo Deutschland GmbH

Marlok Automotive GmbH

SMR Hungary Bt

BSH

Grah Automotive

Hella

odelo Ersatzteile GmbH

SMRMéxico

Theodor Maier GMBH

odelo GmbH

SMR UK

Upic

Wiric

Widmer

Technoplast

ADRIA MOBIL d.o.o.

Predvideno število reklamacij oSlo do konca meseca 10 je 17 Pripravljeno: 22.oktštevilo dni v mesecu 21,42 Matjaž Zgagaštevilo dni do konca meseca 9,58 5,36547število reklamacij oSlo 12

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

2010

odelo SLO

odelo Deutschland GmbH

Marlok Automotive GmbH

SMR Hungary Bt

BSH

Grah Automotive

Hella

odelo Ersatzteile GmbH

SMRMéxico

Theodor Maier GMBH

odelo GmbH

SMR UK

Upic

Wiric

Widmer

Technoplast

ADRIA MOBIL d.o.o.

4 newsNOVOSTI V PROIZVODNJI

Produktivnost na oddelku elektronike ni na najbolj

zavidljivi ravni, vzpodbudno pa je, da gibanje kaže nara-ščanje.

SLEDIMO SMERNICAMProizvodnja elektronike se je v letu 2010 močno povečala. Kot je bilo omenjeno v prejšnji številki našega glasila, smo na začetku leta začeli proizvodnjo novih projektov, za kar smo na-mestili ogromno nove opreme. Proizvodnja teh izdelkov je v polnem teku. Izdelki oziroma luči, ki smo jih začeli proizvajati, so zahtevnejši od izdelkov, ki jih je podjetje proizvajalo do leta 2008. Do takrat smo proizva-jali manj zahtevne izdelke, kot so: tretje zavorne luči, smerniki za v ogledala in smerniki v luči, kompletne luči v manjših količi-nah itn. To je za seboj pripeljalo različne težave, s katerimi smo se srečevali pri uvajanju projek-tov v proizvodnjo.

Nemška avtomobilska indu-strija, ki je vodilna v novostih in smernicah na trgu, se je odloči-la, da se v vse več avtomobilov, tudi srednjega razreda, vgraju-jejo luči, ki so v celoti v LED-tehniki. V to jih je prisilil zahtevni avtomobilski trg. S tem so za nas postali izdelki zahtevnejši, kar za podjetje pomeni potre-bo po tehnološko naprednejši opremi, strokovnem kadru, večjem poudarku na kakovosti in po testiranju samih izdelkov skozi proces. S tem so se v proizvodnji pojavile tudi zahteve po večjem strokovnem znanju.

Za namen strokovne usposo-bljenosti se predvsem tehno-logi elektronike usposabljamo pri IPC-organizaciji, ki izdaja standarde in priporočila glede

proizvodnje elektronike. Sledi-mo predvsem standardom IPC A 610E, IPC 7711 in 7721, IPC A 600G in IPC A 620.

Z letom 2011 večina kupcev zahteva celotne izdelke izde-lane skladno z direktivo RoHS. Za nas to pomeni predvsem spajkanje vseh izdelkov brez svinca. Vsi stroji za valjno spajkanje so z letošnjim letom skladni s to zahtevo. Posodo-biti oziroma zamenjati je treba samo še peč »reflow« na SMD-liniji Tenryu. Res, da je to linija, ki služi namenu podjetja že od same ustanovitve, vendar upa-mo, da bo tako še vsaj nasle-dnji dve leti.

Z namenom uvajanja spajka-nja brez svinca smo začeli izo-braževanje sodelavcev tudi na področju ročnega spajkanja. Poteka vsak dan v manjših sku-pinah. Izvajata ga sodelavca Robi Švegler in Gorazd Pušnik. Oba sta certificirana trenerja za dodelavo in popravilo (Rework & Repair) po IPC-standardih 7711 in 7721.

NOVOV spodnjem delu zgradbe (nekdanje skladišče gotovih iz-delkov ter prostori SNAP LED in vzorčni kabelski seti) smo pripravili in obnovili prostore za proizvodnjo zadnjih luči W/S 204 MOPF. Skupna letna koli-čina je 385.000 vozil.

Za potrebe tega projekta smo namestili novo SMD-linijo, v kateri je integriran eden izmed najzmogljivejših strojev na sve-tu Genesis GC 120 podjetja Universal s teoretično hitrostjo 136.000 komponent/uro (IPC-hitrost za chip komponente 1608 je 63.000 kom./uro). Gle-de na izdelke, ki jih proizvajamo in kjer je gostota SMD-kompo-nent majhna, tiskana vezja pa velika, pričakujemo hitrost okoli 40.000 kom./uro.

Stroj ima vgrajene štiri rotacij-ske polagalne glave. Na vsa-ki je po 30 pipet za pobiranje SMD-komponent. V stroju sta dve tiskani vezji hkrati.

V SMD-linijo sta vključena tudi stroj za označevanje (laser ali pa polagalec nalepk) in AOI,

tako da se bo manipulacija od ene do druge operacije znatno skrajšala. Poleg SMD-linije smo namesti-li še en stroj za radialno vsta-vljanje RAD 8XT, stroj za valjno spajkanje SOLTEC DELTA 5, dva depanalizatorja ADS03M podjetja ASYS in dve ICT-testni napravi podjetja Teradyne. Na koncu procesa bomo namestili še štiri testne naprave AOI 2, ki so dosežek lastnega znanja in proizvodnje tehnologije elektro-nike.

Skupna dnevna količina za W/S 204 MOPF bo 1.600 se-tov. Proizvodnjo bomo začeli ob koncu leta 2010. Delo za ta projekt bo potekalo v dveh izmenah. Pri maksimalni naro-čeni količini izdelkov bo na teh projektih delalo 50 delavcev.

Kot se lahko opazi, pa smo delo na strojih že začeli z dru-gimi projekti, saj imamo po-večana naročila in nekaj zao-stankov. S tem tudi testiramo linijo in vse stroje, saj mora vse delovati brezhibno ob začetku proizvodnje W/S 204 MOPF.

V spodnji etaži elektronike bomo v prihodnjih dneh naredili še nekaj sprememb, kajti treba je narediti še prostor za končno kontrolo in pakiranje.

V maju mesecu leta 2011 bomo tretjo izmeno linije zasedli s projektom AUDI C7 AVANT, ka-terega količina je med 80.000 in 120.000 vozil letno.

Za namen novih projektov, ki prihajajo, smo na parkirišču podjetja postavili šotor, ki je namenjen predvsem za hram-bo embalaže za pakiranje iz-delkov.

