UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

TINA ZORMAN

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

PRIMERJAVA SLOVENSKIH IN ESTONSKIH LJUDSKIH

PRAVLJIC

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Milena Mileva Blažić Kandidatka: Tina Zorman

Ljubljana, september 2012

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici Mileni Milevi Blažić za pomoč pri iskanju idej, čas in usmerjanje

pri pisanju diplomskega dela.

Zahvalila bi se svojim bližnjim: očetu Janezu in mami Tanji za skrb in podporo ter sestri Maji

za nasvete. Prijateljici Petri za spodbude in razumevanje.

Posebna zahvala gre znanki iz Estonije, Mari Sats, za priskrbljeno literaturo in informacije.

POVZETEK

V prvem delu diplomskega dela je predstavljena pravljica kot literarna zvrst, njena definicija

in skupine pravljic. Pojasnjen je pomen pravljice skozi oči različnih raziskovalcev na

področju ljudskega izročila (Jack Zipes, Max Lüthi, Bruno Bettelheim, Alenka Goljevšček

ipd.). V nadaljevanju je pojasnjena in predstavljena mladinska književnost kot literarna vrsta,

raziskovanje slovenske in estonske mladinske književnosti ter teorije raziskovanja

(folkloristična teorija, strukturalistična teorija, literarna teorija, psihoanalitična teorija,

sociološka teorija, feministična teorija, poststrukturalistična teorija).

Osrednji del diplomskega dela vsebuje predstavitev dela Hans-Jörga Uthera in Vladimirja

Proppa s pojasnjeno teorijo. Utherova teorija omenja ATU-sistem, po katerem so izbrane

pravljice, medtem ko Proppova teorija vsebuje izhodiščno stanje, ki mu sledi predstavitev

enaintridesetih funkcij likov.

V drugem delu so podrobneje prestavljeni ATU tipi. Vsakemu od petih tipov pripadata dve

ljudski pravljici – slovenska in estonska. Zadnjemu tipu pa pripada slovenska avtorska

pravljica. Pravljice so analizirane po Proppovi teoriji in posamezni tipi pravljic so med seboj

primerjani.

Cilj diplomskega dela je na osnovi primerjalne analize pokazati podobnosti in razlike ljudskih

pravljic. Pokazati želimo, da so si modeli ljudskih pravljic, kljub različnim kulturnim in

prostorskim elementom, med seboj podobni in v čem se razlikujejo.

KLJUČNE BESEDE:

– ljudska pravljica,

– mladinska književnost,

– teorije analize ljudskih pravljic,

– Hans-Jörg Uther,

– ATU-sistem,

– Vladimir Propp,

– morfologija pravljice,

– slovenske in estonske ljudske pravljice.

ABSTRACT

In the first part of graduation thesis Comparison of slovenian and estonian folk tales a fairy

tale is presented as a literary genre, along with its definition and types. The importance of

fairy tale is explained according to various researchers in the field of folk tradition (Jack

Zipes, Max Lüthi, Bruno Bettelheim, Alenka Goljevšček, etc.). In the following part

children's literature is presented as a literary genre. Also, Slovenian and Estonian children's

literature is explored. Finally, comparative folk-tale analysis (folklore theory, the

structuralistic theory, literary theory, psychoanalytic theory, sociological theory, feminist

theory, post-structural theory) are compared.

The central part of the thesis contains a presentation of work by Hans-Jörg Uther and

Vladimir Propp along with theoretical background. One of the notions in Uther’s theory is

ATU index, acording to which fairy tales are selected. Propp’s theory includes the baseline

situation, followed by presentation of thirty-one features characters.

In the second part ATU types are presented. Each of the five types is illustrated with two folk

tales – one Slovenianand one Estonian. The fifth slovenian fairy tale is authors fairy tale. Each

of the stories is then analyzed according to Propp’s theory. Tales of individual types are

compared with each other.

The aim of the thesis is a comparative analysis meant to show the similarities and differences

between folk tales. Despite different cultural and spatial influences, models of folk tales are

similar with each other and yet, on the other hand, still different.

KEY WORDS:

– folk tale,

– childnen’s literature,

– comparative folk-tale analysis,

– Hans-Jörg Uther,

– ATU index,

– Vladimir Propp,

– The Morphology of the folk tale,

– slovenian and estonian folk tales.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................ 8

2 OPREDELITEV ............................................................................. 10

2.1 DEFINICIJA PRAVLJICE ........................................................................ 10

2.2 SKUPINE PRAVLJIC ............................................................................... 11

2.2.1 Ljudska pravljica ....................................................................................................... 11

2.2.2. Klasična umetna pravljica ....................................................................................... 13

2.2.3 Sodobna pravljica ...................................................................................................... 14

2.3 POMEN ........................................................................................................ 14

3 MLADINSKA KNJIŽEVNOST ................................................... 19

3.1 PREDSTAVITEV ESTONIJE .................................................................. 20

3.2 ESTONSKA MLADINSKA KNJIŽEVNOST ......................................... 21

4 RAZISKOVANJE PRAVLJIC ................................................... 25

4.1 ZGODOVINA RAZISKOVANJA PRAVLJIC ....................................... 25

4.2 RAZISKOVANJE PRAVLJIC NA SLOVENSKEM.............................. 28

4.3 TEORIJE ANALIZE LJUDSKIH PRAVLJIC ....................................... 29

4.3.1 Folkloristična teorija ................................................................................................. 29

4.3.2 Strukturalistična teorija ........................................................................................... 30

4.3.3 Literarna teorija ........................................................................................................ 30

4.3.4 Psihoanalitična teorija ............................................................................................... 31

4.3.5 Sociološka teorija ....................................................................................................... 32

4.3.6 Feministična teorija ................................................................................................... 32

4.3.7 Poststrukturalistična teorija ..................................................................................... 33

5 HANS-JÖRG UTHER ................................................................... 34

5.1 ŽIVLJENJE IN DELO HANSA-JÖRGA UTHERJA ............................ 34

5.2 THE TYPES OF INTERNATIONAL FOLKTALES: A

CLASSIFICATION AND BIBLIOGRAPHY, 2004 ...................................... 34

6 VLADIMIR JAKOVLJEVIČ PROPP ........................................ 37

6.1 ŽIVLJENJE IN DELO VLADIMIRJA J. PROPPA .............................. 37

6.2 MORFOLOGIJA PRAVLJICE, 2005 ...................................................... 37

6.3 FUNKCIJE LIKOV .................................................................................... 39

7 ANALIZA IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH IN ESTONSKIH

LJUDSKIH PRAVLJIC ................................................................... 45

7.1 ATU 103 A MAČEK IN NJEGOVA LISIČJA NEVESTA [THE CAT

AS SHE – FOX'S HUSBAND] ......................................................................... 47

7.2 ATU 555 RIBIČ IN NJEGOVA ŽENA [THE FISHERMAN AND HIS

WIFE] ................................................................................................................. 54

7.3 ATU 331 DUH V STEKLENICI [THE SPIRIT IN THE BOTTLE] .... 76

7.4 ATU 670 MOŽ, KI JE RAZUMEL JEZIKE ŽIVALI [THE MAN WHO

UNDERSTANDS ANIMAL LANGUAGES] ................................................. 84

7.5 ATU 43 MEDVED ZGRADI HIŠO – BRLOG IZ LESA; LISICA

ZGRADI HIŠO – BRLOG IZ LEDU [THE BEAR BUILDS A HOUSE OF

WOOD; THE FOX BUILDS A HOUSE OF ICE] ........................................ 93

8 ZAKLJUČEK ............................................................................... 105

9 VIRI IN LITERATURA .............................................................. 106

9.1 LITERATURA .......................................................................................... 106

9.2 ELEKTRONSKI VIRI ............................................................................. 108

KAZALO SLIK

SLIKA 1: Zemljevid Estonije ................................................................................................... 20

SLIKA 2: Naslovnica prve knjige The Types of International Folktales: A Classification and

Bibliography (2004) ................................................................................................................. 34

SLIKA 3: Naslovnica druge knjige The Types of International Folktales: A Classification and

Bibliography (2004) ................................................................................................................. 35

SLIKA 4: Naslovnica tretje knjige The Types of International Folktales: A Classification and

Bibliography (2004) ................................................................................................................. 35

SLIKA 5: Naslovnica knjige Morfologija pravljice (2005) ..................................................... 37

8

1 UVOD

V diplomskem delu smo želeli predstaviti in opozoriti na tradicijo, ki je v naši kulturi dokaj

neznana. Estonski narod ima kljub majhnosti bogato zgodovino, ki jo je v marsičem mogoče

primerjati s slovensko. Namen je prikazati podobnosti in razlike v ljudski književnosti obeh

držav. Tako kot je napisal Max Lüthi (1909–1991) v knjigi Evropska pravljica, Forma in

narava (1947, v slov. 2011), se pravljice med seboj razlikujejo zaradi kulturnih razsežnosti,

pripovedovalcev in obdobij, vendar obstaja osnovna forma, ki je enaka vsem, četudi na zunaj

ni vidna.

V prvem delu diplomskega dela je predstavljena definicija pravljice, njen nastanek in skupine

pravljic. Pravljica je ena najstarejših literarnih zvrsti in se je skozi različna obdobja pri vseh

narodih sveta spreminjala. Z njimi so se ohranjali zapisi kultur, njihovega delovanja, zapovedi

in zabav. Skozi zgodovino so se širile z ustnim izročilom. Danes so namenjene predvsem

otrokom, vendar ni od nekdaj tako, saj so se ljudje z njimi učili življenjskih zgodb, moralnih

naukov in si širili domišljijo. V starih ljudskih pravljicah se skoraj nikoli ni uporabljalo

cenzure. Zanimanje za ljudske pravljice je naraslo šele v 19. stoletju v času romantike. Mnogi

avtorji so jih začeli zbirati, zapisovati različice in jih izdajati. Takrat se je pojavila prva

zapisana literatura za otroke. Z razvojem mladinske književnosti se pravljicam ali besedilom,

pisanim za otroke, veča pedagoški pomen. Tema sodobne pravljice pa je otroški doživljajski

svet in igra. Psiholog Bruno Bettelheim (1903–1990) vidi pravljico kot model ljudske

pravljice, ki pomaga otroku reševati življenjske težave, ga spodbuja k domišljiji, spodbuja

čustva in mu pomaga soočati se s strahovi.

V nadaljevanju omenimo raziskovanje modelov ljudskih pravljic v Sloveniji in po svetu.

Zanimanje za ljudske pravljice je pripeljalo do kopičenja gradiva, ki ga je bilo potrebno

razporediti v kategorije. V ta namen se razvijejo različne klasifikacije. Podrobneje je

omenjena folkloristična teorija raziskovanja, katere glavna predstavnika sta finski teoretik

Antti Aarne (The Types of the Folktales: A Classification and Bibliography, 1910) in ameriški

folklorist Stith Thompson (The Motif-Index of Folk Literature, 1961, 1987). Leta 2004 je

nemški znanstvenik Hans-Jörg Uther (1944–) prispeval k dopolnjevanju folkloristične teorije

raziskovanja ljudskih pravljic. Druga omenjena teorija je strukturalistična teorija raziskovanja

ljudskih pravljic, katere predstavnik je Vladimir Propp (Morfologija pravljice, 1928, v slov.

2005). V poglavju podamo povzetke njihovega dela in predstavimo njihove ideje.

9

Poleg definicije in teorij na kratko omenimo tudi mladinsko književnost, predstavimo

Estonijo in njihovo mladinsko književnost.

V drugem delu sledi analiza desetih ljudskih pravljic, petih slovenskih ljudskih pravljic

(Lisica in njen mož korenjak, Zlata ribica, Črevec, Grajski čoban, Kako si je osvojila lisica

medvedov brlog) in petih estonskih ljudskih pravljic (Lisjakova nevesta, Naklonjenost

skrivnostnega drevesa, Smrt v sodčku, Mož, ki je poznal vse jezike živali, Volk in ovca), ter

njihova primerjava. Za izbor pravljic sem uporabila ATU-sistem (H. J. Uther). V njegovi

knjigi The types of international folktales, A classification and bibliography (2004) sem

poiskala pravljice istega tipa (ATU 103A Maček in njegova lisičja nevesta; ATU 555 Ribič in

njegova žena; ATU 331 Duh v steklenici; ATU 670 Mož, ki je razumel jezike živali; ATU 43

Medved zgradi hišo – brlog iz lesa, Lisica zgradi hišo – brlog iz ledu), ki pripadajo

slovenskim in estonskim ljudskim pravljicam. Uporabljena zbirka estonskih ljudskih pravljic

Estonian folktales, The heavenly wedding [Estonske ljudske pravljice, Božanska poroka]

(2005) je izdana v angleščini, zato sem pravljice prevedla. Uporabila sem ATU-sistem za

določitev tipov in našla slovenske ljudske pravljice istega tipa. Pravljice sem nato analizirala

po strukturalistični teoriji Vladimirja Proppa Morfologija pravljice (1928, v slov. 2005).

10

2 OPREDELITEV

2.1 DEFINICIJA PRAVLJICE

Pravljica je oznaka za eno najstarejših literarnih zvrsti. Njen izvor težko definiramo, saj je

zaradi dolgih časovnih obdobij izgubila svoje individualne avtorje in doživela mnoge

preobrazbe. Tem preobrazbam so skupne fantastične pripovedne prvine, umetniške fantazije,

nazori dobe in ljudi ter lastnosti ustvarjalca in posredovalca.

Pravljica se je razvila iz ustnega izročila, ki se je prenašalo iz generacije v generacijo v

različnih kulturah. Folkloristi in antropologi uporabljajo termin ljudska pravljica za

označevanje vseh pravljic, ki so se prenašale z ustnim izročilom. S preučevanjem ljudskih

pravljic so raziskovalci skušali definirati nemško besedo Märchen, ki izvira iz

starovisokonemškega izraza »mari« in srednjevisokonemškega »maere«, kar pomeni pripoved

o posebnem dogodku. Nemški filozof Herder in brata Grimm so prvi, ki menijo, da je

Märchen izraz, v katerem je glavna pripoved oblikovana z umetniško fantazijo, se dogaja v

čarobnem svetu in ne vsebuje prvin iz resničnega življenja. Ameriški folklorist Stith

Thompson (The Motif-Index of Folk Literature, 1961, 1987) definira ljudsko pravljico kot

dogodke ali epizode, ki se dogajajo v neresničnem svetu in nimajo določene lokacije in

karakterjev, vsebujejo pa prvine čudežnega. Ruski formalist Vladimir Propp (Morfologija

pravljice, 1928, v slov. 2005) preučuje pravljico iz morfološkega vidika. Meni, da je lahko

vsaka pripoved čudežna pravljica, ki se razvije iz dejanja nesreče ali sreče v dogodek, ki se s

posredovanjem določenih funkcij konča s poroko ali drugo sklepno funkcijo. Švicarski

folklorist Max Lüthi (Evropska pravljica, forma in narava,1947, v slov. 2011) meni, da

termin Märchen predstavlja univerzalno pustolovsko zgodbo z vzvišenim slogom (Zipes,

2000).

Darka Tancer - Kajnih v članku Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni (1994) zapiše, da

je pravljica vrsta fantastično-čudežne pripovedi (najpogosteje namenjena otrokom), ki ne

upošteva naravnih zakonitosti in tudi ne historičnih determinant. Odločilne elemente za potek

dogajanja predstavljajo irealne postave, liki in čudeži (Tancer - Kajnih, 1994).

Kmecl v knjigi Mala literarna teorija (1996) pravljico definira kot prvotno besedilo, ki se

pravi, pripoveduje. Jurčič in Levstik jo označita kot zgodovinsko utemeljeno in zgodbeno

zaokroženo govorico ali sago. Kasneje jo opredelijo kot krajšo prozno pripoved o

11

čudežnih/fantastičnih dogodkih, predmetih in zmožnostih brez časovne/krajevne opredelitve.

Etična osnova je enostavno in pregledno nasprotje med dobrim in zlim, pri čemer je na koncu

dobro nagrajeno in zlo kaznovano. Je ena najpogostejših književnih vrst v ljudskem slovstvu,

razširjena je v antiki, z naslonitvijo na ljudsko pravljico se je razcvetela v času romantike

(brata Grimm). Ker je prvotna ljudska pravljica čustveno in duševno najbolj sorodna

otroškemu svetu, je pravljica danes ena najbolj razširjenih vrst otroške književnosti (Kmecl,

1996).

Alenka Goljevšček v svoji knjigi Pravljice, kaj ste? (1991) pojasni, da imajo svoje

posebnosti, med katerimi najbolj izstopa njihova svobodnost. Vsebina je poljubna, vendar

prilagojena pravljičnim zakonom. Pravljica ignorira individualnost (njeni junaki navadno

nimajo lastnih imen), prostor (pomemben je le shematični prostor akcije, konkretni prostor je

zanemarljiv), čas (tristo let mine kot en dan) in njegovo minevanje (Trnuljčica se zbudi iz

stoletnega spanja prav tako sveža in mlada, kot je bila). Pravljični junaki se vedno srečujejo z

demonskim, ki ga jemljejo samoumevno, brez strahu in presenečenja. V pravljičnem svetu

človek vedno zmaga nad demonskim, vse se ujema, ker je vse na pravem mestu in ob pravem

času. Zaradi tega pride do razresničevanja; pravljični liki so površinski, enodimenzionalne

figure brez telesa, duše, družine in okolja, brez odnosov do soljudi, preteklosti in prihodnosti

in tako sposobne, da se srečajo povežejo z vsem. Vse, kar ne služi dogajanju, je neobstojno.

Tudi na koncu ne ostane nič nedoločenega, skrivnostnega, negotovega. Ko pravljica svojega

izoliranega junaka ali junakinjo privede do zveze z drugim, je ne zanima več (Goljavšček,

1991).

2.2 SKUPINE PRAVLJIC

Literarna oznaka pravljica se deli v tri skupine (Tancer - Kajnih, 1994):

– ljudska pravljica,

– klasična umetna pravljica in

– sodobna pravljica.

2.2.1 Ljudska pravljica

Ljudska pravljica ali pripovedka je splošen izraz za različne vrste tradicionalne pripovedi. Zdi

se, da je pripovedovanje zgodb kulturno univerzalno s skupnimi osnovnimi in kompleksnimi

podobami. Izraz pravljica sta uvedla brata Grimm v zbirki Kinder- und Hausmärchen

[Grimmove pravljice] (1812) in veljata za začetnika in utemeljitelja metode zbiranja in

zapisovanja ljudske pravljice. Pravljice sta obravnavala kot pozabljene in razkrojene mite, s

12

katerimi naj bi odkrila prastar način ljudskega razmišljanja, ljudski jezik in stil. S svojo prvo

zbirko, v kateri sta predelala ljudske pravljice, opozarjata na otroško literaturo že na začetku

19. stoletja. Predelave le-teh tako postanejo temeljno delo nacionalne in internacionalne

mladinske književnosti (Tancer - Kajnih, 1994).

Po vzoru bratov Grimm se je gradivo o ljudskem izročilu povečevalo. Raziskovalci so

raziskovali in ugotavljali lastnosti, ki povezujejo med seboj različne narode. Tako se je v 19.

stoletju pojavila potreba po mednarodni klasifikaciji pravljic. Eden prvih, ki se je uveljavil, je

bil finski teoretik Antii Aarne, ki je leta 1910 izdal knjigo The Types of the Folktales: A

Classification and Bibliography. Izhajal je iz prepričanja, da zgodovino pravljic spoznamo

tako, da raziščemo zgodovino vsakega pravljičnega tipa posebej. Klasifikacijo je kasneje

razširil in izpopolnil Stith Thompson v knjigi The Motif-Index of Folk Literature leta 1961 in

tako razvil AT (Aarne-Thompson) indeks motivov. Leta 2004 je nemški znanstvenik Hans-

Jörg Uther klasifikacijo še izpopolnil z izdajo knjige The Types of International Folktales: A

Classification and Bibliography. Z novim pristopom se je uveljavil ruski teoretik Vladimir

Propp z delom Morfologija pravljice (1928, v slov. 2005). Propp je bil zagovornik sinhronega

načina preučevanja pravljične strukture. Kot konstantne elemente je izpostavil enaintrideset

funkcij, na katerih se gradi dogajanje. Propp je s svojo strukturo pustil močan pečat na

področju raziskovanja ljudskih pravljic, vendar je bil kljub temu deležen veliko kritik (Tancer

- Kajnih, 1994).

Z ljudsko pravljico se je ukvarjal tudi švedski raziskovalec Max Lüthi (1947, v slov. 2011), ki

jo je uveljavil kot literarno vrsto in se s svojimi študijami posvetil analizi evropskih ljudskih

pravljic. Govoril je tudi o specifičnem načinu pripovedovanja evropske ljudske pravljice, ki

ga definira na abstraktno, linearno in stilizirano obliko. Te oblike izvirajo iz (Tancer - Kajnih,

1994):

1. ploskega značaja pravljičnih likov (nimajo individualnih lastnosti in čustvenega

sveta, so nosilci močno izpostavljenih lastnosti, ponavadi so brez lastnih imen);

2. enodimenzionalnosti (dogajanje poteka ves čas samo na eni ravni, na kateri

resničnost in čudežnost tvorita neločljivo celoto) in splošnosti prikazovanja (se

oddaljuje od globine in resničnosti čustvenih odnosov);

13

3. poteka pravljične zgodbe (ljudska pravljica ima strogo določeno strukturo; hiter

razvoj dogodkov, ki se odvija po zakonitosti ponavljanja in stopnjevanja ter naloge,

prepovedi, pogoji, tabuji, nasveti, namen je premagati težave s srečnim koncem).

Pravljice izvirajo iz resničnega sveta, čeprav imajo čudežne sestavine, ki oblikujejo

spremenljivost v okviru stalnosti. To naredi žive ljudske pravljice realnejše, saj v njih

najdemo bolj znane življenjske pogoje. Ta zvrst je ena najbolj vitalnih in v osnovi

nespremenljivih oblik ljudske ustvarjalnosti. Ima zelo trdno notranjo strukturo s svojimi

značilnostmi (Tancer - Kajnih, 1994):

– je krajša prozna pripoved o čudežnih in fantastičnih dogodkih, zmožnostih in

predmetih;

– je enodimenzionalna (vzporednost resničnega in čudežnega, čudežni pojavi so del

resničnega sveta, zato so samoumevni);

– sledi svoji notranji logiki;

– nizanje dogodkov brez podrobnejših opisov;

– v večini je cilj premagati težave s predvidenim srečnim koncem;

– ima nedoločen prostor in čas, liki pa poosebljajo tipične lastnosti;

– vrednote so določene glede na junaka, s črno-belo opredelitvijo likov.

2.2.2. Klasična umetna pravljica

Klasična umetna pravljica predstavlja prvotni vzorec avtorske pravljice iz 19. stoletja. Njena

predhodnica je ljudska pravljica, ki se od klasične umetne pravljice razlikuje po neznanem

avtorju (Kobe, 1999).

Klasično umetno pravljico je zaznamoval danski romantik Hans Christian Andersen (1805–

1875). Uspešno je združeval elemente ljudske pravljice s sodobno literarno naravnanostjo, s

poudarjanjem emocionalnosti, fantazije in posameznikovega notranjega življenja. Pravljice je

oblikoval do klasične podobe in jih take zapisal v univerzalno literaturo, katere lastnost naj bi

bila možnost večplastnega branja (Tancer - Kajnih, 1994).

V literarni vedi izraz klasična pravljica označuje vrsto pravljic, ki v svoji zunanji in notranji

strukturi ohranja značilne prvine ljudske pravljice. Lastnosti klasične pravljice so (Tancer -

Kajnih, 1994):

– enodimenzionalnost;

– jasno izpostavljena pripovedna in kompozicijska struktura z bogato zgodbo;

14

– zgodba, ki je jedro pravljice, izpostavlja globoka moralna občečloveška sporočila;

– poudarjanje pozitivnih vrednot;

– harmonični red sveta (za zmago dobrega ali vzpostavitev ravnotežja skrbijo čudeži).

Danes se pomen klasične umetne pravljice nanaša na pravljice, ki nastanejo po modelu

ljudske pravljice ali po vzorcu avtorskih pravljic iz 19. stoletja (Kobe, 1999).

2.2.3 Sodobna pravljica

V drugi polovici 20. stoletja se pojavi nov vzorec pravljice, imenovan sodobna pravljica, ki

spada v sodobni prostor in čas. Poleg izraza sodobna pravljica obstajajo še druga

poimenovanja: moderna pravljica, fantazijska pravljica, moderna fantazijska pravljica,

moderna domišljijska zgodba in domišljijska pripovedka (Kobe, 1999).

Sodobna pravljica se deli na (Kobe, 1999):

– kratko sodobno pravljico in

– fantastično pripoved.

2.3 POMEN

Jack Zipes v knjigi The Oxford Companion to Fairy Tales. The Western Fairy tale tradition

from medieval to modern (2000) zapiše, da pravljice sprva niso bile namenjene otrokom.

Namenjene so bile tistim, ki so znali brati, kar je bilo pogosto povezano s socialnim slojem.

Pisale so se že v 13. stoletju (Zipes, 2000).

Max Lüthi v knjigi Evropska pravljica: forma in narava (1947, v slov. 2011) omeni, da se

izčrpnega odgovora o funkciji, načinu nastajanja in času nastanka pravljice ne da podati.

Govori le o tem, kaj se lahko izpelje iz forme pravljice (Lüthi, 2011).

»Forma umetniškega dela, ki je tako navadno razširjeno, je določena z dvema dejavnikoma. Odvisna je

od njegovega tvorca in tistega, ki jo neguje. Istočasno, in to je neprimerno bolj bistveno, pa je odvisna

od potreb poslušalcev. Le forma, ki ustreza tem dejavnikom, lahko doseže tolikšno priljubljenost in tako

široko razširjenost kakor pravljica. Forma pravljice ustreza njeni funkciji. Torej lahko o funkciji vsaj

približno sklepamo iz forme« (Lüthi, 2011, str. 97).

