DIPLOMSKA NALOGA ANASTAZIJA TAŠKAR · childhood, and since measurement is not discussed much in...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ANASTAZIJA TAŠKAR

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

MERJENJE SKOZI OČI PREDŠOLSKEGA

OTROKA

Anastazija Taškar

Koper 2017

Mentorica: dr. Lea Kozel, viš. pred

ZAHVALA

Zahvalila bi se vsem, ki so me podpirali pri mojem študiju in pisanju diplome.

Najprej bi se rada zahvalila mentorici dr. Lei Kozel, viš. pred., ki me je skozi ves

čas pisanja diplomske naloge vodila s svojimi strokovnimi nasveti in hitrim odzivanjem

ter mi bila v izjemno oporo. Najlepša hvala.

Zahvaljujem se tudi mojim sodelavkam iz vrtca Mladi rod, ki so me podpirale skozi

ves čas mojega študija.

Največja zahvala pa gre mojemu možu Nejcu, starim staršem in staršem, ki so me

podpirali skozi celoten študij in mi bili v oporo. Brez vas mi ne bi uspelo. Hvala vam.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anastazija Taškar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Merjenje skozi oči predšolskega otroka

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

__________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Diplomska naloga obravnava področje merjenja. Ker se otroci skozi svoj razvoj z

matematiko srečujejo že od malega, smo se odločili izdelati didaktične igre za otroke

od tretjega do šestega leta starosti. Otroci so zelo radovedni, zato smo jim naredili igre,

ki jih bodo privabile in jim bodo zanimive. Naš namen je bil, da se otroci seznanijo z

merjenjem prostornine, mase in dolžine. Učenje skozi igro je za otroke pomembno, saj

tako hitreje usvajajo znanja.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na otrokov razvoj od

tretjega do šestega leta starosti, na matematična področja, na matematiko v vrtcu in

kurikulumu, na vlogo vzgojitelja pri tem ter na didaktično igro.

V praktičnem delu smo izdelali tri otrokom smiselne matematične didaktične igre

za uvajanje merjenja, in sicer za vsako igro eno področje merjenja – dolžina,

prostornina, masa. Otrokom so bile igre zanimive, zabavne in poučne. Pomagale so jim

pri seznanjanju z merjenjem in bile v pomoč pri upoštevanju navodil in pravil v igri.

Pri didaktičnih igrah je zelo pomembna vloga vzgojitelja, ki otroke spremlja

oziroma opazuje. Pomembno je to, da jim preda navodila in pravila, ki naj bi jih pri igri

upoštevali.

V predšolskem obdobju je pri tri- do šestletnem otroku pomembno, da ima dobro

razvite čute za čustveni in socialni razvoj, saj je tako uspešen pri uporabi didaktičnih

iger.

Otroci že od malega nevede usvajajo matematiko. Ravno zato nam je pomembno,

da tega ne zanemarimo. Ker otroci v zgodnjem otroštvu hitreje usvajajo veščine in ker

merjenje ni tema, ki jo v vrtcu veliko uporabljamo, smo se odločili, da jo bomo otrokom

predstavili skozi didaktične igre.

Igre na področju merjenja so bile za otroke nekaj novega in uspešnega, saj so jim

dale izkušnje in znanje, ki so jih nevede usvojili skozi igre. Pridobljene izkušnje bodo

otrokom kasneje v obdobju šolanja pomagale pri razumevanju merjenja in tako še več

prispevale k njihovim dosežkom.

Ključne besede: matematika, didaktična igra, merjenje, dolžina, prostornina,

masa, otroci.

ABSTRACT

Measurement through eyes of preschool child

This diploma thesis discusses measurement. Children encounter mathematics

early on and throughout their development, which is why it was decided to prepare

didactic games for children ages three to six. Children are very inquisitive, and so the

games were designed to attract them and be interesting. The purpose was to

familiarise children with measuring volume, mass and length. Learning through play is

important for children, because they acquire knowledge more quickly that way.

The theoretical part of the diploma thesis focuses on a child’s development from

three to six years of age, on the areas of mathematics, on mathematics in kindergarten

and in the curriculum, on the role of the preschool teacher in this process, and on

didactic play.

In the practical part, three didactic mathematical games were prepared to logically

introduce children to measurement – one for each area of measurement – length,

volume, mass. The children found these games interesting, fun and educational. The

games helped them to learn about measurement and follow instructions and rules while

playing.

During didactic games the preschool teacher, who monitors or observes the

children, has a very important role. It is important that the teacher gives them

instructions and rules to follow while playing the game. In the preschool period of three-

to six-year-old children it is important that they have a well-developed emotional and

social intelligence, because only then can they use didactic games successfully.