Z letom 2011 se bo začela proizvodnja elektronskih sklo-pov tudi v podjetju Grah Au-tomotive v Batočini (Srbija). S tem namenom bomo del pro-izvodnje elektronike v začetku naslednjega leta preselili tudi v Batočino.

IN ZA KONEC (Kot pravijo An-gloameričani: Last but not le-ast!)

PRODUKTIVNOST Produktivnost na oddelku ele-ktronike ni na najbolj zavidljivi ravni, saj je po vzpodbudni rasti na začetku leta padla. V mesecu aprilu pod 80 %. Vzpodbudno pa je, da giba-nje kaže naraščanje, saj je bila produktivnost v oktobru prek 90-odstotna.

RED IN ČISTOČAVelik poudarek je v zadnji po-lovici leta tudi na čistoči in urejenosti podjetja. Izvajajo se dnevne kontrole vodstva po podjetju. S tem namenom smo zaposlili tudi sodelavko, ki skr-bi za čistočo po proizvodnih prostorih. Velik del pa je na nas samih, saj vsi skupaj lahko veliko pripomoremo k redu in čistoči podjetja.

Pripravil: Jože Poznič

RAZVOJ

news 5AKTUALNO

MES SISTEM TUDI V NAŠEM PODJETJU

»MES-sistem tudi v našem podjetju«

S podjetjem Kratzer Automa-tion GmbH www.kratzer-au-tomation.com je bila podpisa-na pogodba o implementaciji MES-sistema v našem podje-tju. Gre za enega večjih ponu-dnikov sistemov MES za imple-mentacijo rešitev na področju proizvodnje elektronskih sklo-pov s preko 40 obstoječimi instalacijami. Produkt intraFac-tory je bil po daljših analizah in primerjavah med vsemi komer-cialnih sistemi na trgu izbran za najprimernejšega za naše podjetje.

Trenutno v proizvodnji upora-bljamo sistem Largo v neka-terih segmentih, z njim in do-ločenimi dodatnimi aplikacijami v Excelu izpolnjujemo zadane naloge.

Naloga aplikacije intraFactory bo dopolnitev ERP-sistema Largo na segmentu operativnih nalog v proizvodnji ter izmenja-ve podatkov z ERP-sistemom

za učinkovitejše in preglednej-še delovanje proizvodnje. Se-gmenti, v katerih bo deloval intraFactory, so naslednji:

Material Manager – Vhodni prevzem materialovUčinkovitejši, varnejši in hitrejši prevzem materialov na vho-dnem skladišču.

Traceability – Sledljivost Sledljivost proizvodnih materi-alov, opreme, orodij in končno tudi izdelkov skozi vse stopnje proizvodnih procesov. Material Setup Verificati-on – Preverjanje skladnosti materialovSistem bo aktivno preverjal na-stavitve strojev in poleg sledlji-vosti materialov preverjal tudi skladnost nameščenih kompo-nent s stroji.

Repair Manager – Popra-vljalno mestoOmogočanje sledenja izdelkom skozi vse proizvodne procese omogoča tudi sledenje skozi procese odpravljanja napak na

izdelkih, kjer se bodo zaznavali vsi posegi in vzroki napak.

ERP Interface – Povezljivost z ERP-sistemom LargoSistem bo neposredno po-vezan z ERP-sistemom in bo omogočal dvosmerno izmenja-vo podatkov za učinkovito de-lovanje ERP- in MES-sistema

Scheduler – Kratkoročno načrtovanje proizvodnje Omogočeno bo kratkoročno (14 dni) podrobno načrtova-nje proizvodnih aktivnosti, kar bo omogočalo, da se bodo za načrtovane izdelke določile poti skozi proizvodnjo (dolo-čeni stroji in delovna mesta) in posledično tudi končni čas iz-delave. Te možnosti nam bodo omogočile večjo preglednost aktivnosti v proizvodnji in hkrati tudi odzivnost do naših kup-cev.

Prednosti MES-sistema so naslednje:

Popolna sledljivost izdelkov in s tem izpolnjevanje zahtev

avtomobilske industrije ter iz-polnjevanje pogojev za pridobi-vanje novih poslov.

Povečanje učinkovitosti in preglednosti proizvodnih pro-cesov znotraj podjetja.

Zmanjšanje števila reklama-cij.

Podrobnejši pregled materi-alov in boljše obvladovanje za-log materialov.

Lažje identificiranje kritičnih mest v proizvodnji na osnovi zajetih podatkov.

Nenehno izboljševanje pro-cesov na osnovi analiz zajetih podatkov.

V prihodnje bo potekala imple-mentacija tega sistema in dru-gih podpornih sistemov v na-šem podjetju, zato pričakujemo podporo in aktivno vključevanje vseh zaposlenih, ki bodo vklju-čeni v procese integracije in pozneje tudi operativnega de-lovanja sistema.

Pripravil: Danilo Šplajt

ISKRENE ČESTITKE ZA PRVI ROJSTNI DAN

Verjetno se sprašujete, kaj želimo s tem povedati in na koga mislimo. Kaj meni-te? Kdo bi lahko to bil in na koga mislimo?

Odgovor je zelo preprost – ver-jetno imate še vsi v spominu sliko iz naslovnice devete šte-vilke Glasa z razvojno ekipo naše LSL-cestne luči in bese-de ob predstavitvi.Vendar tudi na LSL kot takšen ne mislimo.

Minilo je namreč natančno eno leto od postavitve prve naše ulične luči na Tezenski ulici v Mariboru. To je bil pilotski pro-jekt LED- razsvetljave za mesto Maribor. Takrat v javnosti malo opazna ulica z lučjo, v katero smo v večini verjeli mi, zapo-sleni podjetja SGA, je uspešno doživela svoj prvi rojstni dan.

Na osnovi izkušenj, pridoblje-nih na Tezenski ulici, smo razvili celo družino novih izdelkov, ki

dopolnjujejo osnovno različico LSL 30. Hkrati s širjenjem dru-žine LSL se je povečalo tudi prodiranje našega izdelka v svet in na vidnejša mesta.

Tako je zdaj naš LSL zastopan na za večino eksotičnih krajih, kot so: Arizona ZDA, Nigerija, Dominikanska republika, Indija. Predvsem pa jo srečujemo na največjem ciljnem trgu, tj. v sre-dnji Evropi, kjer se »hrabro« bori proti konkurenci, ki ni majhna. Posebej velja omeniti, da smo uspeli v tem kratkem času LSL certificirati po vseh veljavnih zahtevah za razsvetljavo. Da to ni tako preprosto, dokazuje, da smo eni redkih z ENEC-certifi-katom za LED-cestno luč.