V nadaljevanju zapiše, da pravljica ne pozna vezi z resničnostjo in ne z dogmo. Medtem ko v

resničnosti vidimo le del dogajanja, pravljica predstavlja samozadosten svet, v katerem ima

vsak element natančno določeno mesto. Vidimo le obstoječe osebe, ki ne pojasnijo svojega

izvora, cilja in pomena. Vse, kar vidimo, je njihovo natančno in pravo mesto vstopa in izstopa

15

iz pravljice. Narava in smisel čudežnih sil sta nepojasnjena, opisuje se le pomembnost

delovanja. Upodobljen je svet, ki se razlikuje od zmedenega, nejasnega in grozečega. Ne

pojavljajo se vsakdanje naloge in potrebe, pravljični junaki so postavljeni pred velike naloge

in nevarnosti. Čeprav glavni junak na koncu pridobi kraljestvo, zaklad ali nevesto, ga zanima

pustolovščina. Pravljični junaki ne prejemajo darov, ampak dobijo možnosti in usmeritve za

dosego ciljev oziroma nadaljevanje pustolovščine. Namen pravljice ni pokazati, kaj bi se na

svetu moralo goditi, temveč kaj se godi. Ne želi postavljati ideala, vendar predstavlja tak svet,

kot ga vidi v svojem pogledu. Ne želi nas slepiti z lepim, zato vsebuje tudi strašne dogodke in

karakterje, ki imajo natančno določeno mesto v zgodbi. Pravljica si pridobi elemente od

vsepovsod, uporabi pa jih na svoj lasten način (Lüthi, 2011).

»Pravljica nam ne kaže le nekega sveta, ki je v redu, kaže nam tisti svet, ki je v redu. Kaže

nam, da je svet tak, kot mora biti. Pravljica govori o tem, kar je in kar naj bi bilo obenem«

(Lüthi, 2011, str. 106).

Lüthi v svoji knjigi omeni: »Abstraktno portretiranje dogajanja in likov pravljici daje jasnost

in gotovost. Spretno gibanje, hitro napredovanje zgodbe, potovanje junaka ji daje svobodno

lahkost. Vezanost in svoboda, gotovost in gibanje, trdna forma in spretno napredujoča

zgodba se v pravljici združijo v umetniško enotnost in v poslušalcih ustvarijo čudežno

občutenje forme« (Lüthi, 2011, str. 111).

V knjigi Evropska pravljica: forma in narava (1947, v slov. 2011) omenja, da so pravljice

lahko interpretirane, pojasnjene. Pomen interpretacije je lahko napačen oziroma nezadosten,

kar lahko spremeni njeno bistvo. S spremembo ali preusmeritvijo so elementom pravljice

odvzete individualne lastnosti, ki so tako temeljito odstranjene iz sfere, v kateri so nastale, da

zdaj simbolizirajo tudi druge stvari (npr. nekoč erotični simbol, je zdaj lahko znak nečesa

čisto drugega) (Lüthi, 2011).

Lüthi omeni, da je pravljica produkt napredne kulture, ki dopušča možnost zelo zgodnjega

razvoja. Trditev pojasni z argumentom, da so pravo občinstvo te zvrsti otroci od četrtega do

približno trinajstega leta starosti. S tem ne trdi, da so prvotno nastale za otroke, temveč da

ustrezajo zgodnejši stopnji razvoja človeštva. Je kot čista literatura delo pravih umetnikov, od

njih pa se prenaša k ljudem. Preprosti ljudje jih ne ustvarjajo, so le nosilci in vzdrževalci, in

so jih prenašali iz ust do ust, kar nakazuje na posamezne slogovne značilnosti. Uresničuje

svojo formo, vendar je vseeno odvisna od zunanjih dejavnikov (nadaljnjega prenašanja)

(Lüthi, 2011).

16

»Samoumevno je, da je slog pravljice različen od pripovedovalca do pripovedovalca, od

naroda do naroda in tudi od obdobja do obdobja. Toda obstaja osnovna forma, za katero si

pravljica kot tip pripovedi prizadeva. Redkokdaj se popolnoma uresniči, neopazno pa stoji za

vsako pravljico« (Lüthi, 2011, str. 123).

Stara pravljica naj bi še vedno živela, njen namen je dajanje utehe otrokom in jih

razveseljevati (Lüthi, 2011).

Ameriški psiholog avstrijskega rodu Bruno Bettelheim v svoji knjigi Rabe čudežnega, O

pomenu pravljice (1976, v slov. 1999) razmišlja o ljudski pravljici kot o pripomočku, ki

bogati in razvija otrokovo domišljijo, mu pomaga razvijati razum in čustva in je uglašen z

njegovimi strahovi in prizadevanji. Prikazovati mora otrokove težave in hkrati nakazovati

rešitve težav (Bettelheim, 1999).

»Neprecenljiva vrednost pravljic je v tem, da dajejo otrokovi domišljiji nove razsežnosti, ki jih

sam ne bi mogel odkriti in kar je še najpomembnejše, oblika in struktura pravljic otroku

nudita podobe, s katerimi lahko strukturira svoja dnevna sanjarjenja in z njimi bolje usmerja

svoje življenje« (Bettelheim, 1999, str. 12).

V današnji kulturi naj bi bila človekova temna pot nepoudarjena, pravljice pa naj bi imele

ravno nasproten pomen: »Pravljice na najrazličnejše načine otrokom sporočajo ravno to: da

se v življenju ni mogoče izogniti spopadanju z resnimi težavami, da je to bolj bistveni del

človeškega obsoja – toda, če človek pred njimi ne beži, temveč se neomajno postavlja po robu

nepričakovanim in pogosto nezaželenim težavam, premaga vse ovire in na koncu zmaga«

(Bettelheim, 1999, str. 13).

Bettelheim pravi, da se sodobne pravljice, ki so namenjene majhnim otrokom, pogosto

izogibajo eksistencialnim problemom, čeprav so bistvenega pomena za vse ljudi. Tako

imenovane »varne« zgodbe naj ne bi omenjale smrti, staranja, meje našega obstoja, celo želje

po večnem življenju. Pravljice nasprotno otroka seznanjajo z osnovnimi človeškimi

bivanjskimi stiskami. Eksistencialne težave se v njih prikažejo zgoščeno in jasno. Ker se v

pravljici vse poenostavi, se otrok zaradi enostavne zgodbe lahko spopade s samim bistvom

problema. Pravljični liki so jasno izrisani, podrobnosti so izpuščene. Pravljične osebe so prej

tipi kot značaji. V vseh pravljicah nekateri liki utelešajo dobro, drugi zlo, tako kot v življenju.

Dvojnost pri otroku ustvari moralni problem, za njegovo razrešitev pa se je treba boriti. Otrok

17

se identificira s pravljičnim junakom, skupaj preživljata stiske ter slavita zmage (Bettelheim,

1999).

Pravljični liki niso dobri in slabi hkrati, kot je to pri ljudeh. Ločeno prikazovanje obeh

značajev otroku omogoča dojeti razliko. Bojazni in težave so zelo resnega pomena – potreba

po tem, da si ljubljen, strah pred ničvrednostjo, ljubezen do življenja in strah pred smrtjo.

Sama predlaga rešitve, ki so prilagojene otrokovi stopnji razumevanja. Primeri:

– problem želje po večnem življenju končajo s stavkom: »In še vedno živita, če še nista

umrla«;

– pravljice, ki otroku ne obljubljajo večnega življenja, se zaključujejo tako: »In sta

srečno živela vse svoje žive dni«. S tem posreduje, da se edino ublaži bolečino zaradi

kratkosti življenja, tako da se vzpostavi zares zadovoljujoč odnos z drugim človekom;

– stavek: »In sta še dolgo srečno in zadovoljno živela« želi sporočiti, da človek ne

občuti želje po večnem življenju, če je našel pravo, zrelo ljubezen.

Pravljični junak, s katerim se identificira otrok, najde samega sebe tako, da odide v svet. Ko

to stori, bo našel tistega drugega človeka, s katerim bo srečen, brez občutka tesnobe pred

ločitvijo. Tako je pravljica usmerjena v prihodnost, saj otroka spodbuja, da se odpove željam

po otroški odvisnosti in se osamosvoji, kar prinaša več zadovoljstva. Otroke zabava, obenem

pa govori o njih samih in pospešuje razvoj osebnosti. Bettelheim omeni, da je najgloblji

pomen pravljice za vsakogar drugačen, celo za istega človeka v različnih življenjskih

obdobjih. Otrok iz iste pravljice vzame to, kar je zanj v tistem obdobju pomembno

(Bettelheim, 1999).

»Pravljice so v svojem trajanju izpostavljene pritiskom okolja, spreminjajočim se obrazcem

življenja, mišljenja in čustvovanja, vplivom literature, religije, ljudskega praznoverja,

sosednjih kultur ipn. Vendar so izjemno odporne, vse te vplive bodo sprejemale le, če jih bodo

lahko prilagodile lasnim strukturnim zakonitostim: iz okolja bodo jemale gradivo za

spremembe in nadomeščanje starih vsebin« (Goljevšček, 1991, str. 19–20).

»So hkrati bogate in revne, zakonite in svobodne, trdovratno zveste svojemu kanonu in

obenem odprte za spremembe, za ustvarjanje novih oblik« (Goljevšček, 1991, str. 19–20).

V knjigi omeni tudi Maxa Lüthija, za katerega posebnost pravljice ni govorjenje o čudežu.

»Posebnost je v načinu, kako svoje motive uporablja; njena forma živi iz sebe, ne s svojo strukturo:

stvari in osebe izgubljajo individualno bit in postanejo breztežne, prozorne, razresničene. Vsi motivi

18

doživijo popolno izpraznitev, kar je za pravljico hkrati izguba in dobiček: izgubita se konkretnost in

realnost, globina doživljanja in odnosov, odtenki in vsebinska teža, pridobi pa določenost in jasnost

oblike, vsi elementi postanejo čisti, lahki, ostro osvetljeni in se združujejo v lahkotni igri, v kateri pa

vendar odmeva celota sveta. Pravljica ne zahteva vere v zunanjo resničnost, njen svet je že vnaprej

ločen od stvarnosti; zahteva pa vero v notranjo resničnost svojega predstavljanja. Vezanost in svoboda,

varnost in tveganje, trdna oblika in zlahka napredujoče dejanje učinkujejo na poslušalca magično,

fascinantno: dajejo mu osrečujočo gotovost, da je tam, kjer mora biti, vključen v soodvisno celoto sveta,

čeprav o njej nič ne ve in je ne razume. V pravljicah je svet, morda prvič, pesniško obvladan«

(Goljevšček, 1991, str. 22–23).

Avstrijski filozof Otto Graf Wittgenstein vidi v mitih in pravljicah sredstva za nekonfliktno

prilagajanje posameznika družbi in svetu.

»Po njegovem preide človek v razvoju do izpolnitve in zrelosti sedem faz, ki so okarakterizirane in se

izražajo tudi v pravljicah. Otrok se iz oralne faze, v kateri prevladuje mitična participacija, razvije v

analno fazo, kjer je že zmožen identificirati lastno telo, prek te v falično fazo, kjer odkrije opozicijo do

drugih in odkrije falus kot simbol moči. Na koncu te faze preide otrok v puberteto, prišel je čas, da se

odveže od staršev; naslednja stopnja je individuum, kjer otrok doživlja osamljenost, išče sebe v

primerjavi z drugimi in se izživlja v rangiranju. Iz osamljenosti individuuma sledi predor v kolektiv, kjer

pride do utopitve v grupo in se pojavi spolnost, ki veže na drugega. V naslednji fazi se človek spozna kot

del človeškega in stremi po izpopolnitvi pri drugem kot par, dokler se v zadnji fazi ne spozna kot

trojstvo otroka, ženske in moškega, zavestno razjasni vse tri prvine svojega bitja in se iz mraka

nezavednega (luna) dvigne v luč zavesti (sonce). Ta sedma razsežnost obsega vse prejšnje, človek je

sedaj samostojen, odgovoren in socializiran« (Goljevšček, 1991, str. 27–28).

»Pravljice razvijajo otrokovo notranjo moč, tako spoznanje kot čustvovanje, mu pomagajo razmejiti in

urediti njegovo notranjo zmedo, pozunanjajo konflikte in tako osvobajajo otroka psihičnih napetosti; so

neke vrste psihohigiene za otroka in družino. Pravljice preusmerjajo otrokovo nekonformistično

energijo, da jo lahko izživi na pasiven, sanjski način v območju domišljije. Pomagajo tudi pri religiozni

vzgoji otrok; razvijajo izkustvo Jaza, kar pripelje do izkustva drugega in do izoblikovanja pozitivnih

čustev: pripadnosti, solidarnosti, ljubezni, spoštovanja …« (Goljevšček, 1991, str. 33).

19

3 MLADINSKA KNJIŽEVNOST

Mladinska književnost je poimenovana kot nadpomenka za otroško in/ali mladinsko

književnost. Namenjena je mlademu bralcu od rojstva do 15. oziroma 18. leta starosti

(predšolski in osnovnošolski bralec) (Blažić, 2007).

V 17. stoletju se je začelo poimenovanje otroštva kot posebnega obdobja v življenju. S tem

poimenovanjem se je na koncu 18. in na začetku 19. stoletja mladinska književnost uveljavila

kot samostojno področje. V 19. stoletju se je začela razvijati kot vzgojno sredstvo različnih

verstev in vzgojnih konceptov. Kot predmet preučevanja se je začela širiti v 80. in 90. letih

20. stoletja, v Sloveniji po letu 1980. V slovenskem prostoru se je mladinska književnost

institucionalizirala v knjižnicah (pionirska knjižnica) z bibliopedagoškim delom za otroke, s

pravljičnimi urami (Martina Šircelj, Marjana Kobe) in sorodnimi dejavnostmi. Med letoma

1987 in 1988 se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani postopoma začel uveljavljati

predmet sodobna mladinska književnost s predavateljico dr. Helgo Glušič. Na Pedagoški

akademiji Univerze v Mariboru je predmet uvedla Alenka Glazer. Na Pedagoški fakulteti

Univerze v Ljubljani je predmet poučeval Janez Rotar, pozneje je predmet prevzela doktorica

znanosti s področja mladinske književnosti dr. Marjana Kobe (Blažić, 2007).

Profesorica primerjalne književnosti Maria Nikolajeva meni, da (Blažić, 2007):

– mladinska književnost ni motivno šibka, maloštevilna in literarnoslogovno skromna,

da knjige za mlade niso umetniška dela, kar kaže na dominacijo književnosti za

odrasle;

– mladinska književnost ni posebno področje pedagogike in didaktike, saj so številne

knjige za mlade (J. R. R. Tolkien) vplivale na književnost za odrasle in obratno;

– mladinska književnost ni le del književnosti za odrasle, saj ima svoje specifične

značilnosti, lahko jo preučujemo s sodobnimi metodami literarne vede;

– preučevanje mladinske književnosti temelji na obravnavi mladinske književnosti s

stališča teorije bralčevega odziva oziroma mladega naslovnika. Številni odrasli avtorji

(Svetlana Makarovič, Tone Partljič, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza itd.) pišejo

s perspektive otroka, zato imajo mnoge knjige mladinske književnosti dve kodi: kodo

odraslega avtorja in kodo mladega bralca. Primeri vrhunskih pisateljev, ki pišejo za

dvojnega naslovnika (Blažić, 2007): John Ronald Reuel Tolkien, Astrid Lindgren,

Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak.

20

»Na marginalno pojmovanje mladinske književnosti vplivajo številni družbeni dejavniki, kot

so koncept družine, izobraževanje in ožanje pomena mladinske književnosti le na

socializacijsko vlogo. Zato nekateri menijo, da naj bi bila književna besedila za otroke

preprosta, akcijsko usmerjena, optimistična, s srečnim zaključkom, didaktična in repetitivna«

(Blažić, 2007, str. 39).

3.1 PREDSTAVITEV ESTONIJE

Estonija, uradno Republika Estonija, je država v Baltski regiji v severni Evropi. Na severu

meji s Finskim zalivom, na zahodu z Baltskim morjem, na jugu z Latvijo, na vzhodu z

jezerom Peipsi in Rusijo.

SLIKA 1: Zemljevid Estonije

Vir: http://www.eu2008.si/si/About_the_EU/Member_States/Estonia.html

Estonija s površino 45.227 km2 je dvakrat večja od Slovenije. Desetino ozemlja predstavljajo

morski otoki, dvanajstino pa jezera. Njena populacija šteje približno 1,340 milijona. Je

parlamentarna demokratična republika. Uradni jezik v državi je estonščina.

Glavno mesto Tallin se nahaja na skrajnem severu države. V mestu živi skoraj tretjina

estonskega prebivalstva. Pomembna mesta so tudi univerzitetno mesto Tartu, industrijsko

obmejno mesto Narva in obmorsko mesto Pärnu.

Kot v ostalih severnih državah je tudi v Estoniji dolžina dneva in noči precej različna v letnih

časih. Najdaljši poletni dan je dolg 19 ur, medtem ko je najkrajši zimski dan dolg le 6 ur.

21

Klimatski pas je prehodno območje med oceanskim in celinskim podnebjem. Nebo je oblačno

skoraj polovico leta. Padli dež se pretaka po sedem tisoč rekah in potokih v morje. Nekaj vode

se zadržuje v močvirjih, ki zavzemajo eno petino države. Ima več kot 1.200 naravnih jezer, ki

prekrivajo pet odstotkov njene površine. Največje med njimi je jezero Peipus, ki na vzhodu

meji z Rusijo. Skoraj polovica države je prerasla z gozdom (bor, smreka in breza). Poleg

gozdov ima Estonija precej podeželja, ki je relativno ravno. Skoraj dve tretjini ozemlja ležita

na manj kot 50 m nadmorske višine. Najvišja točka je Suur Munamägi (317 m) na jugu

države. Ima 3.794 km obale in okoli 1.500 otokov, večina je majhnih, dva pa sta dovolj

velika, da sta poseljena – Saaremaa in Hiiumaa (Taylor, 2007).

Tradicija, ki jo ohranjajo Estonci, so glasbeni in plesni festivali. Zaradi tesne povezanosti s

tradicionalno glasbeno kulturo nepretrgoma prirejajo nastope s folklorno glasbo in poezijo.

Največji glasbeni festival All Estonia Song Festival se zgodi vsakih pet let (Gauldie, 2006).

Tipična estonska hrana je črni kruh, svinjsko meso, krompir, korenje in mlečni izdelki. Glavni

obrok po večini vsebuje kuhan krompir s kislo smetano, narezano korenje in kumare, cvetačo

ali gobe. Pomladi in poleti je na jedilniku sveža hrana – sadje, zelišča, zelenjava in ribe.

Pozimi jedo jeseni pripravljeno hrano, kot je marmelada, vloženo sadje in zelenjava. Čeprav

imajo veliko obale, se ribe ne pojavljajo kot glavna jed. Večinoma jih prekadijo ali posušijo.

Take postrežejo s kuhanimi jajci, maslom in črnim kruhom. Radi jih primešajo k solatam ali

namazom iz kisle smetane. Kot sladico Estonci radi postrežejo sladki puding. Priljubljena

pijača je pivo, vina skorajda ne pijejo, saj ga morajo uvažati. Govorijo ugrofinski jezik, ki je

zelo podoben finščini. So zadržani in vljudni ljudje. Njihovo zadržano obnašanje bi lahko

pojasnilo vladanje različnih držav, ki so zatirale Estonce skozi zgodovino (Gauldie, 2006).

3.2 ESTONSKA MLADINSKA KNJIŽEVNOST

Vir estonske ljudske literature je tako kot drugje po svetu ustno izročilo. Prvi, ki je v Estoniji

zbiral in zapisal stare zgodbe, je bil estonski pisatelj Friedrich Reinhold Kreutzwald (1803–

1882). Knjiga z naslovom Eesti rahva ennemuistsed jutud [Stare estonske pravljice] je izšla

leta 1866 v Helsinkih.

V začetku 19. stoletja se je v Estoniji pojavila mladinska literatura, ki je temelji na verski,

moralni in didaktični vsebini. Veliko mladinske literature je bilo prevedene. Prvi, ki so se

začeli zanimati za pisanje mladinske literature, so bili duhovniki in šolski učitelji. Vsebine so

vzgajale k pobožnosti, ubogljivosti in zvestobi. Mladinska literatura se obravnava kot orodje

za izobraževanje.

22

Prvi šolski učbenik je objavil župnik Carl Körber (1802–1883) z naslovom Karjalaste

luggemisse ramat [Abecednik za pastirje] leta 1849.

Pisatelj in folklorist Juhan Kunder (1852–1888) je leta 1885 objavil Kalevipoega v otroški

verziji. Kalevipoeg1 je ep, ki govori o velikanu, ki se je boril z ostalimi velikani v imenu

svojega naroda.

Prva estonska otroška revija Lasteleht [Otroško glasilo] je bila prvič objavljena leta 1901.

Vsebovala je verske in komercialne vsebine, pedagoške nasvete, ljudske pripovedke in pesmi

ter dramatiko za otroke.

Estonski pisatelj Oskar Luts (1887–1953) je med letoma 1912 in 1913 objavil Kevade

[Pomlad], ki je postala ena večjih uspešnic v estonski mladinski književnosti. Kmalu se je

zgodba pojavila v filmu in baletu. Knjiga je na seznamu estonske bralne značke.

V času neodvisnosti Estonije (1918–1940) se je začela razvijati nacionalna kultura. Otroška

literatura je postala bolj zabavna, pisana z otroškega vidika, s pozitivnim pogledom.

Pojavljale so se teme, povezane z naravo, zgodovino in otroškim svetom. Nekateri avtorji2

tistega časa so: Ernst Enno, Jaan Oro, Jüri Parijõgi, Marta Sillaots in Irma Truupõld.

Med okupacijo Estonije (1940–1941 in 1944–1991) je mladinska književnost govorila o

vojnih herojih, gradbenih delih, sovjetskem domoljubju in prijateljstvu med narodi. Otroške

knjige so bile bolj kontrolirane kot knjige za odrasle, z namenom vzgoje mlade generacije.

Življenje v šoli je postalo bolj pomembno kot življenje doma. Otrok je postal državljan.

Avtorji obdobja med okupacijo Estonije so: Lall Kahas, Felix Kotta, Ralf Parve, Holger Pukk,

Leida Tigane.

Po letu 1950 se je v mladinski literaturi uporabljal otroški način mišljenja, ki vsebuje bolj

optimistični pristop. Knjige ponujajo široko izbiro avantur, iger, detektivk, preko katerih

otroci dobijo veliko informacij o naravi, zgodovini, tehnologiji, psihologiji in etničnih

vrednotah. V tem obdobju so delovali avtorji: Holger Pukk, Jaan Rannap, Eno Raud in Heino

Väli.

1Lastno ime junaka, ki nastopa v epu, zato ga ne prevajam.

2Oznaka avtorji vključuje tudi ženske avtorice. Za to obliko sem se odločila zaradi boljše preglednosti in pravila,

da se moška oblika uporablja, če je vključen vsaj en moški predstavnik.

23

Po letu 1970 se je v pravljicah omenjalo dobro in zlo, moč in duh, modrost, spomin in narava.

Delujoči avtorji tega obdobja so: Vladimir Beekmann, Manivald Kesamaa, Leelo Tungal,

Ellen Niit in Hando Runnel.

V osemdesetih letih je mladinska literatura omenjala različne poglede na življenje, spomine

na preteklosti in upiranje ruski politiki. Avtorji v tem obdobju so: Lehte Hainsalu, Heino

Jõgisalu, Meri-Liis Laherand, Mihkel Mutt, Hando Runnel, Rein Saluri in Tiia Toomet.

Z začetkom 21. stoletja estonsko mladinsko književnost zaznamuje prihod novih avtorjev

(Heljo Mänd, Peeter Sauter). Mladinska literatura vsebuje teme o sodobnih problemih;

problemi mladostnika, zloraba drog, iskanje samega sebe, potreba po neodvisnosti. V prozi še

vedno dominirajo pravljice. Govorijo o čudežih in čarovniji, nadnaravnih dogodkih. V

mladinskih knjigah se pojavlja tema prijateljstva, ki nudi oporo, živalski karakterji in

avanture.

Estonska mladinska književnost se v današnjem času še širi preko založnikov, tekmovanj,

nagrad in nacionalnih kooperacij.

Organizacija, ki deluje pri združevanju knjig in otrok ter podeljuje nagrade v mladinski

književnosti IBBY (The International Board on Books for Young People), je bila ustanovljena

v Švici leta 1953. Namen organizacije je spodbujati mednarodno razumevanje preko

mladinske književnosti, omogočiti otrokom dostop do knjig visoke kakovosti, spodbujati

izdajo kakovostnih knjig na področju mladinske književnosti, usposabljanje tistih, ki delajo z

otroki, spodbujati raziskave in znanstvena dela s področja mladinske književnosti.

Organizacija IBBY je v Estoniji prvič ustanovila podružnico leta 1993. Ponovno jo je

vzpostavila leta 2003.

V okviru IBBY organizacije vsako leto poteka podeljevanje različnih nagrad. Ena od teh se

imenuje IBBY Honour list [IBBY častna lista], ki vsebuje seznam novo objavljenih knjig,

pisateljev, ilustratorjev in prevajalcev. Seznam predstavlja naslove najboljših mladinskih del,

ki so primerni za objavo po vsem svetu. Zagotavlja vpogled v različna kulturna, politična in

socialna okolja, v katerih živijo otroci. Seznam je tako najbolj razširjen in učinkovit način za

spodbujanje aktivnosti IBBY organizacije. Zadnji nastali seznam je bil objavljen leta 2012.

Leta 2010 pa so Estonci IBBY Častno listo osvojili na vseh področjih – avtorstva,

ilustratorstva in prevajalstva. IBBY častno listo za avtorja je prejela estonska pisateljica Leelo

Tungal (1947–) z objavljeno knjigo Seltsimees laps ja suured inimesed (2008), za ilustratorja

24

Urmas Viik (1961–), ki je ilustriral knjigo z naslovom Jöemehike (2010), in estonska

prevajalka ter urednica Leelo Märjamaa (1969–) za prevod knjige Tiiger virgub (2008)

(Järva, Krusten, Müürsepp, Ojala, Laanpere, Vallika, 2010).

25

4 RAZISKOVANJE PRAVLJIC

4.1 ZGODOVINA RAZISKOVANJA PRAVLJIC

V evropskem prostoru je bilo sprva zaslediti navdušenje nad ljudskim pesništvom, kasneje se

je začela razvijati tudi ljudska proza (miti, legende, pravljice, pripovedke,). Najbolj

izpostavljene so bile pripovedke in pravljice.

Leta 1550 je v Benetkah izšla zbirka pripovedi Prijetne noči (La piacevoli notti), ki jo je

Giovan Francesco Straparola povzel iz ljudskega izročila. Med letoma 1634 in 1636 je v

Neaplju izšel Pentameron (Il Pentamerone) Giambattista Basileja. Basile v svoji zbirki ohrani

najstarejšo do sedaj znano obliko pravljice, ki jo je bogato okrasil in dodal malce ironije ter

humorja. Prva zbirka pravljic za otroke francoskega pisatelja Charlesa Perraulta Histoires ou

contes du temps passé: Contes de ma mère I'Oye [Zgodbe in pravljice iz preteklosti: Pravljice

moje mame I'Oye] je izšla leta 1697. Njegov slog je preprostejši, zvestejši ljudskim

izvirnikom. V 18. stoletju so nastajale vilinske zgodbe, ki so jih ustvarjale dame francoskega

dvora. Takrat je izšla zbirka avtorja Jeana Antoinea Gallanda (1646–1715) Tisoč in ena noč

(1704–1712) (Les milles et une nuit), ki je doživela velik uspeh. Po izdani zbirki je sledil velik

vzpon psevdoorientalskih zgodb. Konec stoletja, kot nasprotje oziroma vračanje k ustnemu

izročilu, je izšla zbirka Nemške pravljice (1782–1786) avtorja Johana Karla Augusta Musäusa

(Goljevšček, 1991).

V obdobju romantike (19. stoletje), natančneje v letih 1812–1815, je izšla zbirka Jakoba in

Wilhelma Grimm Grimmove pravljice (Kinder- und Hausmärchen). S to zbirko pravljice

postanejo del literature in predmet znanosti. Brata Grimm sta zbirala, raziskovala in objavljala

ljudska besedila. Začela sta se spraševati o izvoru, bistvu in funkcijah ljudskih besedil. Zanju

so bile ljudske pravljice »pozabljeni miti«, ki ohranjajo vrednote prednikov. Ljudsko besedo

sta želela ohraniti čim bolj pristno, vendar sta jo vseeno zapisovala po svojem namišljenem

idealnem pramodelu. Kasneje so njun pramodel zavrgli in dokazali, da sta razvila lasten jezik

in stil in tako ustvarila poseben tip književne pravljice (Goljevšček, 1991).

Leta 1875 je Giuseppe Pitrè izdal Fiabe, novelle e racconti popolari siciliani [Pravljice,

kratke zgodbe in ljudske pripovedke iz Sicilije], pomembno zbirko pravljic, legend, pesmi, šeg

in navad v sicilijanskem narečju. Zbirka združuje bogato tradicijo vzhoda z evropskimi

motivi. Jack Zipes jih ocenjuje za pomembnejše kakor Grimmove pravljice, ker so vsebinsko

26

zelo bogate, pripovedovali pa so jih nepismeni, kultivirani ljudski pravljičarji. V Veliki

Britaniji je med letoma 1889 in 1910 Andrew Lang izdal zbirko Fairy Books [Pravljične

knjige]. Leta 1890 je Joseph Jacobs izdal angleške ljudske pravljice English Fairy Tales

[Angleške pravljice], dve leti kasneje pa keltske ljudske pravljice Celtic Fairy Tale [Keltske

pravljice]. Zelo pomembna je tudi zbirka ruskih pravljic Aleksandra Nikolajeviča Afanasjeva,

ki je bila izdana v osmih knjigah v letih 1855–1863 (Lüthi, 2011).

Z razporejanjem in klasifikacijo literarnega gradiva se začne znanstveno preučevanje pravljic

in oblikovanje različnih teoretičnih pristopov. Avtor prve najbolj uporabljene klasifikacije je

Antii Aarne (The Types of the Folktales: A Classification and Bibliography, 1910),

utemeljitelj finske šole, ki je zagovarjala, da ne moremo spoznati zgodovine pravljic, dokler

se ne razišče vsak pravljični tip posebej. Ruski raziskovalec Vladimir Propp (1928, v slov.

2005) je pravljice preučeval z oblikovne plati, zato so ga zanimale le-te v pravem ali ožjem

pomenu. Po njegovem mnenju niti siže niti motiv ne določata strukturne enotnosti pravljice.

Pravi, da so konstantni elementi v pravljici funkcije delujočih oseb. Teh funkcije je 31 in vse

si sledijo po logičnem zaporedju in vsako funkcijo je treba gledati v povezavi s celoto.

Morfologija pravljice je izšla leta 1928, sovjetska literarna znanost pa je ni sprejela, saj

problematika oblikoslovja ni bila uporabna za ideološko-politične namene. Očitali so mu

formalizem, premalo zgodovine in nepartijskost. Delo je bilo ocenjeno kot politično

neprimerno. Trideset let kasneje je bilo delo sprejeto kot vzor za strukturalno analizo na

področju folkloristike. V dialogu z Vladimirjem Proppom (1928, v slov. 2005) je francoski

antropolog Claude Lévi-Strauss (1908–2009) oblikoval svojo teorijo, ki jo je posvetil

preučevanju mita. Mit ima zanj skrbno izdelan sistem, ki omogoči človeku, da si svet razloži

in naredi obvladujočega. Ne zanimata ga pravljica in mit, zanima ga preučevanje strukture

mitičnega načina mišljenja (Goljevšček, 1991).

Goljevščkova pravi: »Mit je torej predvsem logični instrument za premagovanje protislovij;

deluje tako, da protislovja, ki se izključujejo med seboj nenehoma posreduje, jih nadomešča z

novimi in drugačnimi v nekakšnem spiralastem gibanju tako dolgo, da ustvari novo stanje, v

katerem je prejšnje izključevanje premagano. Zato je mit zmeraj dvoumen, zmeraj je združitev

dveh razsežnosti: je historična pripoved o preteklosti, o tem, kar je bilo, ki pa ima namen, da

razloži in utemelji sedanjost oz. prihodnost« (Goljevšček, 1991, str. 20–21).

Preučevanju forme se je posvetil švicarski raziskovalec Max Lüthi (1947, v slov. 2011).

Pravi, da posebnost pravljice ni govorjenje o čudežih, ampak v načinu uporabe motivov.

27

Vsebine pravljic so vsesplošne, vendar spremenjene v skladu s strukturo pravljice. Meni, da

so delo visoke umetnosti, ki so bile pisane za preprosto ljudstvo. V javnost so jih širili

svečeniki in vrači, s pripovedovanjem so se spreminjale, dokler niso izoblikovale svoje

umetniške forme. Lüthijeva teorija je ena bolj prepoznavnih v današnjem svetu (Goljevšček,

1991).

Če so na eni strani preučevali obliko, so se na drugi strani raziskovalci ukvarjali z vsebino. Z

raziskovanjem vsebine se je ukvarjal psiholog Bruno Bettelheim. Zanj so pravljice vzgojno

sredstvo, ki otroku pomaga, da se pravilno odzove na najvažnejše stiske v življenju. Cilj je

uresničen tako, da se v njih močno poudarja razlika med dobrim in zlim, krepkost na koncu

vedno zmaga, zlo pa je ponižano in pregnano. Ne poda cilja, odločitev oziroma zaključek si

otrok zamisli sam. So preproste, intimne, optimistične, posredujejo gotovost, zaupajo v

prihodnost in zaupajo v srečen izhod iz težav, pravljica brez srečnega konca naj ne bi bila

pravljica (Goljevšček, 1991).

Na začetku 19. stoletja so se pravljice uveljavile kot mladinska literatura. Tako so se o

njihovem pomenu začeli spraševati pedagogi, ki so v ospredje postavljali vzgojo in

socialno-politično funkcijo. Pedagoge je motila krutost, človeške žrtve, ubijanje,

izpostavljanje otrok, krute kazni. Sledilo je nezadovoljstvo, zaradi katerega so morali številne

pravljice odmakniti iz šolskih beril. Pedagogi in pedopsihologi kljub vsem kritikam in

spremembam menijo, da so pravljice vzgojno sredstvo. Goljevščkova zapiše: »Razvojna

stopnja, na kateri otroci sprejemajo pravljice, je označena kot ″magično″ življenjsko obdobje,

ko sta otrokov in pravljični način dojemanja vzporedna: ni jasne ločitve med čudežnim in

realnim, otrok ne dojema realnosti po njenih stvarnih razsežnostih, ampak povezano s svojimi

željami in potrebami« (Goljevšček, 1991, str. 33).

»Pravljice so umetniško delo, zato je vsaka razlaga nujno enostranska in njihovega bogastva

ne more izčrpati. V celoti pa se naše vedenje o pravljicah kljub vsemu širi in poglablja«

(Goljevšček, 1991, str. 35).

28

4.2 RAZISKOVANJE PRAVLJIC NA SLOVENSKEM

Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) je med prvimi, ki je v 17. stoletju na slovenskem pisal o

bajeslovju, v Slavi vojvodine Kranjske (1689).

V času romantike je bilo zanimanje za poezijo večje kot za prozo. Valentin Vodnik (1758–

1819) je v svojih pesmih, učbenikih in poučnih sestavih zbral veliko ljudskih pesmi in

bajeslovnega ljudskega izročila.

Eden prvih zapisovalcev ljudskega pripovedništva je bil gorenjski župnik Matevž Ravnikar –

Poženčan (1802–1864). Zbrana gradiva je objavil v časopisu Danica Ilirska (1842), Novicah

(1846), Slovenskem glasilu (1859). Ostalo neobjavljeno gradivo pa je ohranjeno v rokopisu v

Narodni univerzitetni knjižnici.

Prvi, ki je sledil narodnemu preporodu, je bil duhovnik in pisatelj Urban Jarnik, ki je s

pesnikom in pisateljem Janezom Primicem pozval k zbiranju ljudskega izročila.

Med letoma 1887 in 1902 je na Dunaju izhajalo delo Die österreichisch-ungarische

Monarchie in Woer und Bild [Avstro-Ogrske monarhije], kjer so bili predstavljeni vsi narodi,

živeči znotraj meja takratne Avstro-Ogrske. Slovenci so obravnavani v štirih knjigah. O šegah

na Koroškem sta pisala utemeljitelja koroškega narodopisja Franz Franzisci in Rudolf Waizer.

O kranjskem ljudskem izročilu, pripovedkah in pravljicah ter vražah je pisal Wilhelm

(Viljem) Urbas. O Kočevju je pisal Karl Julius Schörer, primorsko je predstavil Franc

Coronini - Cronberg, o Porabskih Slovencih pa je pisal Valentin Bellosics.

O verovanju in vraževerju slovenskega ljudstva sta pisala Josip Pajek in Ivan Navratil. Pajek

je v knjigi Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev (1884) pisal o starih verovanjih,

pripovednem izročilu. Ivan Navratil pa je objavil Slovenske narodne vraže in prazne vere

(1885).

Prvi fonetično natančen zapisovalec na področju ljudskega pripovedništva je bil slovenski

jezikoslovec in pesnik Matija Valjavec (1831–1897). Nekaj zapisanih pravljic in pripovedk iz

Varaždina je leta 1858 objavil njegov učitelj filolog Fran Milkošič (1813–1891).

Prvo pregledno zbirko slovenskih bajk in pripovedk Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva

(1930) je objavi germanist Jakob Kelemin (1882–1957). Slovenske mitološke like je razdelil

v pet skupin. Med njimi omenja: Petra Klepca, Pehto, Vampirje, Jago babo, Perico, Lepo

Vido, Kralja Matjaža, Martina Krpana itd.

29

Organizirano znanstveno raziskovanje ljudskega izročila, slovstva in šeg se je na pobudo

Ivana Grafenauerja začelo leta 1947 z ustanovitvijo Komisije za slovensko narodopisje. Leta

1951 se Komisija preimenuje v Inštitut za slovensko narodopisje. Arhiv je nastajal z

objavljenimi študijami avtorjev, kot so: Ivan Grafenauer, Niko Kurent, Vilko Novak, France

Kotnik in Milko Matičetov.

Leta 1982 je Alenka Goljevšček objavila doktorsko disertacijo v knjigi Mit in slovenska

ljudska pesem, kjer je iskala vzporednice z ljudskimi pesmimi in šegami, religijo, socialnimi

in ekonomskimi odnosi. V delu Med bogovi in demoni iz leta 1988 je predstavila pustne šega,

zelenega Jurija, kresnice, Pehtro babo, sojenice in rojenice, vilinska bitja, vile, povodnega

moža, kačjo kraljico, škrate, velikane, coprnice, volkodlake, vampirje in hudiča.

Monografijo Slovenska mitologija in verovanja je leta 1991 objavil Damjan J. Ovsec.

Monografija posreduje celosten pregled mitologije slovenskih ljudstev. Obsežnejše

primerjave je objavila Mirjam Mencej v monografskih študijah Vodi v predstavah starih

Slovanov o posmrtnem življenju in šegah ob smrti, Gospodar volkov v slovenski mitologiji.

Raziskovala je mite, stare verske predstave v ljudskem pesništvu, pripovedništvu, jeziku in

šegah (Kropej, 2008).

4.3 TEORIJE ANALIZE LJUDSKIH PRAVLJIC

V Oxfordovem priročniku pravljic, ki ga je uredil Jack Zipes,so navedeni teoretični pogledi

raziskovanja modelov ljudskih pravljic.

Teorije (Blažić, 2008):

4.3.1 Folkloristična teorija

Glavna predstavnika sta finski znanstvenik Antti Aarne (1867–1925) in ameriški raziskovalec

Stith Thompson (1885–1979). Thompson je eden vodilnih znanstvenikov na področju

ljudskega izročila. Njegova najbolj znana knjiga je Motif-Index of Folk-Literature, ki jo je

začel objavljati med letoma 1932 in 1937. Kot osnova mu je služil indeks motivov finskega

folklorista Antti Aarneja, prvič objavljen leta 1910, ki ga je Thompson prevedel leta 1928 in

mu dodal nove motive ter podmotive. Razširjena različica je izšla leta 1961 in je znana kot

Aarne-Thompson indeks ali AaTh ali krajše AT. Leta 2004 je nemški znanstvenik Hans-Jörg

Uther indeks dopolnil z izdajo knjige The Types of International Folktales: A Classification

and Bibliography. Ta se odslej imenuje Aarne-Thompson–Uther ali ATU-sistem.

30

Folkloristična teorija je bila predmet številnih kritik. Očitano ji je bilo le naštevanje motivov,

ne pa tudi njihova razlaga. Za osnovno analizo motivike je aplikacija teorije primerna za

ljudsko slovstvo, ne glede na to, ali gre za prozo ali poezijo. Številni motivi ali motivne

prvine so se samostojno razvijali v različnih kulturah in so se jim kulturno prilagajali.

Različice istega motiva lahko najdemo v različnih zvrsteh ljudskega izročila – poeziji, prozi in

dramatiki, najdemo pa jih tudi v različnih kulturah.

4.3.2 Strukturalistična teorija

Teorija je značilna za ruskega formalista Vladimirja J. Proppa, ki je leta 1928 (v slov. 2005)

izdal knjigo Morfologija pravljice. Bistvo Proppove teorije je, da poleg enaintridesetih funkcij

nastopajočih oseb (stalnic v ljudskih pravljicah in odnosa posameznih stalnic), ki se pojavljajo

v skoraj vsaki ljudski pravljici, nastopa tudi sedem likov v pravljici (pošiljatelj, prejemnik,

subjekt, objekt, pomočnik, nasprotnik in lažni junak). Propp je kot predstavnik ruskega

formalizma ugotovil nekaj stalnih in nekaj spremenljivih sestavin v modelu ljudske pravljice.

Stalne sestavine je poimenoval dejanja ali funkcije, ki so nespremenljive in jih je

enaintrideset. Nestalne sestavine so nosilci ali liki v pravljicah, ki se spreminjajo in

uresničujejo funkcije. Teh je skupno sedem. Ugotovil je, da je za preučevanje ljudskih

pravljic izjemno pomembno:

1) KAJ (dejanje, aktivnost) delajo liki v pravljicah,

2) KDO (osebe, vršilci dejanja) dela in

3) KAKO (način dejanja).

Propp je na osnovi pripovedi in pojavljanju ključnih dogodkov pokazal shematičnost modela

ljudske pravljice, ki ga imenuje čarobna pravljica. Odkril je nespremenljivost enaintridesetih

funkcij (sestavnih delov ali dejanj nastopajočih oseb v pravljici), linearno zaporedje funkcij in

število sedmih spremenljivih vlog, razdeljenih med konkretnimi osebami v modelu ljudske

pravljice.

4.3.3 Literarna teorija

Literarna teorija je pristop švicarskega strokovnjaka Maxa Lüthija s knjigo Europian folk

tales: the form and structure iz leta 1987. Slovensko javnost je z literarno teorijo Maxa

Lüthija seznanila znanstvenica Marjana Kobe v monografiji Pogledi na mladinsko književnost

iz leta 1987. Njegovih pet značilnosti je dopolnila z dodatnima dvema (enodimenzionalnost,

31

površinskost, abstraktnost, izolacija in univerzalna povezanost, sublimacija in vsevključenost)

in jih tako prilagodila v sedem značilnosti modela ljudske pravljice:

– tipičen začetek (nekoč davno, pred davnimi časi, enkrat) in zaključek (in potem sta

živela srečno do konca svoji dni);

– nedoločen čas (nekoč, pred davnimi časi) in kraj (nekje, za devetimi gorami, za

devetimi vodami, v gozdu, v gradu);

– literarni liki (kralj, kraljica, princ, princesa, kmet, pastir, deklica);

– moralna osnova (dobro, zlo);

– zgradba dvojnosti (dva brata, dve sestri) ali trojnosti (trije brati, tri hčerke; trikrat, tri

vile, trije grahi, tri želje, tri peresa);

– čarobni predmeti (besede, prstan);

– enodimenzionalnost.

Njegova definicija modela ljudske pravljice, v kateri pravi, da je pravljica nerealna, ampak ni

neresnična, je tudi predmet znanstvenih vprašanj, kar pomeni, da je dogajanje v pravljicah

nerealno glede na stvarnost, vendar je resnično glede na literarno stvarnost. Kategorijo

enodimenzionalnosti (dogaja se na eni ravni) so sprejeli vsi znanstveniki, kar pomeni, da je

celotno dogajanje (čas, prostor, osebe, predmeti) na ravni čudeža. Primer enodimenzionalnosti

iz ljudske pravljice Rdeča kapica J. in W. Grimma: Rdeča kapica se ne začudi, ko sreča

volka, z njim se pogovarja. To pomeni, da se zgodba dogaja na ravni čudeža. Razlika med

modelom ljudske pravljice, kjer se vsa zgodba dogaja v eni dimenziji, in modelom sodobne

pravljice je torej v tem, da se v sodobni pravljici zgodba najpogosteje dogaja na dveh ravneh

ali na dveh dimenzijah – doživljajski in domišljijski oziroma realni in fantastični. V modelu

ljudske pravljice pa ostaja le na fantastični ravni oziroma ravni čudeža.

4.3.4 Psihoanalitična teorija

Pri tej teoriji je najbolj znan pristop Bruna Bettelheima, na katerega je imel velik vpliv

Sigmund Freud. Psihoanalitični pristop je Bettelheim uporabil v knjigi Rabe čudežnega

(1976, v slov. 1999 in 2002). Knjiga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem, delu

Bettelheim predstavlja svojo psihoanalitično teorijo na modelu ljudske pravljice. V drugem,

praktičnem, delu aplicira teorijo na model ljudske pravljice (Janko in Metka, Rdeča kapica,

Jakec in fižolovo steblo/Jakec in čarobni fižol, Sneguljčica, Zlatolaska in trije medvedki,

Trnuljčica, Pepelka) in na motivno-tematski sklop ljudskih pravljic o živalskem ženinu.

Njegova ključna misel je, da model ljudske pravljice omogoča psihoanalitični vpogled v

32

globlji smisel življenja. Model ljudske pravljice, ki predstavlja zgoščene človeške izkušnje,

kratko, jedrnato in premočrtno obrušene pravljice v tisočletjih nastajanja skozi številne ustne

in pisne različice, omogoča, da mladi bralci na simbolni ravni izživijo svoje notranje

probleme. Načrtno se je osredotočil le na raziskovanje modela ljudske pravljice, ki omogoča

otroku podoživljanje in izživljanje tudi negativnih čustev na simbolni ravni. Meni, da so

klasične avtorske ali sodobne pravljice depresivne, imajo odprt zaključek, kar otroku ne daje

občutka varnosti. Ljudske pravljice imajo odkrite in skrite pomene, otrok intuitivno doživlja

in podoživlja njihov skrit pomen, ki mu omogoča katarzo določenega notranjega problema.

S psihoanalitičnimi pristopi se je ukvarjal tudi švicarski znanstvenik Carl Gustav Jung (1875–

1961), ki je analiziral arhetipe v pravljicah.

4.3.5 Sociološka teorija

Pri sociološkem pristopu se omenja Jacka Zipesa (1937), ki je objavil številne knjige o

zgodovini ljudskih pravljic, teorijah modela in poglobljene interpretacije o ljudskih in

avtorskih pravljicah ter njihovih filmskih predelavah. Ob izidu svoje prve znanstvene knjige

Breaking the Magic Spell: Radical Theories of Folk and Fairy Tales (1979) je svojo teorijo

imenoval socialni darvinizem. Na področju preučevanja pravljic je dodal potrebno

znanstvenost in sociološki kontekst – vpliv časa in prostora. Meni, da so pravljice

internacionalne oziroma univerzalne (nedoločen čas in prostor, brez imena) in nacionalne po

drugi strani, ker izražajo določeno kulturo, čas in prostor.

Zipes pravi, da so v literarni zgodovini darvinsko preživeli le tisti motivi, ki so ohranili svoje

elementarno bistvo in so se hkrati prilagodili času in prostoru oziroma kulturi. Pravi, da je na

svetu okoli 50–75 pravljičnih motivov. Ostali naj bi bili le različica istega motiva, ki so se

ohranili le zato, ker se dotaknejo instinkta. Pravljični motivi so potrebovali nekaj stoletij

razvoja, da so dobili osnovno pravljično obliko, ki se potem replicira. Zipesa zanima moralna

stran pravljic, odnos elita – ljudstvo, moški – ženske, nadrejeni – podrejeni. V modelu ljudske

pravljice so na simbolni ravni ubesedeni konflikti in njihove rešitve.

4.3.6 Feministična teorija

Feministični pristop ima tri predstavnice, in sicer ameriško znanstvenico Mario Tatar (1945)

(The hard facts of the Grimms´ fairy tales, 2003), britansko mitologinjo Marino Warner

(1946) (Form the Beast to the Blonde: On fairy tales and their tellers, 1994) in ameriško

psihoanalitičarko Clarisso Pinkolo Estés (1945) (Woman who run with wolves, 1993; v slov.

2003). Estésina teorija je dopolnjevane dveh teorij, Jungove arhetipske teorije in feministične

33

teorije. Ob študiju Jungovih arhetipov je spoznala, da se določeni arhetipi ponavljajo

predvsem pri ženskah v smislu izkoriščanja ženske duševnosti. Raziskovala je arhetip divje

ženske oziroma vzroke in posledice zatajevanja ženske identitete ter njeno podrejanje

moškim.

4.3.7 Poststrukturalistična teorija

Poststrukturalistična teorija švedske znanstvenice Marie Nikolajeve (1995) pri raziskovanju

pravljic združuje dve teoriji, strukturalistično in psihoanalitično. Osnovo predstavlja teorija

Vladimirja Proppa, na kateri temelji zgradba pripovedi – osnovna dihotomija ali nasprotje ter

manko ali zapolnitev manka. V teoriji poudarja nasprotja (manko – zapolnitev, prepoved –

kršitev, spopad – zmaga, dobrodejen – škodljiv, duh – materija, pomočnik – nasprotnik,

dajalec – prejemnik, prihod – odhod). Subjekt (junak) želi objekt (kraljično), to je formula, na

kateri temelji pripoved. Proppova strukturalistična teorija temelji na temeljnem nasprotju

manko – zapolnitev manka. Druga teorija pa je teorija J. Greimasa, ki pravi, da pravljica

temelji na nasprotju hoteti – morati. Propp in Greimes s strukturalistično teorijo predstavljata

le gradbeno orodje, ki ga dopolnjuje arhetipska teorija C. G. Junga. Ta pravi, da je začetek

pravljice v harmoniji, jedro je kaos in zaključek nova harmonija. Vse to je v skladu z

Jungovim potovanjem junaka/junakinje in fazami v zrelostnem razvoju od začetne separacije,

osrednje iniciacije do sklepne individualizacije.

34

5 HANS-JÖRG UTHER

5.1 ŽIVLJENJE IN DELO HANSA-JÖRGA UTHERJA

Hans-Jörg Uther, rojen leta 1944, je profesor nemške literature na univerzi v Duisburgu –

Essnu. Je pomemben znanstvenik na področju tradicije in ljudske književnosti, s posebnim

interesom za zgodovinske in primerjalne študije. Uredil je že več kot 50 knjig o ljudskih

pripovedkah in legendah, med njimi tudi pravljice bratov Grimm (1996, 2004) in je avtor

številnih člankov.

Uther je leta 2004 izdal knjigo The Types of International Folktales: A Classification and

Bibliography ali ATU tipi, ki temelji na sistemu Aarne/Thompson (Kinnes, 2011).

5.2 THE TYPES OF INTERNATIONAL FOLKTALES: A

CLASSIFICATION AND BIBLIOGRAPHY, 2004

SLIKA 2: Naslovnica prve knjige The Types of International Folktales: A Classification

and Bibliography (2004)

35

SLIKA 3: Naslovnica druge knjige The Types of International Folktales: A Classification

and Bibliography (2004)

SLIKA 4: Naslovnica tretje knjige The Types of International Folktales: A Classification

and Bibliography (2004)

Vir: http://www.folklorefellows.fi/?page_id=103.

Knjiga je sestavljena iz treh delov, ki govorijo o internacionalnih tipih pravljic ali ATU tipih

(ATU za Aarne/Thompson/Uther). Knjigi je dodal številne dodatke in inovacije, s katerimi je

poskušal urediti pomanjkljivosti kataloga Aarne/Thompson. ATU-sistem vsebuje velik nabor

mednarodnih tipov pravljic, ki se hitro locirajo. Je bibliografsko orodje z opisom vsakega tipa,

teksti in objavljenimi raziskavami (Kinnes, 2011).

36

Hans-Jörg Uther: The Types of International Folktales: A Classification and

Bibliography. Helsinki: Academia Scientiarum Fennica, 2004

Enciklopedično delo je monografija v treh delih nemškega znanstvenika Hansa-Jörga Utherja

z naslovom: The Types of International Folktales: A Classification and Bibliography.