Skupno je z našo lučjo trenutno osvetljenih približno 200 km cest po vsem svetu. Karikirano – osvetlili smo pot od Sloven-skih Konjic do naše obale.

Vendar se ne nameravamo ustaviti, ampak želimo razširi-ti odličnost serije LSL tudi na

druga področja. Tja, npr., kjer je treba s čim manj energije razsvetliti prostor. Tako smo pod temi pogoji razvili LSL-se-rijo LCL, namenjeno uporabi v zaprtih industrijskih prostorih, kot so: proizvodne dvorane, skladiščni prostori in bencin-skih servisih.

Naj bo prihodnost našega ju-bilanta še naprej tako svetla in naj razsvetljuje naše poti še dolga leta.

Vse najboljše za rojstni dan.

Pripravil: Theodor Lipuš

VSE NAJBOLJŠE

Tezenska ulica, Maribor

6 newsAKTUALNO

NOVI ČLAN NAŠE DRU-ŽINE LED LIGHT – LCL

90

Zgodba o nastanku omenjene luči dejansko ni posebej raz-burljiva. Je samo odgovor na povpraševanje. Pojavila se je potreba po osvetljevanju in mi smo ponudili rešitev.

Konstruktor ne bi bil konstruk-tor, če zanj najzanimivejši del ne bi bil konstrukcija te luči, saj je kljub precejšni tehnični soro-dnosti popolnoma nov artikel za popolnoma druge namene

kot dozdajšnja linija LSL-sve-tilk.

Z drugimi nameni seveda pride-jo tudi druge zahteve in naloga je bila obdržati čim več stan-dardnih komponent ter okrog njih zgraditi svetilo, ki ustreza trgu za notranjo razsvetljavo industrijskih prostorov.

Tokrat smo se odločili za mal-ce drugačen pristop. Namesto litja smo se odločili za sestavo luči iz komponent in pločevina-stega ohišja.

Za ta pristop smo se odločili zaradi dveh razlogov:pogled na nove variante – ve-čja prilagodljivost;časovni vidik projekta – ni po-trebe po razvoju orodij.

Luč je tako dobila ohišje v beli barvi, ki jo je mogoče na željo stranke tudi prilagoditi s pou-darjeno obliko stekla. S tem smo dosegli mehko linijo ob

PROIZVODNJA

pogledu na svetilo od spodaj (kar je tudi lice luči).

Zaradi zahtevnejših pogojev v proizvodnih prostorih smo vgradili dodatno močnejše hla-dilno telo. S tem smo poskrbe-li, da bo luč obdržala »hladno glavo« tudi v najtežjih pogojih.

Reflektorski del je posebej oblikovan za svetenje simetrič-no iz montažnega položaja na stropu. Težava, ki nas je najdlje pestila, je bila, kako »omehča-ti« snop svetlobe za nižje mon-tažne položaje. To težavo smo po nekaj neprespanih nočeh rešili z uporabo posebnega materiala.

Po prvih testih, ki je jih je opra-vilo podjetje Sloluks kot naš ra-zvojni partner, je bilo potrjeno, da naš trud ni bil zaman in da luč dosega naša pričakovanja po kakovosti in zmogljivosti.

Ognjeni krst vgradnje je bil uspešen in je potrdil to, kar je pokazala teorija. Torej manj porabe pri boljših svetlobnih rezultatih.

Z razvojem in implementacijo omenjene svetilke smo poleg vsega drugega poskrbeli za ohranjanje naše okolice in na-ravnih resursov oz. poskrbeli za ustreznost okoljskih zahtev.

Tako vstopamo v segment in-dustrijske razsvetljave, v kate-rega z LCL vnašamo kakovost in varčnost naših odličnih LED-svetil LSL, ki so se že dokazala na vseh koncih sveta in osta-jamo zvesti našemu sloganu »učinkovito razsvetlimo pot – efficently illuminating your way«.

Pripravil:Rene Nežmah

Udeležba na sejmih široko po svetu je za predstavljanje podje-tja z novimi proizvodi izjemno pomembna. O pomembnosti se-jemskega središča v Frankfurtu smo obsežnejše poročali že v pretekli številki Glasa, tako da to-krat le fotografija in faktografski podatek o udeležbi naše eki-pe na »Strategies in Light – The leading Event for Global LED and Lighting Indust-ry« med 27. in 30. septembrom 2010. S

EJE

M F

RA

NK

FUR

T

news 7KADRI

Tudi v tokratni izdaji Glasa vam predstavljamo nekaj lokacij, ki so že opremljene z našo cestno razsvetljavo. Mogoče prepoznate Tepa-nje? Z našimi cestnimi svetilkami je razsvetljen avtocestni izvoz Jesenice in tudi Petrol Dolenjska. Na sliki zadnjega lahko opazite tudi razliko med staro razsvetljavo in našo LED-razsvetljavo, saj je na levi strani fotografije še stara razsvetljava, na desni pa nova razsvetljava SG Automotive LED.

CESTNA RAZSVETLJAVA SG AUTOMOTIVE RAZSVETLJUJE PO SLOVENIJI

S procesom globalizacije je povečan pretok ljudi in infor-macij. Mednarodnih povezav in multikulturnih organizacij je v svetu vse več. Podjetja že-lijo učinkovito komunicirati s svojimi zaposlenimi, poslov-nimi partnerji doma in v tujini. Poslovni svet je zaradi kon-kurenčnosti in gospodarske uspešnosti začel razmišljati o pomenu znanja tujih jezikov, poznavanja običajev, navad, tradicije, vrednot itn. Zahodna kultura se vse bolj spopada z izzivom, ki ga prinašajo Kitaj-ska, Tajska in Indija kot nove trgovske velesile s poceni delovno silo. Vse več podjetij bo proizvodnjo selilo v države s cenejšo delovno silo. Na-stajal bo vse večji stik med zahodno in vzhodno kulturo. V 21. stoletju uspevajo pred-vsem tisti, ki sprejemajo ob-stoj drugih kultur in verjamejo, da spoštovanje medkulturne drugačnosti prinaša dolgo-ročni poslovni uspeh. Pri po-slovanju z različnimi kulturami si je treba zapomniti, da imata lahko besedno in nebesedno sporazumevanje pri različnih kulturah različen pomen. Po-znavanje medkulturnih razlik in poslovnih praks postaja po-membna konkurenčna pred-nost. Potrebi po izobraževanju zaposlenih za uspešno med-