Monografija se v strokovnem žargonu imenuje ATU-sistem in temelji na monografijah Antti

Aarneja (Antti Aarne: The Types of Internationale Folktales: A Classification and

Bibliography. Helsinki: The Finnish Academy of Sciance and Letters, 1910, 1961) in Stith

Thompsona (Stith Thompson: Motif-Index of Folk-Literature. A Classification of Narrative

Elements in Folktales, Ballads, Myths, Fables, Mediaeval Romances, Exempla, Fabliaux,

jest-Books and Local Legends. Rev. & enlarged ed. 6 vols. Bloomington, Indianapolis.

Indiana University Press, po letu 1997) (Blažić, 2009).

H. J. Uther je v tridelni monografiji dodal še 250 novih tipov pravljic. V prvem delu so poleg

uvoda prikazani različni tipi pravljic, in sicer živalske, čarobne, religiozne in realistične (str.

619). V drugem delu najdemo naslednje vrste/tipe pravljice: neumni velikan, anekdote in

smešnice ter formula zgodbe (str. 536). V tretjem delu so dodatki (str. 285), ki omogočajo

lažje iskanje pravljičnih vrst/tipov in/ali motivov. Obsežna monografija omogoča hitro iskanje

določenega tipa pravljice, sorodnih pravljičnih tipov in daje zgodovinsko ter primerjalno

orientacijo. Monografija je odličen vir informacij za nadaljnje, tudi primerjalno, raziskovanje

svetovnih pravljičnih tipov in motivov (Blažić, 2009).

37

6 VLADIMIR JAKOVLJEVIČ PROPP

6.1 ŽIVLJENJE IN DELO VLADIMIRJA J. PROPPA

Vladimir Propp (29. 4. 1895–22. 8. 1970) se je rodil in izobraževal v St. Peterburgu, kjer je

diplomiral iz filologije. Kasneje se je osredotočil na preučevanje folkloristike. Z Morfologijo

pravljice (1928) je želel pokazati, da je vse ljudske pravljice mogoče strukturirati v eno

obliko. Ker je bil nezadovoljen s klasifikacijskim sistemom Arne–Thompson indeks, je

predlagal drugačen sistem preučevanja preko elementov, ki jih je poimenoval funkcije.

Morfologija pravljice je na zahodu postala znana šele s Claudom Levi-Straussom, ki je

kritiziral Proppovo delo. Leta 1948 z drugimi sovjetskimi znanstveniki postane tarča kritik. Z

Morfologijo pravljice so mu pripisali pretiran formalizem (Kononenko, 2004).

Propp je bil ruski filolog in strukturalist, ki je analiziral osnovne komponente ruskih

pripovedk, da bi našel njihove najosnovnejše elemente. Za raziskovanje pripovednih struktur

je uporabil formalistično metodo. Formalisti analizirajo strukturo stavka tako, da ga razdelijo

na posamezne elemente ali morfeme. Propp to metodo uporabi pri analizi ljudske pravljice.

Kljub kritikam je Proppova Morfologija pravljice postala svetovno znana in je vplivala na

literarne študije, antropologijo in semiologijo. Vladimir Propp je leta 1970 umrl v Leningradu

(Olshansky, 2008).

6.2 MORFOLOGIJA PRAVLJICE, 2005

SLIKA 5: Naslovnica knjige Morfologija pravljice (2005)

Vir:

http://www.google.si/imgres?q=morfologija+pravljice&um=1&hl=sl&sa=N&biw=1280&bih

=709&tbm=isch&tbnid=CSvyVzv1l_hWcM:&imgrefurl=http://jakrs.si/baza_sofinanciran.

38

Knjiga Morfologija pravljice Vladimirja Jakovleviča Proppa je izšla leta 1928. Propp pri

preučevanju čudežne pravljice izhaja iz tega, da je pred zgodovinsko obravnavo pravljice

treba narediti njen strog sinhroni opis. Pri oblikovanju tega načela si je zadal nalogo, da

razkrije stalne prvine – elemente čudežne pravljice. Različice, ki jih je odkril Propp, ter

njihovo medsebojno razmerje v okviru pravljične kompozicije sestavljajo strukturo čudežne

pravljice. Pomen znanstvenega odkritja Vladimirja Proppa je postal očiten šele po tistem, ko

so v filoloških etnoloških znanostih uvedli metode strukturalne analize. Danes je ena najbolj

priljubljenih knjig na področju svetovne folkloristike (Meletinski, 2005).

Vladimir Propp: Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis, 2005(Blažić,

2005)

Knjiga Morfologija pravljice je bila prvič objavljena v ruščini 1928, v slovenščini pa leta

2005. Knjigo je prevedla Lilijana Dejak, avtorica slovenskega predgovora je Mojca

Schlamberger Brezar.

Bistvo Proppove teorije je, da je poleg enaintridesetih funkcij nastopajočih oseb (sestavnih

delov pravljic in odnosa posameznih sestavin), ki se pojavljajo v skoraj vsaki ljudski pravljici,

tudi sedem značilnih pravljičnih likov (pošiljatelj, prejemnik, subjekt, objekt, pomočnik,

nasprotnik, lažni junak). Propp je kot predstavnik formalizma ugotovil nekaj stalnih in nekaj

spremenljivih sestavin v modelu ljudske pravljice. Prve je poimenoval funkcije, ki jih je

enaintrideset in so nespremenljive, spreminjajo se le nosilci ali liki v pravljici, ki jih je sedem

in uresničujejo te funkcije. Ugotovil je, da je za preučevanje modela ljudskih pravljic izjemno

pomembno:

1) KAJ (dejanje, aktivnost) delajo liki v pravljicah,

2) KDO (oseba, vršilec dejanja) dela in

3) KAKO (način dejanja) dela.

Na začetku je Propp definiral, potem določil in na koncu abstrahiral pravljice, funkcije in like.

Prvič: pri določanju funkcij je potrebno odmisliti lik, ki to funkcijo opravlja. Določitev

funkcije je izražena s samostalnikom, ki izraža dejanje. Definiral je enaintrideset funkcij:

odhod, prepoved, kršitev, poizvedovanje, izdaja, prevara, pomoč, škodovanje, posredništvo,

39

odpor, odprava, preizkušnja, odziv, prejem, premik, spopad, označitev, zmaga, premostitev,

vrnitev, pregon, rešitev, prihod, zahteva, naloga, razrešitev, prepoznava, razkrinkanje,

preobrazba, kazen in poroka.

Drugič: dejanja ne moremo določiti zunaj konteksta pripovedi. Upoštevati je treba pomen

določene funkcije v zaporedju funkcij (npr. junak se ne more poročiti, potem pa se šele

roditi). Enake funkcije v različnem kontekstu imajo različen pomen, npr. poroka junaka z

junakinjo se razlikuje od poroke stranskega junaka s stransko junakinjo. Prva opomba znotraj

te točke je, da so funkcije osnovne sestavine pravljice, zato so stalne in nespremenljive prvine

pravljice, ne glede na to, kdo igra ali opravlja to funkcijo. Druga opomba je, da je število

funkcij v modelu ljudske pravljice omejeno na enaintrideset, zato so funkcije stalnice. Tretja

opomba je, da je zaporedje funkcij (nalog, vlog, dejavnosti, dejanj, delovanja) vedno enako.

V nadaljevanju študije je Propp zapisal, da je možno tudi združevanje funkcij; omeni, da vse

(ljudske) pravljice nimajo vseh funkcij, kljub temu pa je zaporedje stalno in se ne spremeni.

Nato razlaga pomen t. i. enotipskih pravljic, kar pomeni, da omenjene stalnice veljajo le za tip

ljudske pravljice, ne pa za drug tip npr. avtorske ali sodobne pravljice. Metoda njegovega

raziskovanja zgradbe je deduktivna, saj sklepa iz splošnega na posamezno. Na osnovi študije

stotih ljudskih pravljic, ki jih je poimenoval čarobne pravljice (enotipske), je izvajal ali

sklepal od gradiva (vzrok) k funkcijam (posledice).

Propp je v knjigi prikazal shematičnost modela ljudske pravljice, ki ga imenuje čarobna

pravljica, na osnovi sižeja (snovi) in s sintagmatskega vidika. Odkril je invariantno

enaintridesetih funkcij (postopkov/dejanj nastopajočih oseb v pravljici), linearno zaporedje

funkcij in število sedmih spremenljivih vlog, razdeljenih med konkretnimi osebami v modelu

ljudske pravljice.

6.3 FUNKCIJE LIKOV

Funkcije likov (Propp, 2005)

Funkcij likov v knjigi Morfologija pravljice je enaintrideset. Ob vsaki funkciji je naveden:

1) kratek povzetek njenega bistva,

2) skrajšana definicija v eni ali več besedah in

40

3) konvencionalna oznaka funkcije.

Začetek pravljice se označi kot izhodiščno stanje s konvencionalno oznako α.

I. EDEN IZMED ČLANOV DRUŽINE ODIDE OD DOMA

(Definicija: odhod, oznaka β).

II. JUNAKU NEKAJ PREPOVEJO

(Definicija: prepoved, oznaka γ).

III. KRŠITEV PREPOVEDI

(Definicija: kršitev, oznaka δ).

Izpolnjeni ukaz je kršitev prepovedi.

Na tej točki v pravljico vstopa nov lik, imenovan škodljivec. Funkcija škodljivca je škodovati,

priklicati nesrečo ali koga prizadeti.

IV. ŠKODLJIVEC POIZVEDUJE

(Definicija: poizvedovanje, oznaka ε).

V. ŠKODLJIVCU IZDAJO PODATKE O NJEGOVI ŽRTVI

(Definicija: izdaja, oznaka ζ).

VI. ŠKODLJIVEC POSKUŠA PREVARATI SVOJO ŽRTEV, DA BI ZAGOSPODOVAL

NAD NJO IN NJENIM PREMOŽENJEM

(Definicija: prevara, oznaka η).

VII. ŽRTEV NASEDE PREVARI IN S TEM NEHOTE POMAGA SOVRAŽNIKU

(Definicija: pomagaštvo, oznaka θ).

VIII. ŠKODLJIVEC PRIZADENE ALI ŠKODUJE ENEMU OD DRUŽINSKIH ČLANOV

(Definicija: škodovanje, oznaka Α).

41

Ta funkcija je zelo pomembna, saj skrbi za ustrezen razvoj pravljice. Prvih sedem funkcij

označimo kot pripravljalni del pravljice s škodovanjem pa se začne zaplet.

VIII.a ENEMU IZMED DRUŽINSKIH ČLANOV NEKAJ MANJKA, NEKAJ HOČE

IMETI

(Definicija: manko, oznaka а).

IX. JUNAK IZVE ZA NESREČO ALI MANKO, NEKDO SE OBRNE NANJ S PROŠNJO

ALI UKAZOM, GA NEKAM POŠLJE

(Definicija: posredništvo, povezovalni dejavnik, oznaka Β).

S to funkcijo se v pravljici pojavi junak. Junaki so v pravljicah razdeljeni v dve vrsti: prvi so

iskalci (se odpravi nekoga ali nekaj iskati in zgodba sledi njegovemu dogajanju), drugi pa so

junaki žrtve (pravljica sledi ugrabljenemu ali izgnanemu).

X. ISKALEC PRIVOLI ALI SE ODLOČI ZA ODPOR

(Definicija: začetek odpora, oznaka C).

Ta funkcija je značilna za tiste pravljice, v katerih je junak iskalec.

XI. JUNAK ZAPUSTI DOM

(Definicija: odprava, oznaka ↑).

Odprava ne označuje začasnega odhoda. Odprave se med seboj razlikujejo. Odprava junaka

iskalca se zgodi, ko se junak opravi z namenom, da bi nekaj našel. Odprava junaka žrtve

nastopi, ko junak brez iskanja odkrije začetek poti, na kateri ga čakajo različne prigode.

Elementi A B C ↑ spadajo pod zaplet pravljice.

Nato se v pravljici pojavi nov lik, darovalec ali oskrbovalec, ki ga junak sreča nekje na poti.

XII. JUNAKA PREIZKUŠAJO, IZPRAŠUJEJO, NAPADAJO IDR. IN GA TAKO

PRIPRAVLJAJO NA ČUDEŽNO SREDSTVO ALI POMOČNIKA

(Definicija: prva darovalčeva funkcija, oznaka Č).

XIII. JUNAK SE ODZOVE NA DEJANJA PRIHODNEGA DAROVALCA

42

(Definicija: junakov odziv, oznaka D).

XIV. JUNAK PREJME ČUDEŽNO SREDSTVO

(Definicija: podelitev ali prejem čudežnega sredstva, oznaka E).

Čudežna sredstva so lahko:

živali,

predmeti, iz katerih se pojavijo čudežni pomočniki,

predmeti, ki imajo čudežno lastnost,

lastnosti, ki jih sprejme neposredno.

Oblike prejemanja čudežnih predmetov so različne.

XV. JUNAKA NEKDO PRENESE, DOSTAVI ALI PREVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA

(Definicija: premik na kraj namere, vodenje, oznaka F).

XVI. JUNAK IN ŠKODLJIVEC SE NEPOSREDNO SPOPADETA

(Definicija: spopad, oznaka G).

XVII. JUNAKA ZAZNAMUJEJO

(Definicija: označitev, zaznamovanje, oznaka H).

XVIII. ŠKODLJIVEC JE PREMAGAN

(Definicija: zmaga, oznaka I).

XIX. PREMOSTITEV PRVOTNE NESREČE, ZAPOLNITEV MANKA

(Oznaka J).

Funkcija tvori par s funkcijo A – škodovanje. S tem pripoved doseže svoj vrhunec.

XX. JUNAK SE VRNE

(Definicija: vrnitev, oznaka ↓).

43

XXI. JUNAKA ZASLEDUJEJO

(Definicija: zasledovanje, pregon, oznaka K).

XXII. JUNAK SE REŠI ZASLEDOVANJA

(Definicija: rešitev, oznaka L).

Pravljice se velikokrat pri tej funkciji končajo, ko se junak pred zasledovanjem vrne domov.

Pravljica pa se lahko tukaj tudi nadaljuje. Junaku so dodeljene nove preizkušnje, zopet se

pojavi škodljivec. S tem se ponovi prvotno škodovanje, v enaki ali v drugi obliki kot na

začetku. Tako se začne nova zgodba. Te pravljice so sestavljene iz dveh nizov ali linij. Novo

škodovanje pomeni novo linijo pravljice, s katero lahko v eno zgodbo poveže več pravljic.

Od tu naprej se pripoved lahko razvija drugače, temu sledijo nove funkcije.

XXIII. JUNAK PRISPE DOMOV ALI V DRUGO DEŽELO, NE DA BI GA PREPOZNALI

(Definicija: prihod brez prepoznave, oznaka M).

Ločimo dve kategoriji: 1) prihod domov in 2) prihod k drugemu kralju.

Lahko pa označimo le prihod.

XXIV. JUNAK POSTAVI NEUTEMELJENE ZAHTEVE

(Definicija: neutemeljene zahteve, oznaka N).

XXVI. NALOGA JE REŠENA

(Definicija: razrešitev, oznaka P).

Oblike razrešitve ustrezajo naloženim nalogam. Nekatere naloge so lahko razrešene, preden

so naložene. Predhodne razrešitve označujemo s *P.

XXVII. JUNAKA PREPOZNAJO

(Definicija: prepoznava, oznaka R).

Junak je prepoznan po znamenju, znaku, po predmetu, po rešitvi težke naloge ali po dolgi

ločitvi.

XXVIII. LAŽNEGA JUNAKA ALI ŠKODLJIVCA RAZKRINKAJO

44

(Definicija: razkrinkanje, oznaka S).

Ta funkcija je povezana s prejšnjo. Lahko je posledica nerešene naloge, najpogosteje pa je

podana v obliki zgodbe.

XXIX. JUNAK DOBI NOVO PODOBO

(Definicija: preobrazba, oznaka Š).

XXX. ŠKODLJIVCA KAZNUJEJO

(Definicija: kazen, oznaka T).

Oblike kazni so različne, lahko pa se kazen celo odpusti, kar se označi s T neg.

XXXI. JUNAK SE POROČI IN ZASEDE CARSKI PRESTOL

(Definicija: poroka, oznaka U).

Število funkcij je enaintrideset. V okvir teh funkcij lahko razporedimo dogajanje mnogih

drugih pravljic. Tako s podano shemo opredelimo pravljice in ugotavljamo različne odnose

med njimi.

45

7 ANALIZA IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH IN

ESTONSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC

Poglavje vsebuje analizirane slovenske in estonske ljudske pravljice. Uporabljena metoda je

kvalitativna raziskava s tehniko analize dokumentov. Izhodišče izbire pravljic je zbirka

estonskih ljudskih pravljic Estonian folktales, The heavenly wedding [Estonske ljudske

pravljice: Božanska poroka] (2005) avtoric Piret Päär in Anne Türnpu. Estonskim ljudskim

pravljicam so določeni ATU tipi po folkloristični teoriji Hans-Jörg Uthra, ki je predstavljena v

knjigi The types of international folktales, A classification and bibliography (2004).

Slovenske ljudske pravljice so bile iskane preko ATU-sistema enakih ATU tipov estonskih

ljudskih pravljic. Izbrane estonske ljudske pravljice so prevedene iz angleščine. Izbranih je

pet slovenskih in pet estonskih ljudskih pravljic istega ATU tipa:

1. ATU 103A MAČEK IN NJEGOVA LISIČJA NEVESTA [THE CAT AS SHE – FOX'S

HUSBAND]:

– slovenska ljudska pravljica Lisica in njen mož korenjak (Matičetov, 1973),

– estonska ljudska pravljica Lisjakova nevesta [The Fox's bride] (Päär, Türnpu,

2005).

2. ATU 555 RIBIČ IN NJEGOVA ŽENA [THE FISHERMAN AND HIS WIFE]:

– slovenska ljudska pravljica: Zlata ribica (Tomažič, 1942),

– estonska ljudska pravljica: Naklonjenost skrivnostnega drevesa [The favours of

the secred tree] (Päär, Türnpu, 2005).

3. ATU 331 DUH V STEKLENICI [THE SPIRIT IN THE BOTTLE]:

– slovenska ljudska pravljica: Črevec (Möderendorfer, 1946),

– estonska ljudska pravljica: Smrt v sodčku [Death in a Keg] (Päär, Türnpu,

2005).

4. ATU 670 MOŽ, KI JE RAZUMEL JEZIKE ŽIVALI [THE MAN WHO

UNDERSTANDS ANIMAL LANGUAGES]:

– slovenska ljudska pravljica Grajski čoban (Šašelj, 1906),

– estonska ljudska pravljica Mož, ki je poznal vse jezike živali [The man who

know all the tongues of birds] (Päär, Türnpu, 2005).

46

5. ATU 43 MEDVED ZGRADI HIŠO – BRLOG IZ LESA; LISICA ZGRADI HIŠO –

BRLOG IZ LEDU [THE BEAR BUILDS A HOUSE OF WOOD; THE FOX BUILDS A

HOUSE OF ICE]:

– slovenska avtorska pravljica Kako si je osvojila lisica medvedov brlog (Kržič,

1914),

– estonska ljudska pravljica Volk in ovca [Wolf and the Ewe] (Päär, Türnpu,

2005).

Pravljice so razporejene v tabele, kjer so analizirane po strukturni analizi Vladimirja Proppa iz

knjige Morfologija pravljice (2005). Analiza temelji na pregledu enaintridesetih funkcij likov.

V zadnji koloni tabele so pravljice med seboj primerjane z iskanjem podobnosti in razlik.

Hipoteza, ki jo želim dokazati:

Kljub temu da so ljudske pravljice po folkloristični teoriji H. J. Uthra istega tipa, pri

strukturalistični teoriji V. J. Proppa prihaja do razlik zaradi specifičnih kulturnih prvin v

slovenskih in estonskih ljudskih pravljicah.

47

7.1 ATU 103 A MAČEK IN NJEGOVA LISIČJA NEVESTA [THE CAT AS

SHE – FOX'S HUSBAND]

V prvem delu sta analizirani in primerjani slovenska ljudska pravljica Lisica in njen mož

korenjak in estonska ljudska pravljica Lisjakova nevesta [The Fox's bride].

Pravljici sta istega ATU tipa – ATU 103 A, ki ga H. J. Uther opiše:

Mačka preženejo gospodarji, ta pa se poroči z lisico. Ko želijo ostale živali obiskati

mladoporočenca, lisica pojasni, da je njen mož nevarna zver, s katero se morajo pogoditi

oziroma se ji podrediti. Poda navodilo, da se morajo skriti. Nato maček prestraši živali, da

zbežijo (Uther, 2004).

48

(SLO) LISICA IN NJEN MOŽ

KORENJAK

(Matičetov, 1973)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α β γ ε ζ ε ζ ε ζ η ↑ E F G I J

(EST) LISJAKOVA NEVESTA

[THE FOX'S BRIDE]

(Päär, Türnpu, 2005)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α β γ ε ζ ε ζ η θ ↑ F G I

PODOBNOSTI IN RAZLIKE

Zgodilo se je v tistem času, ko

je bila lisica dekla pri plevanu

(župniku). Neki dan je

pometala in našla vinar

(kovanec). Tedaj je bila vesela

in je rekla, da hoče korenjaka. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

Lisjak se je želel oženiti,

vendar ni mogel najti

primerne sopotnice. Nekatere

so bile prevelike, druge

premajhne, tretje močne in

neumne, četrte pametne in

nemočne. Po temeljitem

iskanju je končno našel

primerno izbiro – mačko. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

α

PODOBNOST:

(SLO) želja po poroki

(EST) želja po poroki

RAZLIKA:

(SLO) lisica

(EST) lisjak

Da morata iti, morata iti na

Ravanco pisat oklice. 2 In

konec, sta šla na Ravanco.

2I – EDEN OD ČLANOV

DRUŽINE ODIDE OD DOMA.

(Definicija: odhod, oznaka β)

(Lisica odide iskat moža.)

Lisjak je vprašal mačko: »Mici,

draga, bi se poročila za mano?«

»Miaow, poročim se s tabo!«

odvrne mačka.

On jo je zaprosil, ona je

sprejela. Tako sta lisjak in

mačka postala par. Lisjak je

odpeljal svojo fino črno-belo

mačko v svoj brlog. 2

2I – EDEN OD ČLANOV

DRUŽINE ODIDE OD DOMA.

(Definicija: odhod, oznaka β.)

(Mačka odide z lisjakom.)

I

PODOBNOST:

(SLO) odhod od doma

(EST) odhod od doma

RAZLIKA:

(SLO) iskalec

(EST) iskani

»In tam, čuješ« – pravi lisica –

»mi boš kupil vsaj ruto.« 3

Tedaj, dobro, sta šla dol, je bil

semenj, šmarna miška (veliki

šmarn), ji je kupil lepo rdečo

ruto. In sta šla vsaksebi.

3II – JUNAKU NEKAJ

PREPOVEJO.

(Definicija: prepoved, oznaka

γ.)

(Preobrnjena oblika prepovedi –

lisica ukaže korenjaku,

naj ji kupi ruto.)

Ko je bilo poroke konec, je

mačka zamijavkala svojemu

možu: »Moj dragi lisjak, smeh

in veseljačenje naju ne bosta

nasitila, pojdi in nama poišči

kaj hrane!« 3

3II – JUNAKU NEKAJ

PREPOVEJO.

(Definicija: prepoved, oznaka

γ.)

(Preobrnjena oblika prepovedi –

mačka ukaže lisjaku, naj odide

po hrano.)

II

PODOBNOST:

(SLO) ženin ukaz

(EST) ženin ukaz

RAZLIKA:

(SLO) ruta

(EST) hrana

Po poti nazaj se je lisica

postavljala, kakšno ruto ima. Je

srečala prasca.

»Gho, gho!« – prasec vanjo –

4IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Prasec poizveduje o lisičinem

Lisjak je z veseljem odšel na

lov, da ujame kaj hrane za svojo

nevesto. Na poti je srečal

volka Isengrima in medveda

Bruina, ki sta ga pozdravila:

4IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Volk Isengrim in medved

IV

PODOBNOST:

(SLO) poizvedovanje

(EST) poizvedovanje

49

»le kam greš, prevzetna žival z

ruto?« 4

možu.) »Pozdravljen Reynard, kam si

namenjen?« 4

Bruin poizvedujeta.) RAZLIKA:

(SLO) o možu

(EST) o ženi

»Hej, ko bi vedel moj mož

korenjak, bi te premlatil!« 5

5V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Lisica pove za njenega

bodočega moža.)

Lisjak je odgovoril: »Grem na

lov, da ujamem kaj hrane za

svojo nevesto.« 5

5V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Lisjak pove o svoji novi ženi.)

V

PODOBNOST:

(SLO) razkritje

(EST) razkritje

RAZLIKA:

(SLO) mož

(EST) žena

Je šla še naprej, je srečala

medveda.

»Ho!« – tudi on nadnjo –

»prevzetna žival z ruto, le

kam greš?« 4

4IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Medved poizveduje o lisičinem

možu.)

»Imaš nevesto?« sta vprašala

medved in volk. »Nama jo

predstaviš? Ali je dobra

žena?« 4

4IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Volk Isengrim in medved

Bruin poizvedujeta.)

»Hej, ko bi vedel moj mož

korenjak, bi te premlatil!« 5

5V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Lisica pove za njenega

bodočega moža.)

»Ljubka je in poštena, vendar

nikoli ni sita in kar naprej

prede: purrparr – purrparr,

bitty – bitty, bitty – bitty!« 5

5V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Lisjak pove o svoji novi ženi.)

Potem je šla spet, še bolj

naprej, je srečala zajca.

Zajec: »He, prevzetna žival z

ruto, le kam greš?« 4

4IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Zajec poizveduje o lisičinem

možu.)

»Hej, ko bi vedel moj mož

korenjak, bi te premlatil!« 5

5V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Lisica pove za njenega

bodočega moža.)

Tedaj ti, ki jih je srečala, so se

spravili vkup: »Moramo

vendarle videti, kakšnega

6VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

Isengrim in Bruin sta si

nadvse želela videti

Reynardovo nevesto. Nato sta

se odločila, da

6VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

VI

PODOBNOST:

(SLO) želja po srečanju

(EST) želja po srečanju

50

moža korenjaka ima!« 6 IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Prasec, medved in zajec želijo

videti lisičinega moža.)

mladoporočenca povabita na

večerjo in priskrbita veliko

hrane za nevesto. 6

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Isengrim in Bruin vabita na

večerjo.)

RAZLIKA:

(SLO) skrivanje

(EST) vabilo na večerjo

No, lisica in korenjak sta se

posvetovala: »Kako bo pa s

hrano zdaj?« Tedaj, da ona bo

vzela vreče, da bo šla iskat

kokoši, in on da bo šel iskat

drugo živino. 7

Je vzel tudi on

vreče in šel. Je spravil noter

slepiče, kače, močerade, žabe,

polže, vse, kar je našel, in

stresel na tla. Tudi ona je bila

spravila že precej kokoši.

7XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.

)

(Lisica in korenjak se odpravita

pripravljat ženitev.)

Lisjak je z veseljem sprejel

ponudbo in obljubil, da s

seboj pripelje svojo ženo. 7

7VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Lisjak sprejme povabilo.)

VII

RAZLIKA:

(SLO) ni vabila

(EST) sprejem vabila

XI

RAZLIKA:

(SLO) odhod mladoporočencev

(EST) ni odhoda

mladoporočencev

In zdaj morata poiskati te, ki

bojo citirali (igrali na violino).

Prav, sta našla Marčela, Kodarja

in Čavkuna, ki so znali lepo

citirati. Da morajo biti trije in še

njih žene, da bojo kuhale.

Dobro, tedaj tisti, ki jih je

poprej srečevala, so se

dogovorili: »Moramo iti

oprezat, kakšne ženitke ima

lisica!«

Eden se je skril, zajec, pod

skalo. O, medved je šel na drevo

in prasec je šel v listje.

Tedaj svatje so začeli plesati in

konec. So jedli in plesali, oni

drugi pa so oprezali. Potem

nazadnje, ko so si svatje

odpočivali, so pili, in tedaj se

je korenjak potipal v žep in je

imel še eno miš v žepu, pa jo

je vrgel ženi. Ona jo je spet

8XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Miš, s katero se razkrije

škodljivce – prasec, medved,

zajec.)

Na dan dogodka sta volk in

medved pripravila velik kup

telečjih glav, žrebčevih nog,

svinjske riti, kozje črevesje in še

veliko več. Pripravljena sta volk

in medved čakala lisjaka in

njegovo nevesto, vendar

mladoporočenca od nikoder ni

bilo videti.

Isengrim je rekel Brinu: »Ti,

brat, imaš močne šape. Splezaj

na tisto visoko drevo in poglej

če že prihajata.«

Tako je Bruin naredil in

pogledal. »Tukaj sta, ravno

prečita močvirje. Reynard

brodi čez vodo, ona pa si noče

zmočiti tačk, zato skače s šopa

na šop.« 8

8XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.

)

(Lisjak in mačka se odpravita

od doma.)

XIV

RAZLIKA:

(SLO) čudežno sredstvo – miš

(EST) ni čudežnega sredstva

XI

RAZLIKA:

(SLO) odhod se je že zgodil

(EST) odhod mladoporočencev

51

vrgla nazaj, on spet nji. 8

Prasec, ki je bil v listju, bi bil

rad lepše videl in je stresel

listje. Korenjak je videl, da se

je listje zganilo, 9

9XV – JUNAKA NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Korenjak zagleda premikajoče

listje in odide pogledat.)

Nato medved še enkrat pogleda

proti močvirju in zavpije:

»Lisjak naju želi pretentati! To

ni nevesta, to je lovec, ki nosi

puško!«

Od daleč je bil mačkin

našopirjen rep videti kot puška.

Okamenel od strahu je volk

skočil v grmovje.

Lisjak in njegova nevesta sta

prispela. Zmedeno sta iskala

volka in medveda. Ker ju ni

bilo, sta si postregla sama.

Mačka je splezala na velik

kup mesa in izbrskala

najslajši kos. Medtem ko se je

basala s hrano, je predla,

»purrparr – purrparr, bitty –

bitty, bitty – bitty!«

Ko je volk slišal vse to, se je

tako prestrašil, da mu je rep

začel trepetati od strahu. 9

9XV – JUNAKA NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Lisjak in mačka prideta do

velikega kupa mesa, kjer se

mačka začne basati s hrano.)

XV PODOBNOST:

(SLO) prihod na cilj

(EST) prihod na cilj

RAZLIKA:

(SLO) listje

(EST) kup mesa

je skočil tja, zgrabil za glavo

in izdrl eno oko. 10

10XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Korenjak napade prasca in

sproži reakcijo poškodb.)

Mačka pa je mislila, da se v

grmovju skriva miš, zato je

močno mahnila po volkovem

repu. 10

10XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Mačka je mahnila volka po

repu, misleč, da je miš.)

XVI

PODOBNOST:

(SLO) napad

(EST) napad

RAZLIKA:

(SLO) korenjak

(EST) nevesta mačka

Prasec je zarjovel, medved se

je prestrašil, zgrmel z drevesa

in si zlomil hrbet. Tudi zajec

se je prestrašil in si presekal

glavico. 11

11 XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Prasec, medved in zajec so

poškodovani.)

Volk, jezen od bolečine, je

skočil iz grmovja in stekel

proti gozdu. Ko je mačka

zagledala volka, se je močno

prestrašila, da morebiti lovi

ravno njo. Zato je splezala na

11 XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Volk ima poškodovan rep,

medved je padel iz drevesa. Oba

zbežita v gozd.)

XVIII

PODOBNOST:

(SLO) poškodba radovednežev

(EST) poškodba radovednežev

RAZLIKA:

52

drevo, v katerem se je skrival

medved. Medved se je tresel

od strahu, zato je plezal vse

višje in višje. Vrh drevesa pa

je bil prešibek, da bi zdržal

medvedovo težo. Zgrmel je na

tla in zbežal v gozd. 11

(SLO) prasec, medved, zajec

(EST) volk, medved

»Jojmene! Ste ste videli

ženitke? Kaj naj naredim zdaj?

Moram iti na Karnico po smolo,

še poprej pa moram iti prosit k

njivaškim babam, da bi nam

dalo malo krp. Saj moramo

povezati zajcu glavico, prascu

oko in medvedu moramo dati

obkladke na hrbet!« 12

Ste videli zdaj, kakšne ženitke

so bile na Barmanu?

12XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Prascu, medvedu in zajcu

nudijo pomoč.)

Po nesrečnem obisku se je

mačka v zakonu z lisjakom

najbolj bala lakote. To jo je

prepričalo, da se je vrnila tja,

kjer je živela pred poroko in

lovila miši. 12

Lisjak je odšel z

njo, vendar so ga gospodarji

posestva odgnali nazaj v gozd.

Tako sta vsak na svojem živela

do konca svojih dni.

12XX – JUNAK SE VRNE.

(Definicija: vrnitev, oznaka↓.)

(Mačka se vrne domov, kjer je

živela prej.)

XIX

RAZLIKA:

(SLO) pomoč poškodovancem

(EST) beg poškodovancev

XX

RAZLIKA:

(SLO) skupno življenje

(EST) ločitev

53

Pravljici sta na osnovi Proppove analize podobni. Funkcije si do zapleta sledijo v enakem

vrstnem redu, v razpletu pa prihaja do razlik. Vsebina slovenske ljudske pravljice Lisica in

njen mož korenjak je poroka lisice in moškega (krepek mož, korenjak). Dogajanje v pravljici

sledi pripravi na obred, poteku obreda, zaključku obreda z nesrečo (poškodba prašiča,

medveda in zajca) in razpletu (združitev mladoporočencev, pomoč poškodovancem). Vsebina

estonske ljudske pravljice Lisjakova nevesta [The Fox's bride] je poroka med lisjakom in

mačko. Prva linija pravljice opisuje poroko in vabilo na pojedino (vabilo volka Isengrima in

medveda Bruina), druga linija pa opisuje nesrečo (pregon volka in medveda) ter razplet

(ločitev mladoporočencev, strah pred lakoto).

V obeh pravljicah se pojavi tradicionalna vrednota poroka, glavna vloga je ženska (vodenje

lisice in mačke). Razpleta pravljic sta različna; lisica in moški ostaneta poročena, mačka in

lisjak se ločita.

54

7.2 ATU 555 RIBIČ IN NJEGOVA ŽENA [THE FISHERMAN AND HIS

WIFE]

V drugem delu sta analizirani in primerjani slovenska ljudska pravljica Zlata ribica in

estonska ljudska pravljica Naklonjenost skrivnostnega drevesa [The favours of the secred

tree].

Pravljici sta istega ATU tipa – ATU 555, ki ga H. J. Uther pojasni:

Ribič reši bitje s čudežnimi močmi (čarobno ribico, žival, božansko bitje, svetnika, stvor,

človeka v živalski podobi) pred stisko (nevarnost smrti, zaporno kaznijo, preobrazbo). Ribič

vrne ribo v vodo. V zameno bitje ribiču (in njegovi ženi) uresniči vse njegove želje. Na

začetku so njune želje zmerne, kasneje pa postane žena izredno zahtevna (želi, da mož

postane plemič, kralj, celo bog). Bitje (riba, duh, stvor) na koncu vzame nazaj vse darove in

par se vrne v izhodiščno stanje ali pa ju kaznuje (preobrazba v žival) (Uther, 2004).

55

(SLO) ZLATA RIBICA

(Tomažič, 1942)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α ε ζ η θ A a ↑ Č D E F G O P O

P O P Š R S T U

(EST) NAKLONJENOST

SKRIVNOSTNEGA DREVESA

[THE FAVOURS OF THE

SECRED TREE]

(Päär, Türnpu, 2005)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α a β γ ↑ δ Č D E ↓ J ζ η a ↑ δ Č

D E ↓ J ε ζ η θ A a ↑ δ Č D E ↓

J a ↓ δ Č D E ↓ J a ↑ δ Č D E ↓ J

PODOBNOSTI IN RAZLIKE

Nekoč je stal visoko nad

bistrim potokom grad, ki je

danes že v razvalinah. Na

njem je tedaj živel stari

graščak.

Ob bistrem gorskem poroku

pa je pod vodno zapornico stal

mlin in v njem je prebival

ubogi mlinar. V mlinu so

ropotali mlinski kamni in

prepevali mlinarjevi otroci. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

Nekoč je živel revni kajžar v

mali stari koči, le nekaj

verstov stran od vasi, na

odprtem polju, zraven

velikega kupa peska. Vendar

ni živel sam, kakor živi mrtvo

drevo med živimi, ampak je

imel nekoga, ki ga je grel. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

α

PODOBNOST:

(SLO) revščina, družina

(EST) revščina, družina

RAZLIKA:

(SLO) gorski potok

(EST) odprto polje

Pa je prišel nekoč stari graščak

k mlinarju in rekel:

»Potrebujem ribiča, mladega

in izkušenega.« 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Graščak poizveduje o ribiču.)

Na žalost ga njegova ženska ni

grela dovolj, zato je moral

vsak večer zakuriti ogenj v

peči. 2

Gozd pa ni bil tako blizu,

zato je moral les in suho

grmičevje nositi in vleči od zelo

daleč.

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Kajžar rabi drva.)

Te besede je slišal najstarejši

mlinarjev sin in hitro je stopil

pred grofa, rekoč: »Prejasni

gospod, vzemite mene v

službo!« 3

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Mlinarjev sin se ponudi v

službo.)

Nekega dne je zunaj divjala

močna nevihta. Lomila je

drevje, dvigovala ter vrtinčila

pesek in zemljo, povzročala je

veliko škodo stari koči. Revni

kajžar je moral zakuriti ogenj.

Še prej pa je sklenil iti po

drva. Svojo staro sekiro je dal

pod roko, se rahlo sklonil,

zajel zrak in stopil skozi vrata

v nevihto. 3

3I – EDEN OD ČLANOV

DRUŽINE ODIDE OD DOMA.

(Definicija: odhod, oznaka β.)

(Kajžar odide od doma po drva.)

I RAZLIKA:

(SLO) ni odhoda

(EST) odhod od doma

»Ali znaš loviti ribe? Nisi

vendar še premlad?« 4

4VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

»Uniči vse! Hudič vzemi vse! V

takem vremenu že ne grem v

4II – JUNAKU NEKAJ II

RAZLIKA:

56

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Graščak si s ponovnim

vprašanjem poizkuša zagotoviti

pozitiven odgovor.)

gozd. Šel bom do pašnika in

podrl tisto staro drevo, čeprav

je sveto, sem jaz zlobni

grešnik in mi še malo ni mar. 4

PREPOVEDO.

(Definicija: prepoved, oznaka

γ.)

(Prepovedano je posekati sveto

drevo.)

(SLO) ni prepovedi

(EST) prepoved poseka svetega

drevesa

»Mlad sem, a premlad ne, da

bi ne znal loviti rib. Ni ribe, ki

je nebi ulovil,« 5

je trdil

mlinarček.

5VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Mlinar pristane na Graščakovo

prošnjo.)

Šel bom tja in naj poskusi

praskanje in sekanje moje

sekire,« je mož mrmral sam sebi

in hitro stopal do svetega

drevesa. 5

5XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Kajžar odide od doma.)

»Če res znaš ribariti, te

vzamem v službo! Lovil boš v

mojem potoku, toda vse, kar

boš ujel, je moje. Naloviti mi

pa moraš z roko živih rib. Dal

jih boš v čebriček ter jih nato

spustil v mojo zaveso, da jih

bom imel pri roki, kadar se mi

jih bo poljubilo!« 6 In grof je

odšel po strmih, kamnitih

stopnicah na grad.

6VIII – ŠKODLJIVEC

PRIZADANE ALI ŠKODUJE

ENEMU OD DRUŽINSKIH

ČLANOV.

(Definicija: škodovanje, oznaka

A.)

(Graščak ukaže, da morajo biti

vse ujete ribe njegove.)

Nekajkrat ga je obkrožil,

premeril od korenin do vrha,

vrgel svoj klobuk na travo in

težak udarec sekire je padel

na deblo drevesa. 6

6III – KRŠITEV PREPOVEDI.

(Definicija: kršitev, oznaka δ.)

(Kajžar prekrši prepoved in s

sekiro udari po drevesu.)

»Zgubil bom službo in moral

bom iti po svetu iskat si

drugega dela.« 7

7VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Mlinar se ustraši, da bo izgubil

službo, ker ni ujel nobene ribe.

Tako bo moral iti po svetu iskat

novo službo, družina pa bo

ostala brez sina in brata.)

Kar naenkrat se je zemlja pod

drevesom odprla in iz nje je

pokukal mali sivi možic.

»Prenehaj!« je zavpil in nato

vprašal malce bolj vljudno,

»Hej, ti, kaj te muči? Kaj te je

prisililo, da želiš poškodovati

to sveto drevo?« 7

7XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADAJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Mali sivi možic povpraša

kajžarja, kaj ga muči.)

57

Mlinar pa ga je očetovsko

tolažil: »Ribariti moraš že v

jutranjem mraku, ko se ribice še

niso najedle črvov, mušic in

kobilic, ko so še skrite v vodnih

dežicah. Tedaj jih lahko uloviš

kar z roko ali pa nastaviš z

vejami zakrit koš. Da pa ne

bodo videle z bistrimi očmi

tvoje roke, vrzi nad slap mehke

zemlje, da bo skalila gorsko

vodo. Le nič ne joči!«

In res, drugo jutro vstane že

navsezgodaj, vzame čebriček

in odide po stezi ob gorskem

potoku do tolmuna. 8

Nad

slapom skali z zemljatimi

važami čisto vodo in poprosi še

svetega Petra, nebeškega ribiča,

da mu da svoj blagoslov. Pričel

je urno lovit z roko. Ni bilo še

poldan, ko je že imel poln

čebriček živih gorskih postrvi.

Še enkrat je segel z roko v

dežico za kamen, otipal je

ribico, jo stisnil in glej – ulovil

je zlato ribico!

8XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Mlinar se opravi k potoku.)

»Res je, veliko težav imam, in

mnogo stvari mi primanjkuje.

Brez drv sem in slabo vreme

me je prisililo, da pridem sem

in posekam ta stari štor,« 8 je

odvrnil kmet.

8XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Kajžar mu odgovori.)

Ves srečen jo je hotel hitro

vtakniti v čebriček. Zlata ribica

pa ga je prosila: »Mlinarček,

mladi ribič, ne vzemi me s

seboj, kajti v grofovi kalni

zavesi bi umrla!« 9

»V naši kleti imamo leseno

kadičko, vanjo ti napeljem čiste

vode iz pohorskega potoka,

samo da te bom lahko gledal!«

»Tudi v tvoji leseni kadički bi

9XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADEJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Zlata ribica prosi mlinarja, da

jo izpusti.)

»Pusti sveto drevo pri miru.

Pojdi domov in ob ograji boš

našel šest kupov lesa,« 9 je

odvrnil sivi možic in izginil

nazaj med drevesne korenine.

9XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Kajžar prejme čudežno

sredstvo.)

58

umrla. Izpusti me, zakaj jaz

sem ribja kraljična. Vse želje

ti bom izpolnila, samo v potok

me izpusti!« 9

Mlademu ribiču se je zlata

ribica zasmilila, zato ji je dejal:

»Če se mi boš vedno

prikazala, kadar koli bom

prišel k slapu, te izpustim!« 10

10XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Mlinar izpusti Zlato ribico.)

Kajžar se je vrnil domov in

izgubljen razmišljal o

možicljevih besedah. 10

10XX – JUNAK SE VRNE.

(Definicija: vrnitev, oznaka ↓.)

(Kajžar se odpravi domov.)

Ribica mu je obljubila in

veselo skočila v potok. 11

11XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Zlata ribica mlinarju obljubi

izpolnitev vseh želja.)

Ko je prispel, je zagledal

skladovnico drv, ki so bila

naložena višje od ograje. 11

11XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Kajžar dobi željeno.)

Mladi ribič pa je čebriček,

poln živih postrvi, odnesel na

grad. 12

12XV – JUNAKE NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Mlinar potuje po zemlji do

gradu.)

Kajžar je dogodek pojasnil

svoji ženi, 12

12V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ.)

(Kajžar pojasni svoji ženi.)

XV

RAZLIKA:

(SLO) pot

(EST) ni prenosa

Tam ga je zagledal sam graščak:

»No, moj mladi ribič, ali si vse

ribe prinesel?«

»Prejasni gospod, vse postrvi

so tu! Le eno sem izpustil v

potok, ker me je tako milo

prosila in je bila vsa zlata.

Ribja kraljična je bila.«

Tedaj se je prejasni gospod

13XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Graščak verbalno napade

mlinarja.)

ta pa je rekla: »Ti bedak!

Zakaj si pustil, da se te je stari

sivobradec tako zlahka znebil!

Moral bi ti obljubiti večje

bogastvo! Pojdi nazaj in se

obnašaj, kot da želiš posekati

drevo. Mogoče se prikaže še

enkrat. 13

13VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Žena ukaže kajžarju, naj se

vrne k drevesu in zahteva več.)

XVI

RAZLIKA:

(SLO) verbalni napad

(EST) ni napada

59

grof silno razjezil nad njim:

»A tako! Zlato ribico si

izpustil! Naročil sem ti

vendar, da mi moraš prinesti

vse ulovljene ribe. 13

Vendar tokrat ga zaprosi za

vse, kar potrebujeva.« 2

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Kajžar in njegova žena

potrebujeta več.)

Kajžar je vzel svojo sekiro in

odšel nazaj k svetemu

drevesu. 5

5XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Kajžar odide od doma.)

Dvignil je sekiro, da bi udaril

steblo, ko se je stari možicelj

zopet prikazal. 6

6III – KRŠITEV PREPOVEDI.

(Definicija: kršitev, oznaka δ.)

(Kajžar prekrši prepoved in s

sekiro udari po drevesu.)

Nejevoljen ga je glasno vprašal:

»No, stari pobiralec lesa, kaj

se zopet sučeš tu okoli in

škoduješ svetemu drevesu?

Potrebuješ še drv?« 7

7XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADAJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Mali sivi možic povpraša

kajžarja, kaj ga muči.)

»Ne, ne potrebujem novih

drv,« odvrne kajžar, »novo

hišo rabim, veliko večjo od

8XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

60

zdajšnje, novo kaščo polno

žita in še nekaj stvari, ki jih

vsak kmet potrebuje v svojem

gospodinjstvu. To je, kar

hočem in zahtevam v zameno,

pa pustim staro drevo pri

miru!« 8

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Kajžar mu odgovori.)

»Vse to boš imel v izobilju,

pojdi domov in se prepričaj,« 9je odvrnil sivi možic in zopet

izginil pod koreninami svetega

drevesa.

9XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Kajžar prejme čudežno

sredstvo.)

Kajžar je odšel domov in se

začudil. 10

10XX – JUNAK SE VRNE.

(Definicija: vrnitev, oznaka ↓.)

(Kajžar se odpravi domov.)

Tam, kjer je prej stala koča,

je bila zdaj nova hiša, poleg

nje velika in prostorna kašča,

polna žita, veliko dragocenih

stvari in še kaj. Njegova žena

je bila veliko lepša in mlajša

kot prej! 11

11XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Kajžar dobi željeno.)

Leta so minevala in ponos se

je širil v srcu moža. Želel si je

postati vaški sodnik. 2

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Kajžar želi postati vaški

sodnik.)

Zopet je vzel svoje sekiro in

odšel k svetemu drevesu 5

5XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

61

(Kajžar odide od doma.)

ter grozil s posekom. 6

6III – KRŠITEV PREPOVEDI.

(Definicija: kršitev, oznaka δ.)

(Kajžar prekrši prepoved in s

sekiro udari po drevesu.)

In še enkrat je izpod korenin

svetega drevesa pokukal stari

sivi možic in ga vprašal: »Kaj

potrebuješ tokrat?« 7

7XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADAJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Mali sivi možic povpraša

kajžarja, kaj ga muči.)

»Želim si postati vaški sodnik

in če mi ne pomagaš, bom

posekal to staro drevo,« 8 je

kajžar napovedal staremu

sivemu možicu.

8XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Kajžar mu odgovori.)

»Kmalu postaneš sodnik,

pojdi domov v miru,« 9 je dejal

stari sivi možic.

9XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Kajžar prejme čudežno

sredstvo.)

Mož se je vrnil domov. 10

10

XX – JUNAK SE VRNE.

(Definicija: vrnitev, oznaka ↓.)

(Kajžar se odpravi domov.)

62

Naslednji dan so se zbrali

vaščani in ga izbrali za

sodnika. Tako je mož užival

dobre zlate dni. Vsi vaščani so

morali ubogati njegove

zahteve in se bati denarnih

kazni. Moževi dnevi so bili

polni spoštovanja in blišča,

noči je preživljal v gostilnah,

pil pivo in žganje. Vsak v vasi

ga je poznal. Tako je mož

živel lahko in živahno

življenje nekaj let. 11

11XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Kajžar dobi željeno.)

Nato se je zgodilo nekaj

neprijetnega. Gospodar

ozemlja je zahteval gradnjo

nove ceste pod nadzorom

vaškega sodnika. 15

15IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Gospodar zahteva gradnjo nove

ceste.)

Sodnik je mislil, da je dovolj

spreten in sam določil, kje in

kako bo cesta zgrajena. 12

12V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ.)

(Sodnik potrdi gradnjo ceste.)

V

RAZLIKA:

(SLO) ponudba dela

(EST) pojasnitev ženi, potrditev

gradnje

Gospodar je prišel preverit,

kako napreduje gradnja. 13

13VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Gospodar potrdi gradnjo ceste

in preveri napredek.)

VI

PODOBNOST:

(SLO) zagotovitev potrditve

(EST) potrditev gradnje

RAZLIKA:

(SLO) ni preverjanja

(EST) preverjanje napredka pri

gradnji

63

Za kazen ti nalagam prvo

delo: do večera mi moraš na

grajskem dvorišču vsaditi tri

trte, ki se bodo spenjale po

grajskih stenah do mojih

oken. Prva mora zeleneti in

biti cvetoča, druga naj ima

zeleno grozdje, na tretji pa

mora dehteti zrelo grozdje. In

ko prva odcveti in se zaveže,

mora druga že zoreti, a

grozdje tretje se mora že

solziti v steklenici. Tako se

mora vrstiti, da bodo trte

vedno cvetele, zorele in se

solzile. Če tega ne storiš, boš

izgubil glavo!« 14

14XXV – JUNAKU NALOŽIJO

TEŽKO NALOGO.

(Definicija: težka naloga,

oznaka O.)

(Graščak mlinarju naloži prvo

težko nalogo.)

Zagledal je cesto, ki je tekla

precej vijugasto preko

njegovega zemljišča. 14

14VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Sodnik zgradi cesto.)

VII

PODOBNOST:

(SLO) sprejem ponudbe

(služba)

(EST) sprejem ponudbe

(gradnja)

RAZLIKA:

(SLO) ni upoštevanja

(EST) upoštevanje žene

Mladi ribič je prijokal v mlin in

potožil očetu svoje gorje, a

mlinar mu ni vedel pomoči.

Tedaj se je mlinarček spomnil

zlate ribice. Brž je stekel k

tolmunu, sedel na skalo – in že

je bila zlata ribica pri njemu.

»Zakaj si tako žalosten, moj

mladi ribič?«

»Kaj bi ne bil, ko pa moram

zaradi tebe umreti.« In povedal

ji je, kakšno nalogo mu je

naložil grof.

»Težka je ta naloga, a bo že

šlo! Pojdi h grofu na grad in

mu povej, da je delo že

izvršeno,« mu je rekla zlata

ribica in izginila. Ribič je

takoj odhitel po brežnih

stopnicah na grad. Na

15XXVI – NALOGA JE

REŠENA.

(Definicija: razrešitev, oznaka

P.)

(Čudežno sredstvo – Zlata

ribica, ki izpolni želje, reši

težko nalogo.)

[Nato se je zgodilo nekaj

neprijetnega. Gospodar

ozemlja je zahteval gradnjo

nove ceste pod nadzorom

vaškega sodnika. 15

]

15IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Gospodar zahteva gradnjo nove

ceste.)

64

grajskem dvorišču so že

cvetele, zorele in dehtele tri

trte in v stiskalnici se je solzilo

grozdje.

»Prejasni gospod, kar ste

ukazali, sem naredil!« 15

»Sem že videl. A s tem tvoja

kazen še ni končana,« mu je

odgovoril grof in ga peljal z

gradu v strm in globok klanec,

kjer sta po obeh brežinah rasla

grmovje in ostroga.