MEDKULTURNE RAZLIKE V POSLOVANJU

kulturno komuniciranje se pri-pisuje vse večji pomen.Komunikacijo med vsaj dvema človekoma iz dveh različnih kul-tur lahko opredelimo kot med-kulturno komuniciranje. Gre za proces pošiljanja in sprejemanja sporočil, ki poteka med ljudmi z različnim kulturnim izvorom, pri čemer jih razlike v njihovi kulturi vodijo v različne interpretacije besednih in nebesednih zna-kov (Thill, Bovee 2002: 48). Pred prvim stikom pri poslo-vanju s pripadniki drugih kultur je pomembno, da dobimo čim več bistvenih informacij o deže-li, normah, običajih, o pravilih. Splošno znano pa je, da se razlike med kulturami poklicnih ali statusnih skupin, organiza-cij, etničnih skupin dežel, ras pokažejo, ko pridemo v stik z njimi. Običajno pripadnik posa-mezne kulture pričakuje, da se bodo tudi drugi vedli na enak način, kot ga je navajen sam. Thill in Bovee (2002) sta poda-la šest korakov, ki zagotavljajo učinkovito komuniciranje s pri-padniki drugih kultur:

1. Razumevanje pomena medkulturne komunikacije: z razumevanjem pomena med-kulturne komunikacije za po-sameznike in organizacijo v multikulturnem okolju se lažje

prilagajamo različnim medkul-turnim stikom. Hitreje osvojimo veščine, potrebne za komuni-kacijo s pripadniki drugih kul-tur.

2. Izpopolnjevanje medkul-turne občutljivosti: poznati mo-ramo značilnosti lastne kulture in kulture sogovornika. Treba je razumeti, kako kultura vpliva na način komuniciranja obeh.

3. Proučevanje kultur dru-gih: za pridobivanje informacij o drugi kulturi so različni viri – knjige, filmi, internet, preda-vanja, učni programi, neposre-den stik s pripadniki določene kulture.

4. Preseganje etnocentrizma: etnocentrizem nam onemogo-ča zaznati, da nas sogovorniki niso pravilno razumeli. Prese-žemo ga lahko s priznavanjem kulturnih razlik, z izogibanjem domnevam, da se sogovorniki vedejo in razmišljajo tako kot mi, ter z izogibanjem sodbam, da se sogovorniki motijo ali na-pačno vedejo.

5. Preseganje jezikovnih ovir: v interakciji, kjer eden ne govori maternega jezika, se izogiba-mo uporabi slenga, idiomov, lo-kalnega narečja, naglaševanja. Za prevajanje je priporočljivo

izbrati izkušenega prevajalca, spretnega v medkulturni ko-munikaciji.

6. Razvijanje medkulturne kompetence: s poznavanjem jezikovnih ovir in z razumeva-njem medkulturnih razlik, ki jih je treba preseči, se lahko izbere najučinkovitejši način komuni-kacije. Za uspešno mednarodno po-slovno komuniciranje je izje-mno pomembno poznavanje različnih kultur in njihovih zna-čilnosti. Razlike med kulturami povzro-čajo nevidne ovire, ki jih lahko presežemo le z znanjem in s pripravljenostjo sprejemati ljudi takšne, kot so. S poznavanjem in z razumevanjem kulturnih razlik lahko dojamemo, zakaj se pripadniki drugih kultur tako vedejo, kaj jim je pomembno, vodi nas k spoštovanju drugih običajev, tradicije, bogastva drugih kultur. Znanje in odprtost nam pomagata, da ne odreagi-ramo napačno na vedenje, ki ga ne razumemo, in s tem vpli-vamo na boljše odnose, manj konfliktnih situacij.Upoštevanje kulturnih značil-nosti in poslovnih navad drugih držav je pomemben dejavnik za uspešno poslovanje in kon-kurenčnost.

Pripravil: Benjamin Nikl

Avtocestni izvoz Jesenice Petrol Dolenjska

Tepanje

8 newsKADRI

»Time and space – čas in prostor« je sistem, prek ka-terega vodimo evidentiranje zaposlenih in zagotavljamo oz. omejujemo dostop v podjetje ali posamezne od-delke v podjetju. Na kratko – gre za kontrolo pristopa in registracijo delovnega časa. Evidentiranje v siste-mu Špica Time & Space je zaposlenim načelno znano, spremembe in novi zapo-sleni pa so vzrok, da nekaj osnovnih navodil in pred-vsem aktualne novosti na kratko predstavimo.

TIME – REGISTRACIJA DE-LOVNEGA ČASAEvidentiranje prihoda in odhoda zaposlenih v podjetju je obve-zno. Pri prihodu se evidentacij-ska kartica prisloni k terminalu in tako zazna vaš prihod. Ob evidentiranju prihoda se vam pri glavnem in tovornem vho-du za zaposlene odprejo vrata v podjetje. Do pred kratkim ste morali, če ste vstopali skozi glavni vhod, za vstop v upravni del stavbe kartico prisloniti še k sivemu bralniku na levi strani, zdaj pa to storite le še, če želi-te vstopiti v pritlični del proizvo-dnje oz. prostore QS.

EVIDENTIRANJE V SISTEMU ŠPICA

Ob prehodu, ki ga nekateri zaposleni zaradi potrebe opra-vljanja dela po različnih oddel-kih uporabljajo večkrat dnevno (ali ob prihodu z malice – upra-va), na terminalu pri tovornem vhodu najprej pritisnite tipko D, potem prislonite kartico in pre-hod oz. vstop v podjetje vam bo omogočen. Sivi bralnik na levi strani pa vam bo, kot že rečeno, odprl vrata v proizvo-dnjo. Evidentacija odhoda poteka po naslednjem postopku: pritisne-te tipko H, prislonite kartico in sistem bo zaznal vaš odhod.