»Do jutri mi zravnaj ta klanec

v ravno polje z njivo in

travnikom. Na njivi mora

zoreti pšenična resica, a

pšenico golico morajo že žeti

žanjice, na travniku pa kositi

kosci. Če tega drugega dela ne

končaš, boš izgubil glavo!« 16

16XXV – JUNAKU NALOŽIJO

TEŽKO NALOGO.

(Definicija: težka naloga,

oznaka O.)

(Graščak mlinarju naloži drugo

težko nalogo.)

To ga je tako razjezilo, da je

vaškemu sodniku zadal

trideset udarcev po zadnji

plati. 16

16VIII – ŠKODLJIVEC

PRIZADANE ALI ŠKODUJE

ENEMU OD DRUŽINSKIH

ČLANOV.

(Definicija: škodovanje, oznaka

A.)

(Gospodar s kaznijo škoduje

sodniku.)

VIII

RAZLIKA:

(SLO) prisvojitev rib

(EST) kazen

»Preklet bodi, ti krvi žejni

gospodar!« je preklel mož in

odšel domov. 2

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Sodnik želi postati gospodar.)

Pograbil je svojo sekiro in

odšel k svetemu drevesu. 5

5XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Sodnik odide od doma.)

Dvakrat je udaril po drevesu 6

6III – KRŠITEV PREPOVEDI.

(Definicija: kršitev, oznaka δ.)

(Sodnik prekrši prepoved in s

65

sekiro udari po drevesu.)

in mali sivi možic se je prikazal

sprašujoč: »Kaj se ti je tokrat

žalega zgodilo, da želiš

poškodovati to sveto drevo?« 7

7XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADAJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Mali sivi možic povpraša

sodnika, kaj ga muči.)

»Hudič naj vzame službo

vaškega sodnika in vse ostale,

s katerimi se ne zasluži skoraj

nič, povrh vsega pa si

kaznovan brez razloga,« je

rekel mož in dodal, »prišel

sem, ker želim postati

gospodar. Obljubi mi in drevo

pustim pri miru, sicer bo

padel pod udarci moje sekire,

ki bo tako močno tolkla, da

bodo leseni delci leteli v nebo

in veje stokale na tleh!« 8

8XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Sodnik mu odgovori.)

»Zgodilo se bo kot si želiš,

zdaj pojdi v miru,« 9

je rekel

stari sivi možic in izginil pod

zemljo.

9XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Sodnik prejme čudežno

sredstvo.)

Mož je pomirjen odhitel

domov. 10

10XX – JUNAK SE VRNE.

(Definicija: vrnitev, oznaka ↓.)

66

(Sodnik se odpravi domov.)

Tam, kjer je včasih stala

kmetija, se je zdaj bohotil

čudoviti dvorec. Možu je od

navdušenja trepetalo srce.

Vstopil je skozi vrata in

zagledal spektakularen

razgled. Vse sobe in hodniki

so bili polni prelepih dobrin in

finih oblek. Bilo je toliko

stvari, da jih ni mogel prešteti,

švigal je z očmi po prostorih,

kot bi bil okajen. Naenkrat so

se odprla vrata, skoznje je

vstopila njegova žena z zlatimi

čevlji, čudovito svileno obleko

in roza klobukom. V rokah je

držala srebrn kelih dragega

rdečega vina. Mož je naredil

velik požirek. Zasukal se je

proti velikanskemu ogledalu,

ki je segal od tal pa vse so

stropa. Nato je ženo odpeljal v

prelepo plesno dvorano. Tam

sta čas preživljala z

opazovanjem svojin novih

prelepih stvari in hvalila

njuno srečno življenje. 11

11XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Sodnik dobi željeno.)

Nekaj let sta uživala prijetno

življenje. Mož je obiskoval

druge gospodarje in oni so

obiskovali njega. Njegovo

življenje je sčasoma postalo

nezanimivo Želel je postati

general in nositi medalje časti. 2

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Gospodar želi postati general.)

Zopet je vzel sekiro in odšel, 5

5XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

67

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Gospodar odide od doma.)

da bi posekal sveto drevo. 6

6III – KRŠITEV PREPOVEDI.

(Definicija: kršitev, oznaka δ.)

(Gospodar prekrši prepoved in s

sekiro udari po drevesu.)

Stari sivi možic je pokukal

izpod korenin in vprašal,

kakšne so moževe želje. 7

7XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADAJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Mali sivi možic povpraša

gospodarja, kaj ga muči.)

Mož je povedal, 8

8XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Gospodar mu odgovori.)

drevesni duh ga je poslušal in

dejal: »Ne morem ti izpolniti

želje. Kralju bi moral služiti

celo leto, nato lahko dobiš

medalje časti. Po glavi te

polijem z vodo pomladanske

modrosti, da se boš hitreje in

dobro učil.«

Nato je sivi možic izginil in se

po nekaj trenutkih vrnil. V

9XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Gospodar prejme čudežno

sredstvo.)

68

rokah je držal zlato bučko,

polno srebrne vode. Moža je

polil po glavi in rekel: »Veliko

modrosti ti zlijem v glavo.

Dnevi časti in veselja te

čakajo. V svojem kraljestvu

boš slaven in dobil boš mnogo

medalj. Vaščani se ti bodo

klanjali in župan bo ponosen

nate.« 9

Po zadnji izgovorjeni besedi in

zadnji padli kaplji srebrne

tekočine na moževo glavo se je

mali sivi možic vrnil med

drevesne korenine v črno

naročje zemlje. Mož je odhitel

domov, s srcem polnim

veselja. 10

10XX – JUNAK SE VRNE.

(Definicija: vrnitev, oznaka ↓.)

(Gospodar se odpravi domov.)

Po prespani noči se je

odpravil v mesto, kjer je živel

kralj. Kralj ga je prijazno vzel

v službo. Mož, ki se je izkazal

s svojimi modrostmi, je kmalu

v nagrado začel dobivati

medalje, eno za drugo in

njegovo ime je bilo poznano

po celem kraljestvu.

Čez leto dni se je vrnil v svoj

dvorec. Zgodilo se je tako, kot

je napovedal stari sivi možic.

Vsi v vasi so se mu klanjala in

župan je bil zelo ponosen

nanj. 11

11XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Gospodar dobi željeno.)

Po nekaj letih takšnega življenja

se je ponos začel širiti v

moževem srcu. Imel je vedno

višje cilje: »Rajši bi bil slavni

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

VIII.a

PODOBNOST:

(SLO) manko

(EST) manko

69

kralj, kot čaščen general. Le

tako bi bil lahko prepričan, da

bi vsi ljudje, bogati in revni,

skrbeli za vse moje želje.

Karkoli bi si zaželel, bi bilo

izpolnjeno v trenutku. Kot

general se moram še vedno

klanjati kralju in mu kazati

spoštovanje.« 2

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(General želi postati kralj.)

RAZLIKA:

(SLO) strah pred izgubo službe

(EST) kajžarjeve želje

Še enkrat je pograbil svojo

sekiro, odšel do svetega

drevesa, 5

5XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(General odide od doma.)

XI

PODOBNOST:

(SLO) odprava od doma

(EST) odprava od doma

RAZLIKA:

(SLO) k potoku

(EST) k svetemu drevesu

močno je udaril vanj in čakal

na starega sivega možica.

Vendar vse zaman. Ponovno

je udaril v drevo in se uzrl

okoli drevesa. Vse zaman. »Za

božjo voljo!« si je mislil. »Kje

se skriva ta brutalnež?« Ko je

drevesu zadal pet močnih

udarcev, 6

6III – KRŠITEV PREPOVEDI.

(Definicija: kršitev, oznaka δ.)

(General prekrši prepoved in s

sekiro udari po drevesu.)

III

RAZLIKA:

(SLO) ni kršitve

(EST) poizkus kršitve

se je odprla zemlja in iz velike

razpoke je pokukal stari sivi

možic z bronasto gorjačo v roki

in zarohnel: »Ti, veliki mož,

vpliven in spoštovan, kaj

potrebuješ tokrat?« 7

7XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADAJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Mali sivi možic povpraša

generala, kaj ga muči.)

XII

PODOBNOST:

(SLO)čarobno bitje – zlata

ribica

(EST) čarobno bitje – mali sivi

možic

RAZLIKA:

(SLO) prošnja

(EST) povpraševanje

»Želim postati kralj! Življenje 8XIII – JUNAK SE ODZOVE XIII

70

generala ni tako sladko, kot

sem mislil. Klanjati se moram

kralju in ga vedno prositi za

dovoljenje,« 8 je odvrnil mož.

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(General mu odgovori.)

RAZLIKA:

(SLO) izpust

(EST) odgovor

»Premisli malo, kaj si bil

včasih in kaj je zdaj postalo iz

tebe. Nikoli ne boš zadovoljen,

tvoj ponos te bo čisto obnorel.

Ne morem razumeti, kako

visoko bi se še rad povzpel!«

je rekel sivi možic. Ko je to

izgovoril, je silovito stresel

drevo. Pred njim je namesto

generala stal medved. Za tem

se je pred drevesom pokazala

moževa žena, ki jo je

zanimalo, kje se njen mož

tako dolgo mudi. In še enkrat

je sivi možic stresel drevo in

ženo spremenil v medvedko. 9

9XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(General prejme čudežno

sredstvo.)

XIV

PODOBNOST:

(SLO) izpolnitev želja

(EST) izpolnitev želja

RAZLIKA:

(SLO) ob zaprositvi

(EST) neposredno

Pograbil je palico in vsakemu

izmed medvedov zadal močan

udarec in jih pregnal globoko

v gozd. 10

10XX – JUNAK SE VRNE.

(Definicija: vrnitev, oznaka ↓.)

(Medveda sta pregnana v

gozd.)

XX

RAZLIKA:

(SLO) ni vrnitve

(EST) vrnitev domov

Nikoli več ju ni bilo videti in

nikoli več nista mogla postati

človeka. 11

11XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Mož in žena sta kaznovana.)

XIX

RAZLIKA:

(SLO) ni zapolnitve manka

(EST) pridobitev želenega

Mlinarček se je močno razjokal

in stekel po kamnitih stopnicah

naravnost k zelenemu tolmunu

pod slapom in sedel na črno

17XXVI – NALOGA JE

REŠENA.

(Definicija: razrešitev, oznaka

71

pečino.

In že je bi la pri njem zlata

ribica in ga vprašala: »Zakaj

jočeš?«

»Kaj ne bi jokal,« ji je

odgovoril in ji povedal drugo

delo, ki mu ga je za kazen

naložil grof, ker je njo izpustil v

bistri potok.

»Pojdi na grad in povej grofu,

da je delo končano,« mu je

rekla in skočila v potok, mladi

ribič pa je po kamnitih

stopnicah odšel na grad. Že

gredoč je videl valovit pšenico

resico, žanjice so žele zlato

golico, a po travniku so

prepevali kosci. Poiskal je

grofa in mu rekel: »Prejasni

gospod, delo sem izvršil!« 17

P.)

(Čudežno sredstvo – Zlata

ribica, ki izpolni želje, reši

težko nalogo.)

»Sem že vse videl iz mojega

okna, toda izvršiti moraš še

tretje delo. Oženil se boš in

napravil bom veliko gostijo.

Na gostijo pa mi povabi

svetega Petra iz nebes in na

njegovem krožniku mora biti

pečena zlata ribica, ki si jo ti

izpustil! Če tega ne izvršiš, boš

izgubil glavo!« 18

18XXV – JUNAKU NALOŽIJO

TEŽKO NALOGO.

(Definicija: težka naloga,

oznaka O.)

(Graščak mlinarju naloži tretjo

težko nalogo.)

XXV

RAZLIKA:

(SLO) težke naloge

(EST) ni težke naloge

»Tega pa ni mogoče storiti,« je

dejal mlinarček in spet prijokal

k tolmunu, sedel na skalo in že

je bila ribica pri njem.

»Zakaj jočeš?« ga je vprašala.

19XXVI – NALOGA JE

REŠENA.

(Definicija: razrešitev, oznaka

P.)

(Pri razrešitvi tretje naloge

XXVI

RAZLIKA:

(SLO) rešitev nalog

(EST) ni rešitve

72

»Kako tudi ne bi? Svetega Petra

moram povabiti na grofovo

gostijo in tebe moram uloviti,

sicer bom izgubil glavo,« je

rekel ribič.

»Tega dela pa ne zmorem sama.

Pojdi čez tri gore in na četrti boš

videl steber od zemlje do neba,

ob stebru pa moža, ki ne bo

dosti mlajši. Njega poprosi za

pomoč. Divjal bo, a nič se ga ne

boj,« mu je rekla in že je skočila

v zeleni tolmun pod slapom.

Mladenič pa je šel čez tri gore

in že je videl na četrti gori

steber, ki je segal od zemlje do

neba, ob njem pa moža. Njuna

senca je pokrila vso dolino. Mož

ob stebru je divjal, a brž ko je

prišel fantič blizu, se je lepo

umiril. Ribič mi je povedal, kdo

ga pošilja in zakaj.

»Tako predrzen je tvoj grof?

Samega svetega Petra si upa

vabiti na svojo gostijo? Ulovi

zlato ribico, pojdi z njo na

grad ter povej grofu, da pride

za vama tudi sveti Peter!« mu

je velel.

Mladi ribič se je velikanu ob

stebru lepo zahvalil in odšel

naravnost proti tolmunu. Tri

dni je hodil čez tri gore in tri

doline, da je prišel tja. Sedel je

na pečino in že je priplavala k

njemu zlata ribica, kateri je

mlinarju pomaga sveti Peter.)

73

brž vse povedal. 19

Tedaj pa se je zlata ribica

pognala iz zelenega tolmuna v

zrak med vodne kaplje in roso

slapa, izginila v mavrici in že

je iz šuma priplavala k njemu

ter sedla na pečino kot ribja

kraljična. Obleka iz zlatih

lusk se ji je bleščala kot sonce. 20

20XXIX – JUNAK DOBI

NOVO PODOBO.

(Definicija: preobrazba, oznaka

Š.)

(Zlata ribica se preobrazi v ribjo

kraljično.)

XXIX

RAZLIKA:

(SLO) preobrazba iz čudežnega

bitja v človeško podobo

(EST) ni preobrazbe

Prijela ga je za roko in mu

rekla: »Rešil si me. 21

Pojdiva v

grad na gostijo, saj bo za nama

prišel sveti Peter.«

21XXVII – JUNAKA

PREPOZNAJO.

(Definicija: prepoznava, oznaka

R.)

(Ribja kraljična prepozna

rešitelja.)

XXVII

RAZLIKA:

(SLO) prepoznava rešitelja

(EST) ni prepoznave

In sta šla na grad ter se

pokazala grofu. Ta pa je stopil

h kraljični: »To je moja

nevesta, ribja kraljična iz

zelenega tolmuna pod

grajskim slapom!« je rekel

grof. »Ribiča pa uklenite in

obglavite!« 22

22XXVIII – LAŽNEGA

JUNAKA ALI ŠKODLJIVCA

RAZKRINKAJO.

(Definicija: razkrinkanje,

oznaka S.)

(Prepoznajo graščakov namen;

iskal je ribiča, da pripelje ribjo

kraljično, s katero se želi

poročiti.)

XXVIII

RAZLIKA:

(SLO) prepoznava škodljivčevih

namenov

(EST) ni razkrinkanja

Tedaj pa je hipoma stal pred

njim sam sveti Peter. »Tako

predrzen si torej, da si se me

upal povabiti? In to ne na

svojo gostijo, ampak na svojo

goljufijo?! Strašna bo kazen!«

In v trenutku je stari grof

okamenel, a njegov grad se je

porušil v same razvaline. 23

23XXX – ŠKODLJIVCA

KAZNUJEJO.

(Definicija: kazen, oznaka T.)

(Sveti Peter kaznuje graščaka.)

XXX

RAZLIKA:

(SLO) kazen

(EST) ni kazni

74

Mladega ribiča in ribjo

kraljično pa je takoj poročil

sam sveti Peter ter ju peljal na

očetov dom, v mlin ob potoku,

kjer so naredili veselo gostijo. 24

Mlinar in mlinarica sta stregla

ženinu in svatom, pomagal pa

jima je sam sveti Peter.

24XXXI – JUNAK SE POROČI

IN ZASEDE CARSKI

PRESTOL.

(Definicija: poroka, oznaka U.)

(Mlinar se poroči z ribjo

kraljično.)

XXXI

RAZLIKA:

(SLO) poroka mlinarčka in ribje

kraljične

(EST) ni poroke

75

Slovenska ljudska pravljica Zlata ribica na osnovi Proppove analize vsebuje prvine čudežne

pravljice. Vlogo glavnega junaka ima mlinar (mlinarček), ki sprejme novo službo pri

graščaku. Glavnemu junaku so naložene težke naloge, ki jih reši s pomočjo darovalčevega

čudežnega sredstva (zlata ribica). Na koncu je škodovalec (graščak) premagan, glavni junak

pa se poroči (mlinarček in ribja kraljična). Vsebina estonske ljudske pravljice Naklonjenost

skrivnostnega drevesa [The favours of the secred tree] govori o kajžarju in njegovi ženi.

Izhodiščno stanje je revščina in pomanjkanje drv, ki ga prisili v prepovedano dejanje (posek

skrivnostnega drevesa). Z namernim škodovanjem (posek) izzove darovalca (mali sivi možic),

ki mu večkrat podeli čudežno sredstvo (drva, hiša, dvorec, bogastvo, višji status). V razpletu

pravljice darovalec (mali sivi možic) kaznuje škodovalca (kajžar in žena) s preobrazbo v žival

(preobrazba v medveda).

Pravljici sta na osnovi Proppove analize različni. Izhodiščno stanje obeh pravljic je revščina.

V obeh pravljicah se pojavljata vrednoti poštenost in pomoč (mlinarček in zlata ribica, mali

sivi možic), ki so izkoriščene (graščak, kajžar in njegova žena). Lik glavnega junaka v

slovenski pravljici je mlinar. Njegove lastnosti so navezanost, poštenost, podrejenost. Lik

glavnega junaka v estonski pravljici je kajžar, ki ga usmerja pohlep in ponos. V slovenski

ljudski pravljici zasledimo tradicionalni vrednoti družine in poroke. Razplet slovenske

pravljice je poroka, razplet estonske ljudske pravljice pa je kazen s preobrazbo.

76

7.3 ATU 331 DUH V STEKLENICI [THE SPIRIT IN THE BOTTLE]

Tretji del vsebuje analizo in primerjavo slovenske ljudske pravljice Črevec in estonske

ljudske pravljice Smrt v sodčku [Death in a Keg].

ATU tip – ATU 331 je Uther pojasnil:

Moški (sin gozdarja, ribiča, vojaka) iz radovednosti izpusti zlobno bitje iz stekleničke (ker ga

je tako prosilo). Bitje (hudič, smrt, se raztegne/zraste/doseže svojo naravno obliko) se želi

maščevati, ker je bil toliko časa zaprto in grozi svojemu osvoboditelju s smrtjo. Mož ukane

bitje. Pretvarja se, da mu ne verjame, da bi se bitje lahko zopet pomanjšalo in mu pravi, naj

gre nazaj v stekleničko. Mož zapre stekleničko in bitje je zopet ujeto. V nekaterih različicah je

bitje zopet izpuščeno v zameno za darilo – čudovito dejanje, čarobne moči (Uther, 2004).

77

(SLO) ČREVEC

(Möderendorfer, 1946)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α ε η θ Č D G E J

(EST) SMRT V SODČKU

[DEATH IN A KEG]

(Päär, Türnpu, 2005)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α ε ζ ε ζ ε ζ η θ A a F H J

PODOBNOSTI IN RAZLIKE

Bilo je v tistih starih časih, ko

je bilo na svetu še dobro. Še

samemu Vragu iz pekla je bilo

kot v Indiji Koromandiji.

Smel je hoditi po vsem sveti;

zanj ni bilo meja. Še s plotom

mu ni nihče zagradil njegovih

potov. Imel je res zlate čase.

Naj bi Vrag danes poskusil

kaj takega, gotovo bi si

polomil noge! Za hudobo je

svoboda odklenkala! 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE.

Daleč, daleč nazaj je v vasi

Venevere živel kmet. Njegovi

delavci niso nikoli prejeli

plače, namesto tega jim je

dajal hrano in pijačo. Na

koncu leta so ga vsi zapustila

zaradi drugih služb. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE.

α

PODOBNOST:

(SLO) opis življenja

(EST) opis življenja

RAZLIKA:

(SLO) hudič – vrag

(EST) kmet

Pa je nekoč le prišel pravemu v

pest, ki mu je bil kos. Ta je

zaprl Rogača v steklenico in jo

postavil na sonce. Hudoba je

prestala silne težave in bolečine,

kajti svetloba ji je strašno

zoprna. Mimo je prišel kmetič

in slišal v steklenici jok in stok.

Pogledal je bliže in tedaj ga je

Hudoba zaprosila, da bi jo

rešil. 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Hudič prosi za pomoč.)

Nekoč je kmet imel delavca, ki

mu je služil sedem dolgih let, a

nikoli ni prosil za plačilo. Nato

se je odločil, da bo poiskal

drugega gospodarja, ki mu bo

plačal za njegovo delo. Kmet je

prosil ženo, naj pripravi jagnje

za delavca in speče kruh v

zahvalo za sedem let dela. Kmet

pa mu je podaril sodček

svetlega piva.

Delavec je pospravil svoje

stvari, vrgel vrečo čez rame in

odšel v upanju, da najde novo

službo.

Hodil je in hodil ter konec

dneva končno dosegel rob

gozda. Usedel se je poleg štora

in odvil svojo vrečo, da bi se

najedel. Odvil je kruh in

jagnjetino ter zakričal naglas:

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Delavec poizveduje po lačnih.)

10XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Zapolnitev manka starim

ljudem in Smrti.)

78

»Hej, vsi tisti, ki ste lačni,

pridite in si delite moje

sedemletno plačilo!« 2

Naenkrat se pred njim pojavi

stari sivobradi mož.

Delavec ga je vprašal: »Kdo

si?« 2

A kmet se nikakor ni hotel

prenagliti z odločitvijo. Rogač

mu je obljubil zlate gradove,

če mu da svobodo. Kmet je že

hotel oditi, ne da bi Vraga

rešil. Tedaj pa je Vrag še bolj

milo prosil in obljubil

kmetiču, da mu pokaže vse

zdravilne rastline, ki rastejo

na polju, ob potokih in v

gozdu. 3

3VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Hudič kmetiču nekaj obljubi.)

Mož mu je odgovoril, da je

Hudič iz drugega sveta. 3

Delavec mu ni dal niti grižljaja

in rekel: »Ne poznam te. Še

nikoli nisem slišal zate. Ne bom

delil svojega obroka s tujcem!«

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Mož odgovori, da je Hudič.)

V

RAZLIKA:

(SLO) ignoranca

(EST) možje odgovarjajo

Hudič je izginil še isti trenutek.

Delavec je še enkrat zavpil:

»Pridite in si z menoj delite

moje sedemletno plačilo!« 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Delavec poizveduje po lačnih.)

Pred njim se pojavi mož, starejši

od prejšnjega in z daljšo brado.

Ko delavec izve, da je stari

mož nebeški Gospod, 3

mu

odgovori: »Nič ne dobiš od

mene! Nič dobrega ne vem o

tebi! Slišal sem zate, da si

gospodar nebes in zemlje. Zakaj

ne moreš biti pravičen in

pošten? Nekaterim daš veliko

preveč, medtem ko si drugi

komaj napolnijo želodce.

Poglej! Garal sem sedem let in

zdaj kličem revne, da si

razdelimo, kar sem zaslužil.

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Mož odgovori, da je nebeški

Gospod.)

79

Pojaviš pa se ti, da bi vzel delež

tistega, kar nekdo močno

potrebuje. Zdaj pojdi, nič ti ne

dam!«

Nebeški Gospod je odkorakal

stran, medtem je delavec še

enkrat zaklical. 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Delavec poizveduje po lačnih.)

Kmalu se je pred njim pokazal

mož srednjih let in delavec ga je

vprašal, kdo je. Ko je mož

odgovoril, da je Smrt, ga je

delavec prijazno povabil, naj

se mu pridruži. 3

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Mož odgovori, da je Smrt.)

To je več vredno kakor pa vsi

zlati gradovi sveta. Ponudba

je bila kmetu tako všeč, da je

odprl steklenico in spustil

najhujšega sovražnika

človeštva na svobodo. 4

4VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Kmetiču je hudičeva ponudba

všeč, zato mu pomaga – ga

spusti na prostost.)

Skupaj sta pojedla kruh in

meso. Delavec je bil prijazen s

Smrtjo in rekel: »Delil sem

svojo hrano s teboj, ker si

pravičen in pošten. Nikoli ne

sprašuješ, ali je človek reven,

ali bogat. Vedno vzameš vse.

Pojejva in spijva vse, kar sem

zaslužil s svojim dolgim in

zvestim delom!«

Ko sta pojedla in spila, in bila

vesela zaradi opojnega piva, je

njun pogovor potekal precej

sproščeno.

Proti koncu je delavec

začudeno vprašal: »Povej mi,

kako lahko vstopiš v vse hiše,

če so vsa vrata in okna

zaprta?« 4

VI

RAZLIKA:

(SLO) obljuba

(EST) prijaznost

Komaj je Vrag prišel na zrak in

se dobro pretegnil, je že zaklel

5XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO, »Ker lahko!« odgovori Smrt.

»Zame je precej lahko! Poglej

5VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE VII

RAZLIKA:

80

ker je stopil na črevec. Kmetu

pa je rekel: »Vidiš, to je

črevec, ki napravi drisko.« 5

NAPADEJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Vlogo darovalca ima hudič, saj

kmetiču poda znanje o

zdravilnih rastlinah.)

skozi luknjo sodčka, iz

katerega pijeva. Čeprav je

zelo majhna, se lahko stlačim

skozi! 5

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Smrt nasede vprašanju in

pokaže, kako se skriti.)

(SLO) osvoboditev

(EST) zaplenitev

XII

RAZLIKA:

(SLO) pogovor z darovalcem

(EST) ni darovalca

Kmet je bil hud in ni verjel,

da bi bil ta plevel za kaj. 6

6XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Kmetič ne verjame in se

razjezi.)