Opis preostalih tipk na ter-minalu: A – službeni prihodB – zasebni prihodC – odhod na službeno potE – službeni izhodF – zasebni izhodG – bolniški izhod

Prosim, da se evidentirate re-dno. Če ste kartico pozabili, se napačno evidentirali oz. se je pojavila kakršna koli druga te-žava, o tem obvestite delovod-kinjo oz. pošljite e-pošto na e-naslov petra.lipecvran@sga.si. Enako ravnanje pričakujemo

pri težavah s plačilom malice v menzi podjetja. Tu se največ-krat težave pojavijo zaradi pre-stavljanja delavcev med obrati podjetja ali pri zamenjavi karti-ce. Z malo potrpljenja se teža-ve uredijo sorazmerno hitro. SPACE – KONTROLA PRI-STOPAKot ste že opazili, smo v pod-jetju dobili nekaj novih termina-lov v pritličju. Terminali so na-menjeni proizvodnji elektronike v pritličju in oddelku skladišča. Vodje so določili zaposlene, ki imajo dostop do teh oddelkov, preostali pa za prehode koristi-te zvonce, ki so vam na voljo pred vrati.Nov je tudi prehod v zunanjem delu stavbe ob glavnem vho-du, kjer je urejena pristopna pot za vstop v podjetje. Gre za prehod ob stavbi Isokon. Evidentacijsko kartico potre-bujete za vstop in izstop. Pra-vice so bile dodeljene vsem zaposlenim. Če kdo pristopnih pravic ni dobil, prosim, da to javi meni (oz. delovodkinjam). TERMINAL TIME & SPACE NA OBRATU 2 Prihod v službo: pritisneš beli elipsasti gumb, na katerem

je puščica, in zraven prisloniš kartico.

Odhod iz službe: pritisneš rde-či elipsasti gumb, na katerem je puščica v nasprotno smer, in zraven prisloniš kartico.

Prehod: K terminalu prisloniš kartico in se izpiše PREHOD ODOBREN, s tem pa so od-prejo tudi vrata.

Terminal na Obratu 2 ima še tri manjše zelene gumbe s črka-mi: A – službeni prihodB – službeni izhodC – službena pot

EVIDENTACIJSKA KARTICA – VAŠA ODGOVORNOST Evidentacijska kartica je vaš službeni osebni dokument in prosim, da ga kot takega tudi sprejmete. Vsaka zloraba, ne-pravilno ravnanje, poškodba ali izguba kartice je plačljiva.

Pripravila:Petra Lipec Vran

CEPLJENJE

»Cepili smo se proti gripi«

Vsako leto v Sloveniji za-radi gripe zboli več kot pet odstotkov prebivalstva. Ce-pljenje naj bi bil najučinko-vitejši način preprečevanja gripe, zanj pa se vsako leto odloča vse več ljudi.

Tudi v letošnjem letu je v na-šem podjetju potekalo ceplje-nje proti sezonski gripi, ki ga je podjetje za zaposlene or-ganiziralo brezplačno. Tako se je nekaj več kot 30 zaposlenih 25. novembra 2010 s cepivom zavarovalo proti tej neprijetni in v zimskih mesecih izjemno raz-širjeni bolezni.

Kljub obilni količini informacij o gripi in njenem preprečevanju

pa ne bo odveč, če kljub vsemu še enkrat povemo, da se gripa prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki iz dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice, ki nastanejo ob kihanju, kašljanju in ob glasnemu govorjenju, se tako prenašajo do največ enega metra in na površinah preživijo več ur. Če se teh onesnaženih površin dotaknemo z rokami, virus seveda zanese-mo na sluznice nosu, oči in ust.

Veliko zdravja vam želim. FOTONATEČAJ

Ponovno razpisujemo fotonatečaj.

Pogoji so isti, kot so bili do sedaj in bodo

objavljeni na oglasnih deskah.

Fotografije spreje-ma Milko Linec do

15.2.2010. Nagrade so mamljive, tako kot vedno, foto-

grafije pa bodo krasile naše hodnike.

Zato kar fotoaparat v roke in na delo.

news 9

Podjetju SG Automotive, d. o. o., se je pridružil pred

tremi leti. Spremembe, ki so se v tem času dogajale, so bile videti kot spremembe v družini novorojenca, čeprav je podjetje praznovalo 10. obletnico. Kako jih je videl, kako doživljal, kakšna je njegova vizija in konec kon-cev, kakšen in kdo je Gora-zd Glavič?

Glas: Pred nekaj malega več kot tremi leti ste se pridru-žili podjetju SG Automotive. Marsikaj se je v tem času v podjetju dogajalo. Kako ste vse skupaj doživljali?

Gorazd Glavič: »V letu 2007, ko sem se zaposlil, je podje-tje dosegalo odlične poslovne izide. Decembra, ko smo pra-znovali desetletnico uspešne-ga delovanja podjetja SGA, niti slutil nisem, da se proti nam že vali udarni val recesije, ki nas je dosegel in udaril v drugi po-lovici leta 2008. V proizvodnji elektronike smo imeli takrat na srečo zelo veliko dela z zagoni projektov Porsche, na kablaži smo intenzivno pripravljali pro-jekte za selitev v Batočino, v skladiščih smo pripravljali pro-jekt postavitve avtomatskega skladišča. Na globalna doga-janja nisem bil toliko pozoren, odkrito povedano, pa tudi ni-sem verjel, da se bodo nekate-re napovedi tudi uresničile.Najhuje je bilo v prvi polovici leta 2009, ko nismo dosega-li niti 50 odstotkov realizacije preteklega leta.

Z razvojem programa cestnih luči in nominacijami novih pro-jektov E92/93, W251, Audi C7 in W204 pa smo podjetju po-novno začrtali jasno pot.«

Glas: Kljub luči na koncu te-mnega predora, v katerega smo stopili v letu 2009, pa je

kriza v gospodarstvu velika in še kako prisotna. Kako jo vidite zdaj?

Gorazd Glavič: »V industri-ji sem se zaposlil leta 1987 in spominjam se, da je slovensko gospodarstvo že takrat zelo oslabelo zaradi bojkota sloven-skih izdelkov na trgih takratne skupne države. V obdobju okoli leta 1990 pa se je zgodila celo popolna izgube jugoslovanskih in vzhodnih, klirinških trgov. Nujna sta bila revizija proizvo-dnih programov in iskanje pri-ložnosti na zahodnih trgih, kjer pa smo vstopili v konkurenčni boj, ki ga prej nismo bili vaje-ni. Osvajati je bilo treba nova znanja in tehnologije, ob tem pa bolj skrbno kalkulirati nove proizvode in obvladovati po-slovne stroške redne proizvo-dnje. Samo podjetja z lastnim razvojem in s sposobnostjo hi-trega prilagajanja novim razme-ram so bila v povezavi s tujimi partnerji v obdobju po osamo-svojitvi uspešna in omogočala odpiranje novih delovnih mest. Pravzaprav smo danes po do-brih dvajsetih letih ponovno na začetku podobnega cikla. Zelo vesel sem, da sem prvič zapo-slen v podjetju, ki ima za ob-stoj in razvoj zagotovljene vse potrebne vire. Zavedam se, da danes odgovornost za obstoj in razvoj podjetja prevzemamo nase kar vsi zaposleni sami. Tako kot še nikoli prej.«

Glas: Kakšne posledice bo obdobje recesije pustilo na nas, na posameznikih? Bomo še kdaj tako sprošče-no zapravljali? Ali se kljub vsem opozorilom nismo nikdar ustavili?