Kot bi mignil, je Smrt izginil.

Delavec je pokukal v sodček

in zagledal Smrt. Nato je

postavil zamašek na sodček in

ga tesno zategnil. Sodček je

položil čez rame in začel

korakati proti morju z

namenom, da ga vrže vanj.

»Ti bedni lopov, zdaj si

preteklost, znebim se te, da ne

boš mogel več sejati smrti po

svetu,« si je mislil delavec na

poti do obale. Ko je prispel, je

z vrvjo pritrdil nekaj kamnov

na sodček in ga spustil

globoko na dno morja. »No, to

je tvoj konec,« je rekel delavec

in odšel svojo pot. 6

6VIII – ŠKODLJIVEC

PRIZADANE ALI ŠKODUJE

ENEMU OD DRUŽINSKIH

ČLANOV.

(Definicija: škodovanje, oznaka

A.)

(Delavec zapre Smrt v sodček in

ga vrže v morje.)

VIII

RAZLIKA:

(SLO) (še) ni škodovanja

(EST) potopitev

XIII

RAZLIKA:

(SLO) razburjenost kmeta

(EST) ni odziva

Sprl se je z Vragom in ga

nazadnje zapodil, sebi in vsem

ljudem na škodo. 7

7XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Kmetič se spre s hudičem.)

Kakorkoli, to ni bil konec Smrti.

Ljudje v soseski so zelo trpeli

zaradi odsotnosti Smrti. Po

sedmih letih so otroci in mladi

že dovolj zrasli in se začeli

osvobajati, medtem ko so stari

hrepeneli po Smrti, obremenjeni

in utrujeni od življenja. Ampak

Smrti ni bilo nikoder. Nobeno

7VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Stari si želijo smrti, ker so

bolni.)

VIII.a

RAZLIKA:

(SLO) ni manka

(EST) manko smrti

XVI

RAZLIKA:

(SLO) spor

(EST) ni spopada

81

oko ga ni zagledalo, nobeno uho

ni zaslišalo njegovega koraka.

Stari so hrepeneli in bili v

stiski. Stokali in ječati so:

»Smrt, Smrt! Pridi in nas

osvobodi našega trpljenja!

Zakaj nas preziraš? Življenje

je beda, ker smo bolni in v

težavah. Pridi, pridi Smrt in

nas odpelji v svoje kraljestvo.

Vzemi nas, da se končno

umaknemo v svoj večni

spanec!« 7

Radovednost je gnala kmeta,

da je poskusil to sredstvo; 8

8XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Kmetič prejme čudežno

sredstvo – čudežno zel.)

Sedem let po tem, ko je

delavec vrgel Smrt v morje, je

neki ribič našel sodček, ki so

ga valovi naplavili na obalo.

Voda je načela vrv, s katero so

bili privezani kamni. 8

8XV – JUNAKE NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Sodček, v katerem je Smrt,

naplavi na obalo.)

XIV

RAZLIKA:

(SLO) prejem čudežnega

sredstva – znanje o zelih

(EST) ni čudežnega sredstva

XV

RAZLIKA:

(SLO) ni premika

(EST) naplavitev na obalo

in res je učinkovalo na njem

tako, da je bilo strah in groza. 9

9XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Hudič, ki je zopet na prostosti,

kmetič pa je naivno nasedel.)

Mož, ki ga je našel, je bil

radoveden. Potegnil je zamašek

iz sodčka, da bi pogledal, kaj je

v njem. Iz sodčka je skočil

pust in koščen mož. Bil je

Smrt. 9

9XVII – JUNAKA

ZAZNAMUJEJO.

(Definicija: označitev,

zaznamovanje, oznaka H.)

(Smrt je po sedmih letih čisto

shiral, kar je zaznamovalo

njegovo telo.)

XVII

RAZLIKA:

(SLO) ni zaznamovanja

(EST) shiranost

Zahvalil se je možu, ki ga je

osvobodil, in odhitel opravljat

svojo redno službo. 10

Pograbil

je koso prvega kosca, ki ga je

zagledal. Lakota, ki jo je čutil

po tolikem času, ga je čisto

ožela in ga napravila koščenega.

10XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Zapolnitev manka starim

XIX

PODOBNOST:

(SLO) svoboda

(EST) svoboda

RAZLIKA:

(SLO) hudič (škodljivec)

82

In tako je Smrt dobil svojo novo

koščeno podobo s koso v roki.

In še danes, ko kakšen stari

človek v vasi Venevere hrepeni

po smrti, ljudje odgovorijo:

»Kdo ve, mogoče pa je Smrt

zopet zaprt v sodčku.«

ljudem in Smrti.)

(EST) smrt (junak)

83

Tretja analiza in primerjava vsebuje slovensko ljudsko pravljico Črevec in estonsko ljudsko

pravljico Smrt v sodčku [Death in a keg]. Estonska pravljica ima v primerjavi s slovensko

pravljico dve liniji – predzgodbo in glavno zgodbo. Vsebini slovenske pravljice in drugega

dela estonske pravljice sta si podobni. Črevec pripoveduje o škodljivcu (hudič), ki je zaprt v

steklenici in prosi junaka (mimoidočega kmetiča), naj ga izpusti. Hudič je izpuščen v zameno

za znanje (znanje o zeliščih). Smrt v sodčku v prvi liniji opisuje srečanje delavca in Smrti,

sledi prevara (zaprtje Smrti in pristanek v morju). V drugi liniji Smrt izpustijo na prostost.

Glavni lik v slovenski ljudski pravljici je lik škodovalca (hudič), v estonski ljudski pravljici je

glavni lik junak (Smrt). Škodovalec (hudič) in junak (Smrt) sta zaprta in v razpletu izpuščena.

Škodovalca (hudiča) nihče ne pogreša, medtem ko izginotje glavnega junaka (Smrt) za ljudi

predstavlja hudo trpljenje. Hudič ima vlogo zlobnega lika, Smrt pa je kljub negativni

konotaciji njenega dela junakinja zgodbe.

84

7.4 ATU 670 MOŽ, KI JE RAZUMEL JEZIKE ŽIVALI [THE MAN WHO

UNDERSTANDS ANIMAL LANGUAGES]

Četrti del vsebuje analizo in primerjavo slovenske ljudske pravljice Grajski čoban in estonske

ljudske pravljice Mož, ki je poznal vse jezike živali3[The man who know all the tongues of

birds].

Pravljici sta istega ATU tipa – ATU 670, ki ga Uther opiše:

Kača v zameno za rešitev obdari moškega z močjo, s katero razume živalske jezike. Pove mu,

če komurkoli razkrije skrivnost, umre.

Moški sliši pogovor živali in se začne smejati. Njegova žena pa vztraja k razkritju skrivnosti.

Odloči se, da ji pove skrivnost. Nato zasliši glas (petelin), ki mu pravi, kako obvlada svoje

žene, medtem ko moški ne more obvladati niti ene. Moški obdrži skrivnost in ženi ne razkrije

ničesar (Uther, 2004).

3 Določen besedni termin, v pravljici nakazuje na razumevanje vseh živalskih jezikov.

85

(SLO) GRAJSKI ČOBAN

(Šašelj, 1906)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α I. a B ↑ Č D E F J

II. β ε ζ η θ a B I J

(EST) MOŽ, KI JE POZNAL

VSE JEZIKE ŽIVALI [THE

MAN WHO KNOW ALL THE

TONGUES OF BIRDS]

(Päär, Türnpu, 2005)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α I. a B Č D E F J

II. ε ζ η θ B I J

PODOBNOSTI IN RAZLIKE

Pri grofu je služil čoban. Pasel

je svojo čredo na pristavi. Na

pomoč je imel dva psa. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

Gozdar je šel v gozd.

Spremljala sta ga njegova psa,

Musti in Krants. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

α

PODOBNOST:

(SLO) dva psa

(EST) dva psa

RAZLIKA:

(SLO) čoban – pastir

(EST) gozdar

Nekega dne vidi čoban, da gori

ograja okoli in okoli, na sredini

pa nekaj fučka. Pogleda in

zapazi pisanega gada. Vreže si

ščap ter ga dene preko ognja.

Gad se ovije okoli ščapa. Čoban

vzdigne ščap in gad se ovije

čobanu okoli vrata. »Nu, jaz

sem te rešil iz ognja, ti pa si se

ovil meni okoli vratu,« reče

čoban.

»Nosi me k mojemu otcu in

moji materi,« reče gad. 2

1. del

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Gad želi iti k očetu in materi.)

Hodil je in hodil, ko se je

končno odločil, da počije pod

smreko. Nato je v krošnji

drevesa zaslišal sikanje in

šepetanje. Zagledal je kačo, ki

ga je prosila: »Dragi mož,

pomagaj mi priti z drevesa!« 2

1. del

2VIII.a – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Kača želi priti z drevesa.)

1. del

VIII.a

PODOBNOST:

(SLO) gad (kača)

(EST) kača

RAZLIKA:

(SLO) sestop z drevesa

(EST) dom

»Kam te naj nosim? Kje bodo

moje ovce?« veli čoban.

»Za ovce se nič ne boj, našel

jih boš na tem mestu, samo

nosi me tam, kamor ti rečem,«

pravi gad. 3

3IX – JUNAK IZVE ZA

NESREČO ALI MANKO,

NEKDO SE OBRNE NANJ S

PROŠNJO ALI UKAZOM, GA

NEKAM POŠLJE.

(Definicija: posredništvo,

povezovalni dejavnik, oznaka

B.)

(Gad pošlje Čobana k očetu in

Mož je odgovoril: »Ne morem ti

pomagati, prinesla mi boš

smrt.«

Kača je odvrnila: »Nisem

kača, ampak mož. Zmešana

čarovnica me je začarala v

kačo. Mož lahko postanem le

tako, da mi človeška roka

pomaga priti z drevesa. 3

3IX – JUNAK IZVE ZA

NESREČO ALI MANKO,

NEKDO SE OBRNE NANJ S

PROŠNJO ALI UKAZOM, GA

NEKAM POŠLJE.

(Definicija: posredništvo,

povezovalni dejavnik, oznaka

B.)

(Kača gozdarju pove za svojo

IX

PODOBNOST:

(SLO) navodila

(EST) navodila

RAZLIKA:

(SLO) odhod

(EST) človeška roka

86

mami.) nesrečo.)

Čoban gre, kamor mu gad

reče. 4

4XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Čoban se odpravi na grad.)

Pomagaj mi, v zahvalo te

naučim razumeti vse živalske

jezike. Vendar ne smeš

nobenemu razkriti svoje

skrivnosti. Če poveš, potem v

trenutku umreš.« 4

4XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADEJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Kača prosi gozdarja, da jo reši.

V zameno mu ponuja čudežno

sredstvo – razumevanje vseh

živalskih jezikov.)

XI

RAZLIKA:

(SLO) odhod

(EST) ni odhoda

»Kadar te bodo straže pred

gradom ustavljale, reci, kar ti

bom povedal,« podučuje gad

čobana. »Moj otac ti bo ponujal

srebra in zlata, ker si me rešil iz

ognja, a nič ne vzemi, prosi ga

le za ″nemštim″. V početku ti ga

ne bo hotel dati, če pa drugega

ne boš maral vzeti, dobiš le

nemštim«.

Pride pred grad. Na vratih so

stale same kače. Čoban govori

po gadovem nasvetu, naj ga

puste notri.

Pride pred otca gada.

Gad se odvije čobanu z vrata

ter gre pred svojega otca in

mu pravi: »Ta čoban me je

rešil danes iz ognja.«

Čoban hoče oditi, pa otca gad

ga ustavi: »Ne, ne kam greš?

Povej, kaj hočeš zato, ker si

5XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADEJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Oče gad pozdravi in izpraša

Čobana, kaj želi v zameno za

rešitev.)

Gozdar je položil kol ob

steblo. 5

5XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Gozdar pomaga kači.)

XII

PODOBNOST:

(SLO) obljuba poplačila

(EST) obljuba poplačila

RAZLIKA:

(SLO) izbira

(EST) predlagano poplačilo

87

rešil mojega prvorojenega

sina iz ognja? Hočeš zlata ali

srebra?« 5

»To ti bo škodovalo,« pravi

otac gad.

»Kaj zato, le daj mi nemštim.« 6

6XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Čoban odgovori.)

Kača se je po njem splazila, se

obrnila proti možu in v

trenutku izginila. 6

6XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Gozdar nevede prejme čudežno

sredstvo.)

XIII

PODOBNOST:

(SLO) odziv

(EST) odziv

RAZLIKA:

(SLO) odgovor

(EST) pomoč

Po daljšem upiranju kihne

gad trikrat v čobana in mu

zagrozi, da ne sme nikomur

povedati te skrivnosti, sicer bo

naenkrat umrl. 7

7XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Čoban prejme »nemšim«.)

Gozdar se je nato ulegel pod

smreko 7 in zaslišal Mustija, ki

je rekel Krantsu: »Počakaj tukaj

in pazi na gospodarja, jaz grem

domov. Tatovi prihajajo.«

7XV – JUNAKA NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Gozdar se uleže pod smreko.)

XIV

PODOBNOST:

(SLO) prejem čudežnega

sredstva

(EST) prejem čudežnega

sredstva

RAZLIKA:

(SLO) zavedanje

(EST) nevede

Čoban zapusti kačji grad ter

odide k svojim ovcam.Najde

jih na istem mestu, kjer jih je

ostavil. Usede se na kamen. 8

8XV – JUNAKA NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Čoban se vrne k ovcam in se

usede na kamen pod češnjo.)

Gozdar je razumel pasje besede.

Staro drevo je zadihalo, »cro-

cro-caaxt«, in mož je zaslišal:

»Pridi na moj pogreb, mojih

dni je konec. Pod mojimi

koreninami je lonec zlata in

srebra, drugi pa tam, kjer bo

padla moja krošnja.«

Jelka je odgovorila: »Crawxt«

in gozdar je razumel. »Ne

morem priti, imam goste na

obisku.« Za tem se je zaslišal

glasen zvok: »Cro-cro-

prantst,« in drevo je padlo na

tla.

Gozdar je začel kopati pod

8XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Gozdar s pomočjo čudežnega

sredstva obogati in se srečno

oženi.)

XV

PODOBNOST:

(SLO) vrnitev, sedenje

(EST) vrnitev, sedenje

RAZLIKA:

(SLO) pod češnjo

(EST) pod smreko

88

koreninami in našel lonec

zlata in srebra. Drug lonec

zlata je izkopal tam, kjer je

padla drevesna krošnja.

Gozdar je vzel toliko, kolikor

je lahko nesel, in postal je

bogati mož. Bil je samski, zato

se je zdaj oženil s lepo deklico,

s katero sta živela srečen

zakon. 8

Svoji ženi je povedal,

kako je obogatel, ni pa izdal,

kdo mu je povedal o zakladu.

Na bližnjo veliko češnjo

priletita dva kavrana in se

začneta razgovarjati: »Koliki

so novci pod to češnjo? Če bi

kdo za nje znal, bi lahko

muhti živel.«

Čoban to sliši, pusti svojo

čredo ter gre k grofu. »Daj mi

jake konje,« mu pravi »in

največji voz, grem po novce.«

Grof se mu smeje, vendar mu

dovoli. Čoban naloži poln voz

novcev ter jih pripelje domov.

Grofu odpove službo, češ, zdaj

bom sam grof. Kupi si lepo

graščino in se bogato oženi. 9

9XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Čoban s pomočjo čudežnega

sredstva obogati, si kupi

graščino in se oženi.)

Nekega dne je gozdar gledal

skozi okno in videl vrabčke, ki

so se sprehajali okoli konoplje.

Mama je bila na vrhu, mladički

pa na tleh. Stara ptičica je

začivkala: »Siu, siu, siu, siu.«

Gozdar je razumel: » Mladički,

pridite na vrh, tu boste našli

semena!« Gozdar se je začel

močno smejati.

»Čemu se smeješ?« ga je

vprašala žena. 9

2. del

9IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Žena sprašuje gozdarja, čemu

se smeji.)

XIX

PODOBNOST:

(SLO) izdaja podatkov, izkop

zaklada, obogatitev, ženitev

(EST) izkop zaklada,

obogatitev, ženitev

RAZLIKA:

(SLO) pogovor ptic, bogastvo

pod češnjo

(EST) pogovor dreves,

bogastvo pod smreko

9Pa vedno je imel še voljo do

ovac. Kupil si je lepo čredo in

najel čobana, ki mu jo je pasel

na pristavi. Na vuzamske

praznike zajaše grof konja,

noseča grofica pa brejo kobilo

ter gresta pogledat k svoji

čredi na pristavo. 10

2. del

10I – EDEN OD ČLANOV

ODIDE OD DOM.

(Definicija: odhod, oznaka β.)

(Čoban in noseča grofica se

odpravita od doma.)

Gozdar je odgovoril: »Nič ni.«

Gozdar se je vsakič zahihital, ko

je zaslišal govoriti ptice ali

katero drugo žival. Njegovo

ženo je mučila radovednost.

Nenehno ga je spraševala:

»Povej mi, zakaj se smejiš?«

Mož ji je nekoč odgovoril:

10V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Gozdar pove resnico svoji

ženi.)

I

RAZLIKA:

(SLO) odhod čobana in noseče

grofice

(EST) ni odhoda

89

»Ne morem ti povedati. Če ti

povem, bom umrl.« 10

Čoban je imel tri pse. Stari pes

je venomer cvilil in lajal proti

lozi, mlajša dva pa sta se

stiskala nazaj, ker sta se bala

volkov. Stari pes zakriči proti

lozi: »Dokler bo v moji glavi le

en zob, ne boste napravili

mojemu gospodarju nič škode.«

»Starega psa čuvaj kot svoje

oko,« reče grof čobanu, »mlajša

deni, kamor hočeš!«

Domov grede zarezgeče kobila,

konj pa se ji nasmehne: »Lahko

se je tebi smejati,« ga zavrne

kobila, »ker nosiš samo enega, a

jaz nosim tri.«

Grof se nasmeje.

»Ti znaš nekaj, da se smeješ,

reče grofica. Povej i meni!« 11

11IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Grofica sprašuje Čobana, zakaj

se smeji.)

Žena ni odnehala in je še kar

spraševala: »Povej mi, povej

mi?«

Gozdar je vprašal: »Res želiš,

da umrem?«

Žena ni verjela.

Gozdar se je odločil, da pove

ženi svojo skrivnost. 11

11VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Žena želi izvedeti gozdarjevo

skrivnost.)

IV

PODOBNOST:

(SLO) povpraševanje

(EST) povpraševanje

Grof se brani povedati, a žena

vedno bolj sili vanj. Ker mu

ne da miru, reče ji naposled:

»Če bi ti jaz to povedal, bi

moral naenkrat umreti.« 12

12V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ.)

(Čoban pove resnico grofici.)

Odločil se je, da bo umrl, si

pripravil smrtno posteljo in se

ulegel, da bo povedal

skrivnost. 12

12VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Gozdar se pripravi na razodetje

skrivnosti.)

V

PODOBNOST:

(SLO) skorajšnje razkritje

resnice

(EST) skorajšnje razkritje

resnice

Žena postane še bolj

radovedna in sili tako dolgo

vanj, da se ji da slednjič

pregovoriti. 13

13VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

V tistem trenutku je v sobo

prišel petelin in zapel: »Ki-ki-

riki, ki-ki-riki …« in razprl

krila. Gozdar je razumel

petelina: »Oh, ti bedak, jaz

obvladam mojih trideset

13IX – JUNAK IZVE ZA

NESREČO ALI MANKO,

NEKDO SE OBRNE NANJ S

PROŠNJO ALI UKAZOM, GA

NEKAM POŠLJE.

(Definicija: posredništvo,

VI

PODOBNOST

(SLO) žena poizveduje

(EST) žena poizveduje

90

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Grofica želi izvedeti Čobanovo

skrivnost.)

samic, ti pa še ene ne moreš.

Daj ji poduk z nekaj

klofutami!« 13

povezovalni dejavnik, oznaka

B.)

(Petelin svetuje in graja

gozdarja.)

Grof si da napravit krsto in jo

prinesti v sobo. Uleže se na

posteljo, da bi ženi razodel

svojo skrivnost in umrl. 14

14VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Čoban se pripravi na razodetje

skrivnosti.)

Gozdar je vstal iz postelje,

pograbil palico, udaril ženo po

hrbtu in rekel: »Nehaj! Pojdi

pomolsti krave! Skoraj bi me

pobralo zaradi tebe, ti stara

dolgočasna babnica!« 14

14XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Gozdar udari ženo.)

VII

PODOBNOST:

(SLO) priprava smrtne postelje

(EST) priprava smrtne postelje

RAZLIKA:

(SLO) krsta

(EST) postelja

Stari pes na pristavi je izvedel

za usodo svojega gospoda in

pride ves potrt in žalosten na

njegovo stanovanje. 15

15VIIIa – ENEMU OD

DRUŽINSKIH ČLANOV

NEKAJ MANJKA, NEKAJ

HOČE IMETI.

(Definicija: manko, oznaka a.)

(Čobanov pes je žalosten, zaradi

morebitne izgube gospodarja.)

Od takrat naprej je bila

njegova žena krotka kot

jagenjček in nikoli več se nista

prepirala. Živela bi še zdaj, če

ne bi preminula. 15

15XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Gozdar ostane živ, žena

preneha spraševati.)

VIII.a RAZLIKA:

(SLO) žalost psa

(EST) ni manka

»Daj psu kruha,« reče grof

svoji ženi. Žena to stori, a pes

ga niti ne poskusi. Venomer

gleda žalostno svojega

gospoda na postelji.

Vrata so bila nekoliko odprta,

kokot (petelin) priteče

oblastno v sobo ter zoblje

veselo kruh na tleh.

»Ti si vendar trdega srca,«

reče mu stari pes, »če moreš

zdaj tako veselo zobati, ko bo

tvoj gospodar umrl.«

»Naj umre,« odgovori kokot

oblastno, »jaz bom vseeno

16IX – JUNAK IZVE ZA

NESREČO ALI MANKO,

NEKDO SE OBRNE NANJ S

PROŠNJO ALI UKAZOM, GA

NEKAM POŠLJE.

(Definicija: posredništvo,

povezovalni dejavnik, oznaka

B.)

(Čoban izve za žalost psa. Nato

sliši petelinov nasvet.)

IX PODOBNOST:

(SLO) graja petelina

(EST) graja petelina

RAZLIKA:

(SLO) pogovor s psom

(EST) nagovor gospodarja

91

zobal. Jaz imam dve sto bab,

pa jih vse ustrahujem, moj

gospod pa ne more niti ene.« 16

Ko grof to sliši, skoči iz

postelje,udari ženo izauh 17

17XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Čoban udari ženo in jo utiša.)

XVIII

PODOBNOST:

(SLO) utišanje

(EST) utišanje

in ji pravi: »To je vsa

skrivnost.« 18

18XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE,

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Čoban ostane živ, pes ni več

žalosten, žena preneha

spraševati.)

XIX

PODOBNOST:

(SLO) življenje gospodarja

(EST) življenje gospodarja

RAZLIKA:

(SLO) krotka žena

(EST) konec prepirov

92

Ljudski pravljici, ATU tipa 670, sta Grajski čoban in Mož, ki je poznal vse jezike živali [The

man who know all the tongues of birds]. Obe ljudski pravljici se delita na dve liniji. Prva

linija govori o samskem življenju moških (Čoban, gozdar), ki rešita kači, in v zameno

prejmeta čudežno sredstvo (sposobnost razumevanja živali). Naročeno jima je, da morata

molčati o čudežnem sredstvu, drugače bosta kaznovana (smrt). S čudežnim sredstvom

obogatita (novci pod češnjo, lonec zlata in srebra med koreninami umirajočega drevesa).

Druga linija govori o poroki in sreči. Zaradi prejema čudežnega sredstva (sposobnost

razumevanja živali) se smejita govoricam živali, ženi pa želita pojasnilo. Moška jima razložita

o molku, vendar ženi ne verjameta. Ko se odločita, da bosta povedala skrivnost in umrla, se

oglasi rešitelj (petelin) z življenjskimi navodili (razkritje resnice o svojih ženah). V razpletu

se moška zoperstavita ženam.

V obeh ljudskih pravljicah se pojavi tradicionalna vrednota poroka. Podobnosti, ki se

pojavljajo, so: rešitev kače, prejem čudežnega sredstva – razumevanje živali, poroka, veselje

ob poslušanju živali, ženi, ki želita izvedeti skrivnost, skorajšnje razkritje skrivnosti, rešitelj

petelin in nadzor žena. Pravljici sta si strukturno in vsebinsko podobni.

93

7.5 ATU 43 MEDVED ZGRADI HIŠO – BRLOG IZ LESA; LISICA

ZGRADI HIŠO – BRLOG IZ LEDU [THE BEAR BUILDS A HOUSE OF

WOOD; THE FOX BUILDS A HOUSE OF ICE]

V petem delu sta analizirani in primerjani slovenska avtorska pravljica (živalska pravljica)

Kako si je osvojila lisica medvedov brlog in estonska ljudska pravljica Volk in ovca [Wolf and

the Ewe].

Pravljici sta določenega ATU tipa – ATU 43, ki ga Uther pojasni:

Pozimi si je lisica (volk, medved) zgradil/a hišo/brlog iz ledu. Zajec (volk, lisica, medved,

ovca, koza) pa si zgradi hišo/brlog iz lesa (kamna, železa, trave, volne). Ko pride poletje, se

lišičino domovanje stopi. Naseli se v zajčev dom in ga postopoma odžene stran (Uther, 2004).

94

(SLO) KAKO SI JE OSVOJILA

LISICA MEDVEDOV BRLOG

(Kržič, 1914)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α ε ζ η θ A ↑ Č D E G H I

(EST) VOLK IN OVCA [THE

WOLF AND THE EWE]

(Päär, Türnpu, 2005)

ANALIZA PRAVLJICE PO

VLADIMIRJU PROPPU

α ε ε ζ ε ζ ε ζ ε ζ η C F G I η C

F G I η C ↑ E F G I J

PODOBNOSTI IN RAZLIKE

Hudi časi so bili in slaba

letina. Sestradan in mršav je

strmel boljših časov navajeni

medved v širni svet. Ležal je

pred svojim brlogom. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

V starih časih sta živela ovca

in volk. Volk si je zgradil hišo

iz ledu, ovca pa svoje bivališče

iz maha.Tako sta živela,

dokler ni pomlad prinesla

toplega sonca. Volkova hiša se

je stopila, ovčina pa je ostala

tako trdna kot na začetku. 1

1α – IZHODIŠČNO STANJE

α

PODOBNOST:

(SLO) prebivališče

(EST) prebivališče

RAZLIKA:

(SLO) medved in lisica

(EST) volk in ovca

Izza vogala se mu prismeji

lisica iskrenih oči.

»Hej, kume, ali se

dolgočasiš?« 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Lisica poizveduje.)

Brezdomega volka je začelo

zebsti in odšel je do ovčinega

okna ter prosil: »Spusti me

notri, da se pogrejem!« 2

Ovca ga ni spustila v svojo

kočo.

Volk je predlagal: »Če me ne

pustiš noter, si lahko vsaj

ogrejem svojo malo šapo skozi

okno?« 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Volk želi priti v ovčino hišo.

Ker ga ovca ne želi spustiti, jo

zaprosi, če lahko skozi okno

pomoli eno šapo.)

IV

PODOBNOST:

(SLO) poizvedovanje

(EST) poizvedovanje

RAZLIKA:

(SLO) o počutju

(EST) o pomoči

Malomarno dvigne kosmatinec

glavo. »Stradam, da mi že

kosti pokajo. Vsi križi letijo

čez me …!« 3

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Medved prizna revno stanje.)

Ovci se je volk zasmilil. Čisto

malo je odprla okno in volk je

pomolil skozenj svojo šapo. 3

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Ovci se volk zasmili. Dopusti,

da skozi okno pomoli prvo

šapo.)

V

RAZLIKA:

(SLO) priznanje

(EST) popuščanje

Ker mu ni bilo dovolj, je zopet

zaprosil: »Draga ovca, naj si

ogrejem še drugo šapico!« 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

95

oznaka ε.)

(Volk želi priti v ovčino hišo.

Ker ga ovca ne želi spustiti, jo

zaprosi, če lahko skozi okno

pomoli drugo šapo.)

»Oh, pa si ogrej še drugo

šapo, če že moraš,« je

odgovorila prijazna ovca.

Volk je skozi okno pomolil še

drugo taco, 3

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Ovci se volk zasmili. Dopusti,

da skozi okno pomoli drugo

šapo.)

in še enkrat prosil: »Draga

ovca, naj si pogrejem še moj

ubogi nos, tako zelo me zebe.« 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Volk želi priti v ovčino hišo.

Ker ga ovca ne želi spustiti, jo

zaprosi, če lahko skozi okno

pomoli nos.)

Dobrosrčna ovca je privolila.

Volk je potisnil nos skozi okno 3

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Ovci se volk zasmili. Dopusti,

da skozi okno pomoli nos.)

in prosjačil naprej: »Ovca,

draga ovca, naj si pogrejem še

oči, drugače bosta zamrznili

skupaj!« 2

2IV – ŠKODLJIVEC

POIZVEDUJE.

(Definicija: poizvedovanje,

oznaka ε.)

(Volk želi priti v ovčino hišo.

Ker ga ovca ne želi spustiti, jo

96

zaprosi, če lahko skozi okno

pomoli oči.)

Volk je prosjačil, ovca je

privolila. Volk je pomolil celo

glavo skozi okno in potem –

snap! Skočil je v ovčino kočo. 3

3V – ŠKODLJIVCU IZDAJO

PODATKE O NJEGOVI

ŽRTVI.

(Definicija: izdaja, oznaka ζ)

(Ovci se volk zasmili. Dopusti,

da skozi okno pomoli oči.)

»Kume, če mi prodaš za eno

leto svoj brlog, pa ti ves ta čas

vsak teden priskrbim kaj

boljšega. Čez eno leto pa je

brlog lahko zopet tvoj, če mi

začneš vračati divjačino.« 4

4VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Lisica želi prevzeti medvedov

brlog in mu prelaga rešitev.)

Prišel je večer, volk se je prijeto

namestil, legel k počitku in

povabil ovco, da se mu pridruži:

»Pridi, pridi v posteljo.« 4

4VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Volk vabi ovco v posteljo.

Ovco želi pojesti.)

VI RAZLIKA:

(SLO) predlagana rešitev

(EST) vabilo v posteljo

Malo nejeverno se ozre

kosmatinec in medli očesi se

mu razživita. »Naj bo! Bolje je

prodati brlog za eno leto, kot

pa v njem še ta teden poginiti

od gladu.« 5

5VII – ŽRTEV NASEDE

PREVARI IN S TEM NEHOTE

POMAGA SOVRAŽNIKU.

(Definicija: pomagaštvo, oznaka

θ.)

(Medved pristane na lisičin

predlog.)

Ovca je vedela za volkov zlobni

načrt, da jo želi pojesti, zato je

odgovorila: »Ne morem še priti

v posteljo. Pomiti moram žlice

in krožnike ter zavrteti

predivo.« 5

5X – ISKALEC PRIVOLI ALI

SE ODLOČI ZA ODPOR

(Definicija: začetek upora,

oznaka C.)

(Ovca ve za volkov zlobni načrt,

zato se odloči za odpor.)

VII

RAZLIKA:

(SLO) potrditev predloga

(EST) ni nasede

»No, ker sem poštenjakinja,

bova naredila stvar pred

pričami, če ti je to všeč,

kume?« 6

6VIII – ŠKODLJIVEC

PRIZADANE ALI ŠKODUJE

ENEMU OD DRUŽINSKIH

ČLANOV.

(Definicija: škodovanje, oznaka

A.)

(Lisica predlaga potrditev pred

pričami in skuje načrt .)

Ovca je ostala pokonci, dokler

volk ni zaspal. Ko ga je

zaslišala smrčati, je po prstih

odkorakala do korita in se

skrila. 6

6XV – JUNAKE NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Ovca se skrije v korito.)

VIII

RAZLIKA:

(SLO) škodovanje medvedu

(EST) (še) ni škodovanja

»Kajpak, pred pričami!« 7XI – JUNAK ZAPUSTI

Sredi noči se je volk zbudil in

želel uresničiti svoj načrt.

7XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

97

prikima medved.

Sklicala sta za priče vse zveri

iz okoliša. 7 Vračala sta se

potem domov in z njima nekaj

prič.

DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Medved in lisica se odpravita

iskat priče.)

Iskal je ovco, pregledal je celo

kočo. Ni je našel. 7

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Volk sredi noči išče ovco.)

»Kume, ali si žejen? No pa

tudi, če nisi žejen, ti bo živa

voda, ki teče v sodih onega – le

hrama, storila zelo dobro. Da

posebno moč. Ulomiva vanj!« 8

8XII – JUNAKA

PREIZKUŠAJO, IZPRAŠAJO,

NAPADEJO IDR. TER GA

TAKO PRIPRAVLJAJO NA

ČUDEŽNO SREDSTVO ALI

POMOČNIKA.

(Definicija: prva darovalčeva

funkcija, oznaka Č.)

(Lisica medvedu ponudi »čisto

vodo« iz soda.)

Zgodaj zjutraj je ovca vstala,

zlezla iz skrivališča, da je volk

ni opazil in se mu smejala:

»Kiikipst, kookopst!

volkec je iskal in volkec je

vohal,

ni mogel najti male ovčke,

kiikipst, kookopst,

ker pod korito se je skrila,

kiikipst, kookopst!« 8

8XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Ovca za en dan uide volku.)

XII

RAZLIKA:

(SLO) predlog – zvijača

(EST) ni darovalca

Zvečer je volk zopet odšel k

počitku in povabil ovco, naj se

mu pridruži. »Pridi zdaj, draga

ovca, pridi v posteljo.« 4

4VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Volk vabi ovco v posteljo. Želi

jo pojesti.)

Ovca je razumela volkov namen

in rekla: »Zaspi, zaspi, dragi

volk. Moram še oprati žlice in

krožnike ter zavrteti predivo.«

5

5X – ISKALEC PRIVOLI ALI

SE ODLOČI ZA ODPOR

(Definicija: začetek upora,

oznaka C.)

(Ovca ve za volkov zlobni načrt,

zato se odloči za odpor.)

Ko je volk zaspal, se je ovca

na skrivaj splazila na polico in

6XV – JUNAKE NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

98

se skrila pod velik lonec. 6 OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Ovca se skrije v veliki lonec.)

Okoli polnoči se je volk

prebudil, prevohal vse vogale

koče in ni našel ovce. 7

7XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Volk sredi noči išče ovco.)

Zgodaj zjutraj je ovca vstala

in prišla iz svojega skrivališča.

Poskakovala je ter se smejala

volku:

»Kiikipst, kookopst!

volkec je iskal in volkec je

vohal,

ni mogel najti male ovčke,

kiikipst, kookopst,

ker pod loncem se je skrila,

kiikipst, kookopst!« 8

8XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Ovca za en dan uide volku.)

Prišla je tretja noč, ko se je volk

grel v ovčini koči. Legel je k

počitku in povabil ovco, naj si

spočije od dnevnih opravil. 4

4VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

(Volk vabi ovco v posteljo. Želi

jo pojesti.)

Ovca pa ni bila neumna in je

odvrnila: »Nimam časa počiti.

Pomiti moram žlice in

5X – ISKALEC PRIVOLI ALI

SE ODLOČI ZA ODPOR

(Definicija: začetek upora,

99

krožnike ter zavrteti predivo.« 5

oznaka C.)

(Ovca ve za volkov zlobni načrt,

zato se odloči za odpor.)

Ko je volk globoko zaspal, si

je našla prostor za počitek.

Skrivališče, ker se do zdaj še

ni skrila, je bila luknja v lesu. 6

6XV – JUNAKE NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Ovca se skrije v luknjo v lesu.)

Sredi noči se je volk zopet

prebudil, prevohal in preiskal

po celi koči. Ovce ni našel

nikjer. 7

7XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Volk sredi noči išče ovco.)

Zjutraj se je ovca splazila iz

luknje in veselo mrmrala ter

dražila volka:

»Kiikipst, kookopst!

volkec je iskal in volkec je

vohal,

ni mogel najti male ovčke,

kiikipst, kookopst,

ker v luknjo se je skrila,

kiikipst, kookopst!« 8

8XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Ovca za en dan uide volku.)

Prišla je četrta noč, ko je volk

legel k počitku, prosil ovco,

naj se mu pridruži. 4

4VI – ŠKODLJIVEC

POSKUŠA PREVARATI

SVOJO ŽRTEV, DA BI

ZAGOSPODOVAL NAD NJO

IN NJENIM PREMOŽENJEM.

(Definicija: prevara, oznaka η.)

100

(Volk vabi ovco v posteljo, da

bi jo pojedel.)

Ovca je zopet odgovorila:

»Nimam časa za počitek.

Pomiti moram žlice in

krožnike ter zavrteti predivo.« 5

5X – ISKALEC PRIVOLI ALI

SE ODLOČI ZA ODPOR

(Definicija: začetek upora,

oznaka C.)

(Ovca ve za volkov zlobni načrt,

zato se odloči za upor.)

X

RAZLIKA:

(SLO) ni odpora

(EST) odpor

Kosmatinec je v nekaj

trenutkih potrgal že napol

trhljene deske vrat. »Obrni

pipo na tisti posodi, kume!«

Zasukal je medved pipo in v

njegovo presenečenje je

pričela teči v posodo lepo

dišeča tekočina. Zadovoljno je

medved zamomljal in veselo je

pogledal rjavko, ki se je

živahno smukala okrog njega.

»Pij, kume, pij! Ti si bolj

potreben kot jaz!« 9

9XIII – JUNAK SE ODZOVE

NA DEJANJA PRIHODNEGA

DAROVALCA.

(Definicija: junakov odziv,

oznaka D.)

(Medved upošteva lisico.)

Takoj ko je volk zaspal, se je

ovca splazila iz koče in

zbežala v bližnji gozd. 9

9XI – JUNAK ZAPUSTI DOM.

(Definicija: odprava, oznaka ↑.)

(Ovca se odpravi v gozd.)

XI

PODOBNOST:

(SLO) odprava od doma

(EST) odprava od doma

RAZLIKA:

(SLO) medved in lisica

(EST) ovca

XIII

RAZLIKA:

(SLO) upoštevanje

(EST) ni odziva

Pil je medved in pil, hvalil

živo vodo in se opotekal. 10

10XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Medved spije »čisto vodo« iz

soda.)

Tam se je povaljala v

brusnice, da je njen kožušček

postal rdeče barve ter

poiskala debelo palico 10

10XIV – JUNAK PREJME

ČUDEŽNO SREDSTVO.

(Definicija: podelitev ali prejem

čudežnega sredstva, oznaka E.)

(Ovca se povalja v brusnice in

poišče debelo palico.)

XIV

PODOBNOST:

(SLO) prejem čudežnega

sredstva

(EST) prejem čudežnega

sredstva

RAZLIKA:

(SLO) vino

(EST) brusnice in debela palica

»Kume, veš kaj? Lačen si

sedaj in zato se opotekaš. Če

mi prodaš nazaj vse

11XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

in se odpravila domov. 11

11

XV – JUNAKE NEKDO

PRENESE, DOSTAVI ALI

PRIVEDE NA KRAJ, KJER JE

XV

RAZLIKA:

(SLO) ni premika

101

obveznosti za dobavljanje

hrane in se takoj odpoveš

vsem pravicam do brloga, pa

ti že danes preskrbim izvrstne

kuretine.« »Glej,« se smehlja

rjavka priliznjeno, »ti mi čez

eno leto tako ne boš mogel

vračati divjačine, ker bo še

slabša letina in brlog potem

seveda itak ne postane več

tvoja last …!«

Zdelo se je vinjenemu

kosmatincu, da ima rjavka

prav, in oklicala sta še

navzoče priče bliže, da

razveljavita svojo pogodbo. 11

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Lisica še enkrat predlaga

rešitev, ki jo vinjeni medved

potrdi.)

OBJEKT ISKANJA.

(Definicija: premik na kraj

namere, vodenje, oznaka F.)

(Ovca odkoraka domov.)

(EST) premik domov

Ko se je pa kosmatinec

streznil, je izvedel, kako grdo

ga je opeharila rjavka in ga

hoče zatožiti ljudem, če takoj

ne zapusti brloga. 12

12XVII – JUNAKA

ZAZNAMUJEJO.

(Definicija: označitev,

zaznamovanje, oznaka H.)

(Medved postane brezdom in je

»zatožen« ljudem.)

Doma se je pokončno

postavila sredi koče in udarila

s palico ob tla ter spregovorila

s čudnim glasom:

»Kiikipst, kookopst!

pojedla sem že volke vse,

kiikipst, kookopst,

zdaj pojem le še tebe,

kiikipst, kookopst!« 12

12XVI – JUNAK IN

ŠKODLJIVEC SE

NEPOSREDNO SPOPADETA.

(Definicija: spopad, oznaka G.)

(Ovca prestraši volka.)

XVI

RAZLIKA:

(SLO) predlog rešitve

(EST) iskanje

XVII

RAZLIKA:

(SLO) brezdomi medved

(EST) ni zaznamovanja

Šel se je pritožit levu in gnal tja

vse priče. Priče so pričale vse

vprek, in vmes je jezno rjul

medved. Lev se je pa razsrdil in

dal poklicati odsotno rjavko.

Prišla je rjavka. Ponižno se je

približala levu in sladko

smehljaje je govorila: »Kralj in

sodnik! Jaz nisem medvedu

13XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Zmaga lisice.)

Volk se je prestrašil, skočil s

postelje ter z repom med

nogami zbežal v gozd. Ovca

je zaprla vrata. 13

13XVIII – ŠKODLJIVEC JE

PREMAGAN.

(Definicija: zmaga, oznaka I.)

(Volk je izgnan.)

XVIII

RAZLIKA:

(SLO) zmaga škodljivca

(EST) enodnevna zmaga

junaka; zmaga junaka

102

nikdar nič slabega želela in

hotela, ampak le dobro. Vse

priče to lahko potrdijo.«

»Glejte!« razsodil je lev.

Kakšna dobrotljivost in

prijaznost sije z obraza te

obtoženke. Lisica ima

prav…!« 13

Končno se je znebila

nadležnega gosta in zdaj

prebiva čisto sama v svoji koči

sredi gozda. 14

14XIX – PREMOSTITEV

PRVOTNE NESREČE

ZAPOLNITEV MANKA.

(Oznaka J.)

(Ovca si pribori svoj dom, v

katerem živi.)

XIX

RAZLIKA:

(SLO) ni zapolnitve manka

(EST) pridobitev doma

103

V petem delu je po Proppovi analizi primerjava slovenske avtorske pravljice Kako si je

osvojila lisica medvedov brlog in estonske ljudske pravljice Volk in ovca [The wolf and the

eve]. Izhodiščno stanje živalske pravljice pripoveduje o medvedu, ki preživlja hude čase.

Pomoč mu ponudi lisica, ki ima načrt (prevzem medvedovega brloga), medved se napije (z

vinom). Pred pričami pijan sprejme lisičjo ponudbo (zamenjava brloga za hrano). Ko se

medved strezni, ugotovi, kaj je storil. Estonska ljudska pravljica opisuje volka, ki želi prevzeti

ovčino hišo in požreti ovco. Škodljivec (volk) poskuša prevarati žrtev (prosjačenje za izpust v

hišo). Ovca se volka usmili (v hišo mu dovoli pomoliti šapi, nos, oči), volk pa skoči v njeno

hišo. Kasneje se ga želi znebiti (skrivalnice, ukana z rdečim kožuhom in leseno palico). V

razpletu ovca premaga volka.

V obeh ljudskih pravljicah skuša škodovalec prevarati žrtev (pridobitev tujega brloga). V prvi

zgodbi je glavni lik škodovalec (lisica), ki je podjeten. V drugi zgodbi je glavni lik junak

(ovca), ki je gostoljuben, tradicionalen, delaven. Glavna lika imata skupni lastnosti; pamet in

pretkanost. V razpletu slovenske avtorske pravljice zmaga škodovalec (lisica si prisvoji

medvedov brlog) z uporabljenim čudežnim sredstvom (vino), v estonski ljudski pravljici pa

zmaga junak (ovca izžene volka), ki za čudežno sredstvo uporabi brusnice in leseno palico.

104

ZAKLJUČEK PRIMERJALNE ANALIZE

Primerjalna analiza doseže dva cilja:

– primerjalna analiza slovenskih ljudskih pravljic in estonskih ljudskih pravljic po

strukturalistični analizi Vladimirja Proppa,

– ugotoviti primerjalne podobnosti in razlike pri analizi.

Prva primerjalna analiza pravljic (Lisica in njem nož korenjak, Lisjakova nevesta) in četrta

primerjalna analiza pravljic (Grajski čoban, Mož, ki je poznal vse jezike živali) pokažeta

podobnost in ujemanje v vsebini in strukturi. Tretja primerjalna analiza pravljic (Črevec, Smrt

v sodčku) in peta primerjalna analiza pravljic (Kako si je osvojila lisica medvedov brlog, Volk

in ovca) nakazujeta, da se pravljici delno ujemata. Ujemata se temi, analizi strukture sta

različni. Druga primerjalna analiza ljudskih pravljic (Zlata ribica, Naklonjenost skrivnostnega

drevesa) nakazuje na razlike. Pravljici se po strukturni analizi ne ujemata, vsebini sta različni.

S primerjavo lahko sklepamo, da pri nobeni analizi pravljic ne pride do popolnoma ujemajoče

analize.

Potrjena je hipoteza, da pravljice kljub enakim ATU tipom (H. J. Uther) kažejo na razlike, ki

so pogojene s kulturo. Kljub razlikam pa so pri primerjalni analizi (V. J. Propp) ugotovljeni

skupni elementi.

105

8 ZAKLJUČEK

Diplomsko delo v prvem delu omenja definicijo pravljice in skupine pravljic, razdeljene na

ljudske, klasične umetne in umetne pravljice. Z opredeljevanjem pomena želi definicijo še

poglobiti, pri čemer prihaja do večjih razlik. Pogled na pomen pravljice je za različne

raziskovalce ljudskega izročila različen, nanj pa močno vpliva teorija analize.

Delo omeni mladinsko književnost kot literarno zvrst in jo definira. Poleg definicije predstavi

državo Estonijo in razvoj estonske mladinske književnosti. Ukvarja se tudi z raziskovanjem

razvoja pravljic v Evropi in Sloveniji. Opisane so značilnosti sedmih teorij analize ljudskih

pravljic.

Peto poglavje je namenjeno opisu Hansa-Jőrga Uthera in njegovemu delu The types of

international folktales, A classification and bibliography (2004), v katerem govori o ATU-

sistemu. V šestem poglavju podrobneje opiše Vladimirja Proppa in njegovo delo Morfologija

pravljice (1982, v slov. 2005), kateremu sledi pojasnitev vseh enaintrideset funkcij likov.

Sledi izbor slovenskih ljudskih pravljic in estonskih ljudskih pravljic po ATU-sistemu.

Pravljice so analizirane po Proppovi strukturalistični teoriji. Estonske pravljice so prevedene v

slovenščino iz zbirke Estonian Folktales, The Heavenly Wedding [Estonske ljudske pravljice,

Božanska poroka] (2005). Slovenske pravljice so pridobljene iz različnih zbirk (Zverinice iz

Rezije, Pohorske pravljice, Koroške narodne pripovedke, Bisernice iz belokranjskega

narodnega zaklada, Vrtec).

Analiza pravljic pojasnjuje podobnosti in razlike ljudskih pravljic, ki prihajajo iz različnih

kulturnih, regijskih območij in časovnih obdobij. Dokazuje trditev, da so si pravljice kljub

kulturnim razlikam podobne, vendar ravno zaradi tega različne.

106

9 VIRI IN LITERATURA

9.1 LITERATURA

– Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega, O pomenu pravljice. Ljubljana: Studia

humanitatis.

– Blažić, M. (2005). Morfologija pravljice, Vladimir Propp: Morfologija pravljice.

Otrok in knjiga, 66 (33), 79–82.

– Blažić, M. (2007). Uvod v teorijo mladinske književnosti. Jezik in slovstvo, 52 (6),

35–49.

– Blažić, M. (2008). Aplikacija teorij pravljic na primeru Lepe Vide v slovenski

mladinski književnosti. Jezik in slovstvo, 53 (6), 37–56.

– Blažić, M. (2008). Novejša strokovna literatura o mladinski književnosti. Pogled na

drugo stran, 23–29.

– Gauldie, R. 2006. Travelers Estonia. United Kingdom: Thomas Cook Publishing.

– Goljevšček, A. (1991). Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.

– Kmecl, M. (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba M & N.

– Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

– Kobe, M. (1999). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, 47 (1), str. 6–11.

– Kropej, M. (1995). Pravljica in stvarnost. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center

SAZU.

107

– Kropej, M. (2008). Od ajda do zlatoroga. Slovenska bajeslovna bitja. Celovec:

Mohorjeva založba.

– Kržič, A. 1914. Vrtec: Časopis s podobami za slovensko mladino. Ljubljana:

Katoliška tiskarna. Letnik 44, številka 9.

– Lüthi, M. (2011). Evropska pravljica, Forma in narava. Ljubljana: Založba Sophia.

– Matičetov, M. 1973. Zverinice iz Rezije. Ljubljana: Mladinska knjiga; Trst:

Založništvo tržaškega tiska.

– Möderndorfer, V. 1946. Koroške narodne pripovedke. Celje: Tiskarna sv. Mohorja.

– Päär, P., Türnpu, A. 2005. Estonian folktales, The heavenly wedding. Tallin: Varrek

Publishers Ltd.

– Proop, V. J. 2005. Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.

– Šašelj, I. 1906. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Ljubljana: Katoliško

tiskarsko društvo.

– Tancer - Kajnih, D. (1993). Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in

knjiga, 36, 5–13.

– Tancer - Kajnih, D. (1994). Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in

knjiga, 37, 25–41.

– Tancer - Kajnih, D. (1995). Slovenska pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in

knjiga, 39/40, 38–48.

– Taylor, N. 2007. Estonia. England: Bradt Travel Guides Ltd.

– Tomažič, J. 1942. Pohorske pravljice. Ljubljana: Konzorcij ˝Slovenica˝.

108

– Uther, H. J. 2004. The types of international folktales, A classification and

bibliography. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia, Academia Scentiarum Fennica.

– Zipes, J. 2000. The Oxford Companion to Fairy Tales. The Western fairy tale trdition

from medieval to modern. New York: Oxford University press Inc.

9.2 ELEKTRONSKI VIRI

– We come to Estonia, Official gateway to Estonia. Pridobljeno 10. 4. 2012 iz

http://estonia.eu/about-estonia/country/estonia-at-a-glance.html.

– Slovensko predsedstvo EU 2008. Pridobljeno 10. 11. 2012 iz

http://www.eu2008.si/si/About_the_EU/Member_States/Estonia.html.

– JÄRV A., KRUSTEN R., MÜÜRSEPP M., OJALA H., LAANPERE H., VALLIK A.

(2010). Estonian children's literature. Pridobljeno 2. 4. 2010 iz

http://www.estonica.org/eng/lugu.html?menyy_id=1209&kateg=41&alam=65&leht=3

– LEVI-STRAUSS C. in MELETINSKI J. (2010). Studia humanitatis-zelena zbirka.

Pridobljeno 23. 6. 2012 iz http://www.studiahumanitatis .si/zelenaZ/index.htm.

– KONONENKO N. (2004). GALE ENCYCLOPEDIA OF RUSSIAN HISTORY

Vladimir Jakovlevich Propp. Pridobljeno 21. 6. 2012 iz

httm://www.answers.com/topic/vladimir-propp.

– OLSHANSKY. D (2008). The Literary Encyclopedia: »Vladimir Propp«. Pridobljeno

21. 6. 2012 iz http://litencyc.com/php/speople.php?rec=trve&uid=3652.

– IBBY Honour List 2010. Pridobljeno 21. 9. 2012 iz

http://www.ibby.org/index.php?id=1011.

– FOLKLORE FELLOWS (2011). Pridobljeno 21. 9. 2012 iz

http://www.folklorefellows.fi/?page_id=103.

109

– JAVNA AGENCIJA ZA KNJIGO RS, Baza knjig. Pridobljeno 21. 9. 2012 iz

http://www.google.si/imgres?q=morfologija+pravljice&um=1&hl=sl&sa=N&biw=12

80&bih=709&tbm=isch&tbnid=CSvyVzv1l_hWcM:&imgrefurl=http://jakrs.si/baza_s

ofinanciran.