Gorazd Glavič: »Previdnost je mati modrosti in biti pripravljen na spremenjene razmere, je za preživetje in uspeh ključnega pomena. Velja od posameznika v družbenem okolju do podjetja v gospodarski sferi. Menim, da je danes nujno potrebna spre-memba osebnega zavedanja v tem, da si že enkrat sami začnemo postavljati take oseb-ne cilje, do katerih nas bodo lahko vodile prave vrednote in

ne porabniška ideologija in teh-nologija, ki na vsakem koraku prežita na svojo žrtev – novega kupca in odvisnika za nekaj, kar pravzaprav sploh ne potrebuje. Zapravljanje so vse tiste izgu-be, ki jih moramo reducirati, odpraviti pa jih žal ni mogoče. Nikoli nimajo pozitivnega učin-ka na nas.

V podjetju so to: nadure, popra-vila, izmet, reklamacije, izredni transporti itn., doma pa telefo-ni, internet in zapravljanje časa za preštevilne obiske nakupo-valnih središč za nakup vsake malenkosti ali celo tistega, kar sploh ne potrebuješ. Zapravlja-nje katerih koli virov je v svojem bistvu neodgovorno ravnanje. Prepričan sem, da bomo v pri-hodnje manj zapravljali.«

Glas: Slovenci v povprečju v poklicni karieri zamenjamo tri zaposlitve. Pretežno gre za spremembo delodajalca in ne poklica. Kakšna je bila vaša poklicna pot?

Gorazd Glavič: »Po končanem študiju sem se kot štipendist Gorenja leta 1987 prvič zaposlil kot konstrukter strojev v razvo-ju podjetja Gorenje Muta, ki pa ga je izguba jugoslovanske-ga trga že leto pozneje hudo prizadela in posledica so bila odpuščanja. Delo sem z veliko sreče našel v Železarni Rav-ne in se leta 1989 zaposlil na delovnem mestu projektnega inženirja. Razpad Jugoslavije je zadal hud udarec tudi jeklar-ski industriji, ki je leta 1990 čez noč ostala brez dela, na cesto pa je moralo 3.000 delavcev. Leta 1992 sem se zaposlil kot vodja obrata v podjetju Naue NTU v Slovenj Gradcu, ki je ravno takrat začenjalo proi-zvodnjo gotovih avtomobilskih vzglavnikov za BMW. Tu se je pravzaprav začelo moje pravo delo v proizvodnji in neposredni stik z avtomobilsko industrijo. Leta 1994, ko je Roman Grah v Slovenj Gradcu ustanovil novo podjetje Penatex, pa se mi je ponudila uresničitev vseh mojih želja – začeti popolnoma znova in prevzeti neposredno odgovornost za vse procese

v proizvodnji in zagotavljanju kakovosti. Sprejel sem jo brez obotavljanja in prva 4 leta de-lal kot vodja kakovosti, nato 4 leta kot vodja proizvodnje ter zadnjih 5 let kot vodja razvoja. Nov izziv mi je leta 2007 ponu-dil Robert Grah; brez oklevanja sem se že oktobra 2007 zapo-slil v SGA. Tri leta v Konjicah pa so minila zelo hitro.« Glas: Kaj vam daje širino znanja in veščin, ki jih po-trebujete pri vsakdanjem delu? Kako skrbite za lasten razvoj?

Gorazd Glavič: »Neprestano opazujem in analiziram situaci-je, družinske in službene. Zelo veliko je podobnosti, saj smo konec koncev povsod med seboj povezani ljudje. Stroji so zapletene naprave, a jim v podjetju uspemo dodeliti stro-kovnjake, ki skrbijo, da tehnič-no brezhibno delujejo. A tudi ljudje smo potrebni oskrbe, da lahko uspešno delujemo. Bolj kot tehnično, to še uspevamo zagotavljati, ljudje potrebujemo tudi čustveno in duhovno pod-poro. Za to v današnjih razme-rah zmanjkuje časa, se ju pa da dodobra naužiti doma v družin-skem krogu. Prav ta je moj ne-izčrpen vir energije za življenje in ustvarjanje.«

GLAS: Vaš življenjski moto je? Gorazd Glavič: »V mladosti, ko sem študiral in živel še sam, sta me vodila dva:Več znaš, več veljaš in Kar zmo-reš, naredi sam. Od kar pa sem mož, oče in zaposlen, sem ju malo dopolnil in zaokrožil: 'Če želiš kaj spremeniti, se ne trudi spreminjati drugih. Začni kar pri sebi.'«

Glas: Katero knjigo bi nam priporočali v branje?

Gorazd Glavič: »Potovanje Danielle Steel. Življenje je eno samo potovanje.«

Pogovarjala se je: Petra Lipec Vran.

NA KAVICI PRI GORAZDU GLAVIČU

“Če želiš kaj spremeniti, se ne trudi spreminjati drugih. Začni kar pri sebi.”

NA KAVICI PRI

10 newsNOVI SODELAVCI

V tokratni številki vam predstavljamo kar štiri

nove sodelavce. Vse štirim smo postavili ista vpraša-nja, s katerim so se nam na kratko predstavili in nam v nekaj stavkih prikazali svoj pogled na svet. Dragica Perbil (kontroling), Matjaž Kalšek (vodja programa Street Lights), Rene Než-mah (konstrukcija) in Uroš Kumer (QS) so v nekaj krat-kih stavkih predstavili sebe in svoje občutke …

Glas: V podjetju ste kratek čas. Vendar prvi vtis si lju-dje kljub temu ustvarimo kar hitro. Vaš je?

Dragica: »Moj prvi vtis: ure-jeno, inovativno in uspešno podjetje.«

Matjaž: »Res je. Veseli me, da sem postal del vas in celo-tnega kolektiva. Prvi vtis, ki ga lahko povem, je, da so me vse službe v podjetju lepo sprejele, podale obilico informacij in ši-rokega znanja.«

Uroš: »Prvi vtis je zelo dober, zaposleni se med seboj spo-štujejo, si pomagajo in nekateri gojijo tudi trdne prijateljske vezi v zasebnem življenju.

Rene: »Moj prvi vtis o podje-tju je zelo prijeten. Podjetje je urejeno, dobro organizirano, pogoji za delo so zelo dobri.«

Glas: Kako bi ocenili kolek-tiv, delovno sredino, v kateri delate?

Dragica: »Strokovni na svojih področjih, prijazni in odprti do novih sodelavcev.«

Matjaž: »S kolektivom sem zadovoljen, saj se na delovnem

mestu dobro počutim in verja-mem, da bo tako tudi ostalo.«

Uroš: »V kolektivu, v katerem delam, se počutim dobro, zelo dobro sodelujemo. Glede na to, da sem v podjetju kratek čas, mi njihovi nasveti zelo ko-ristijo.«

Rene: »Novi sodelavci so me takoj sprejeli, nisem imel težav pri vključevanju v novo delovno okolje, posredovali so mi vse potrebne informacije. Zdi se, da tudi med seboj dobro sode-lujejo. To se mi zdi za uspešno delo izjemnega pomena, saj samega sebe vidim kot člana kolektiva, ki si med seboj za-upa.«

Glas: Nove delovne cilje ste si najbrž že postavili. Kako jim boste sledili?

Dragica: »Mislim, da si vsak novozaposleni postavi cilj – biti uspešen pri svojem delu, dodati vrednost podjetju in v podjetju pustiti svoj pečat. Koliko nam to uspe, lahko ocenimo sami in predvsem drugi na daljši rok. Moj trenuten cilj je čim prej in čim bolje spoznati procese podjetja, spoznati poslovno okolje, v katerem SGA nasto-pa, saj je to zelo pomembno za moje nadaljnje delo.«

Matjaž: »Dela bo veliko, saj se je treba v prvi vrsti vsega nau-čiti in spoznati celoten delovni proces. Cilji, ki jih imam že v naslednjem letu, so začrtani in premišljeni. Trudil se bom, da jih bom do-segel. V delo bom vložil veliko samoiniciativnosti in kreativno-sti, vendar se zavedam, da le z dobro ekipo lahko uspešno dosežem začrtane cilje.«

Uroš: »Moj cilj je vsekakor po-

stati dober v delu, ki ga opra-vljam – najbolje in v najkrajšem mogočem času rešiti problem. Da bi cilj dosegel, dosledno sledim navodilom in sem vesel vsake informacije in namiga, ki ga prejmem od sodelavcev.«

Rene: »O konkretnih ciljih je težko govoriti, saj se pojavlja-jo sproti z zadanimi naloga-mi. Prav gotovo je moja želja pozitivno prispevati k razvoju podjetja. Želim, da moje delo temelji na uspešnem sodelova-nju, dobrih, inovativnih idejah in seveda na trudu, ki smo ga vsi pripravljeni vložiti v uspešne projekte.«

Glas: Kako bi se sodelav-cem, ki vas srečujejo na ho-dniku, pa vas pravzaprav ne poznajo dovolj, opisali?

Dragica: »Sem vaša nova so-delavka, ki si je v preteklosti že nabrala nekaj izkušenj v podje-tju, povezanem s tujino. Mogo-če delujem nekoliko zadržano, vendar potrebujem svojih »pet minut«. Trudim se biti odgovor-na, iskrena in poštena. Imam družino. Sem mamica 12 in pol

let starih dvojčic, stanujem na Vešeniku pri Slov. Konjicah. V prostem času rada berem, vr-tnarim, hodim v naravo, pozimi smučam, uživam tudi v košarki – v igri in navijanju.«

Matjaž: »Po naravi sem komu-nikativen in vedno pozitivno na-ravnan. Konjičani me poznajo, če ne drugače, z nogometnih igrišč. V prostem času kolesa-rim in igram tenis, najraje pa proste dneve preživim s svojo družino na daljših sprehodih in ob otroški igri.«

Uroš: »Sem zanesljiv, prilago-dljiv in vedno rad priskočim na pomoč.«

Rene: »Menim, da sem komu-nikativen in odprt tip človeka. Pripravljen sem se pogovarjati in sprejemam konstruktivno kritiko. Menim, da sem odgo-voren in zanesljiv. Rad imam poštene delovne odnose in sodelavce spoštujem. Zani-ma me delo, ki je inovativno in ustvarjalno. Seveda pa imam tudi kakšno slabo lastnost. Eno, dve, tri …«

Pripravila: PLV

SODELAVCI

Rene Nežmah, konstrukcija Matjaž Kalšek, Street Lights Uroš Kumer, QS

Kaligrafija je lepo pisanje.Verz v kaligrafiji je zapisala Sandra Iršič.

Dragica Perbil, kontroling

news 11

Ko ženske vzamemo stva-ri v svoje roke, dobimo

odličen izlet z dobro razpo-loženimi sodelavci. Dvomi-te? No, potem najbrž niste bili na izletu SGA-jevcev po Srbiji, katerega pobudnici sta bili Evelin Sirc in Janja Rožanc, ki pa se za pomoč in podporo iskreno zahvalju-jeta Robertu in Saši Grah.

No, pa poglejmo, kam so odšli in kako so se imeli. Udeležen-ci izleta so se na pot odpravili v soboto, 18. septembra, v zgodnjih jutranjih urah. Ko je večina nas še trdno spala, so se izletniki, polni pričakovanj, odpravili na pot, ki jih je prek držav »bivše naše« vodila do Batoćine. Tam je našim zapo-slenim dobrodošlico zaželelo vodstvo podjetja Grah Automo-tive Batoćina, ki jim je pozne-je tudi razkazalo podjetje. Po dobrem kosilu, seveda (saj ve-ste: »Lačen si ful drugačen.«). Čeprav se je sobota zgodaj za-čela, to še zdaleč ni pomenilo, da se bo kmalu končala. Kje pa! Po nastanitvi v hotelu Šumarice so SGA-jevci pokazali, kako se dobro zabava do jutranjih ur, naslednji dan pa zgodaj vstane

in odpravi novim dogodivšči-nam naproti. Beograd s svojimi znamenitost-mi obiskovalce kar posrka vase, zato je bilo treba skrbno načrto-vati, kaj si v odmerjenem času ogledati. Tako so fantje in dekle-ta obiskali Hišo cvetja, Hram sv. Save in znameniti Kalamegdan. S polnimi želodčki pa so, kot pravijo sami, Beograd zapustili s čudovitimi občutki

Pripravile: Evelin Sirc, Janja Rožanc in Petra Lipec Vran

SODELAVCI

IZLET V SRBIJO

Tone: »Janez, se še spomniš, kako smo osvajali dekleta, ko smo bili še mladi?« Janez: »Jaaaaa, se spomnim, samo ne vem, zakaj.«

KARIKATURA

Z ve

selje

m p

a ob

javl

jam

o fo

togr

afijo

sod

elav

cev:

Ines

Gro

sek

in Z

vonk

a B

rgle

za, k

i sta

si v

letu

201

0 ob

ljubi

la v

ečno

zve

stob

o, k

ot ra

di re

čem

o po

roki

. Vel

iko

sreč

e in

vse

splo

šneg

a za

dovo

ljstv

a tu

di o

d ur

edni

štva

in

tern

ega

glas

ila G

las.

»Hram svetega Save«Največja pravoslavna cerkev v

Evropi, ki je še v gradnji

Grob Josipa Broza - Tita

Pogled s Kalamegdana na sotočje Save in Donave

Izletniki pred podjetjem Grah Automotive v Batoćini

Karikatura je vizualno likovno delo, s katerim pretirano in popa-čeno prikazujemo vizualne lastnosti, neko stanje ali dogodek.

Za sodelavce je tudi tokrat karikaturo pripravil Marjan Stojnšek. Začinil jo je s šalo.

12 news

Računalniška šalaJanezek kupi nov prvi računal-nik in počasi priklaplja, kakor piše v priročniku.V roko vzame disketo in pogle-da v priročnik, ter reče:»No, tako, hard disk sem že našel.«

Delo v nedeljo»Kaj boš pa ti delal v nedeljo zvečer?«»To kar vedno!«

»In kaj je to?«»Trgal bom listke za loto!« AngažmaHollywoodski prsati lepotici se pogovarjata: »Včeraj sem bila na poskusnem snemanju in morala sem cel dan jahati!« »In? Si dobila vlogo?« »Jaz ne, konj pa!«

KozarecFrizerski vajenec je prvič bril

OZEMLJE,PODREJENO

EKSARHU

OSVEŽU-JOČA

ORIENT.PIJAČA,ŠERBET

ČLOVEK,KI KAJKRPA

IVOZORMAN

IZUMRLANOVO-

ZELANDSKAPTICA

KORIST .....IN JULIJA

MAJHENSLAP

SKUŠNJAVA(PRIMOR-

SKO)

PREBI-VALEC

ARKTIČNEOBALE

VSAK ODPETIH

GIBLJIVIHPODALJŠ-

KOV DLANIJAVNI

PROSTOR,NAMENJEN

SPREHA-JANJU

ZVITEKITALI-

JANSKOMESTO VROMANJI

ORODJEZA ŽETEV

PRIPADNIKARIMANOVNORVEŠKIPISATELJHAMSUN

ANTIČNORAČUNALO,

ABAKUSRIBA

Z BRKI

MOJSTROVPOMOČNIKOVOJNI DE-LI PŠENIČ-

NIH SEMENATA, OČE

MENZA ZAČASTNIKE,

KAZINO

DOBRINA(ZASTA-

RELO)

IGRAJ-ČKANJE

GIBANJEV RITMUGLASBE

ROŽENAPLOŠČICANA PRSTU

JASA VGOZDU

UTEKANJE

ZVRSTJAMAJSKE

GLASBE

EKAVOGELNIK

PREBIVALECANTIČNEDAKIJE

ZAKLJUČNIIZPIT NAVISOKI

ŠOLI

SAMICASTRNADAAZIJSKADRŽAVA

(TEHERAN)

ZGORNJIDEL

OBUVALA

INDIJSKIHRAST

KANADSKIPEVECYOUNG

ZELENICAV PUŠČAVI

ZELOVZDRŽENČLOVEK

PRISTAŠROJALIZMA

DUHOVITAZGODBICAO ZNAME-

NITEMČLOVEKU

BREZNO(ZASTA-

RELO)

NEKDANJIAVSTRIJSKI

POLITIK(JULIUS)

ENCIM

RIBJEJAJČECE

OSEBNIZAIMEK

NEKDANJIETIOPSKI

KNEZ

ISLAMSKOROMARSKOSREDIŠČEANTIČNO

GR. MESTO

JERUZA-LEMSKI

GRIČHOMER-JEV EP

OMARNABERTALNA

POVRŠINA,TLA

OLGAČEČKOVA

NASADSLIV

KEMIJSKIELEMENT

(At)

NADZEMNIDELI

REPE, NAT

KVAČKANECMANJŠA STAVBAS SVETO PODOBO

PRIPADNIK NEKDA-NJIH PIKTOV

TRAM, NAKATEREMKAJ LEŽI

PIK,UGRIZ

LOŠČILOMAŠČOBNO

TKIVOPRI PRA-

ŠIČIH

STALNITROPSKI

VETER

INSTRU-MENTALNASKLADBAZAPLETENPOLOŽAJ

NEKDANJADENARNA

ENOTAODMEV,

JEKAVDOR

MAGMEV ZEMELJ-

SKOSKORJO

RJAVKASTAPREVLEKANA ŽELEZU

EDORODOŠEK

IZTOKOSOJNIK

OGLAKACJAN

MJAN-MARSKA

DENARNAENOTA

POLEDE-NELOST

SESTRAOČETA

ALIMATERE

IZDELO-VALECSODOV

OSVEŽU-JOČA

BREZAL-KOHOLNA

PIJAČA

stranko. Obriti moški mu je re-kel: »Ali mi lahko prinesete ko-zarec vode?« »Ste tako žejni?« je vprašal vajenec. »Ne, rad bi preveril, če mi vrat morda ne pušča!«

TuristTurist na počitnicah v Grčiji je v manjši vasi obiskal frizerja, da ga obrije. Frizer je pljunil v sko-delico in pričel mešati peno. »Ali vedno tako naredite peno?« se

je čudil turist. »Ne, samo pri tuj-cih. Domačinom kar pljunem v obraz!«

Kodri»Želite obdržati vaše kodre?« je vprašal frizer stranko na stolu. »Ja, seveda!« »No, pospravil vam jih bom v vrečko!«

KakoFrizer vpraša stranko: »Kako naj vas ostrižem?« »Zastonj!«

RAZVEDRILOM

ALO

ZA

ŠALO

Geslo, ki ste ga dobili, če ste pravilno rešili križanko, pošljite na naslov podjetja SGA d.o.o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice ali pa ga pošljite po e – pošti na naslov petra.lipecvran@sga.si. Upoštevali bomo vse pravilno prispele odgovore do 20.2.2011. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo dobili praktične nagrade. Vabljeni k sodelovanju. Rešitev križanke iz 10 številke: Cestna svetilka. Nagrajenke, ki bodo prejele praktične nagrade pa so: Lampreht Anica, Kukovič Milena in Strašek Marjeta.