Children unknowingly begin to learn mathematics at an early age. That is precisely

why it should not be neglected. Since children acquire skills more quickly in early

childhood, and since measurement is not discussed much in kindergarten, it was

decided to present it to children through didactic games.

For the children the measurement games were something new and successful, as

they provided them with experiences and knowledge, which they unknowingly acquired

through play. The experiences gained will help the children to understand

measurement later on, in school, and will thus contribute further to their achievements.

Keywords: mathematics, didactic game, measurement, length, volume, mass,

children.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Predstavitev razvojnih značilnosti starostne skupine otrok ............................. 2

2.1.1 Razvojna področja .................................................................................. 2

2.1.2 Telesni in gibalni razvoj ........................................................................... 2

2.1.3 Spoznavni razvoj ..................................................................................... 3

2.1.4 Čustveno osebnostni razvoj .................................................................... 3

2.1.4.1 Osnovna čustva ............................................................................... 3

2.1.4.2 Sestavljena čustva ........................................................................... 3

2.1.5 Socialni razvoj ......................................................................................... 4

2.2 Otroška igra in njen razvoj .............................................................................. 4

2.2.1 Igra ......................................................................................................... 4

2.2.2 Spoznavne vrste igre .............................................................................. 5

2.2.2.1 Igra s pravili...................................................................................... 5

2.2.2.2 Igra vlog ........................................................................................... 5

2.2.2.3 Sociodramska igra ........................................................................... 6

2.2.2.4 Simbolna igra ................................................................................... 6

2.2.3 Socialne igre ........................................................................................... 6

2.3 Matematika v vrtcu in vloga vzgojitelja ........................................................... 6

2.3.1 Otrok in matematika ................................................................................ 6

2.3.2 Vloga vzgojitelja ...................................................................................... 7

2.4 Matematika v kurikulumu ................................................................................ 8

2.4.1 Matematika v vrtcu in kurikulumu ............................................................ 8

2.4.2 Načela in cilji predšolske vzgoje v vrtcih .................................................. 9

2.5 Matematična področja ...................................................................................11

2.5.1 Sklopi matematičnega področja .............................................................11

2.5.2 Predštevilsko obdobje ............................................................................12

2.5.3 Števila in obdelava podatkov ..................................................................13

2.5.4 Geometrija .............................................................................................13

2.5.5 Orientacija v prostoru .............................................................................14

2.5.6 Merjenje .................................................................................................14

2.6 Didaktična igra ..............................................................................................15

3 PRAKTIČNI DEL .................................................................................................16

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................16

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................16

3.3 Načrt .............................................................................................................17

3.4 Izvedba .........................................................................................................17

3.4.1 Didaktična igra »Medvedi v votlino« .......................................................17

3.4.2 Didaktična igra »Napolni posodo« ..........................................................20

3.4.3 Didaktična igra »Jaz sem težji« ..............................................................24

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ...................................................................................29

5 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................................30

6 PRILOGE ............................................................................................................31

KAZALO SLIK

Slika 1: Postavljanje paličic po dolžini .........................................................................20

Slika 2: Padec medveda v luknjo .................................................................................20

Slika 3: Preštevanje posod na kocki ............................................................................24

Slika 4: Merjenje količine z merilno posodo v malo posodo .........................................24

Slika 5: Tehtanje mase otroka .....................................................................................28

Slika 6: Preverjanje mase na tehtnici ...........................................................................28

Slika 7: Preverjanje mase s težkanjem v roki ...............................................................28

Slika 8: Sestavljena sestavljanka .................................................................................28

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Učni list: Pobarvaj, kar je težje. ....................................................................31

Taškar, Anastazija (2017): Merjenje skozi oči predšolskega otroka. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V vsakdanjem življenju otrok uporablja matematiko nevede in tako pridobiva

izkušnje. Veliko izkušenj pridobi tudi v vrtcu, ki mu lahko nudi spodbudno učno okolje.

Mnogo izkušenj otrok dobi preko didaktičnih iger, saj se z določeno tematiko

seznani in jo s tem usvoji. V diplomskem delu smo se odločili za temo merjenje in

naredili igre za merjenje dolžine, prostornine in mase.

V praktičnem delu smo za razumevanje merjenja izdelali tri didaktične igre, s

katerimi smo otrokom približali temo merjenje ter jih med samo igro opazovali in

spodbujali pri njihovi igri. Pomembna ugotovitev je bila, da so otrokom bližje doma

narejene didaktične igre kot pa kupljene, saj so jim bolj privlačne za oko.

Pridobljene izkušnje, ki so jih usvojili pri didaktičnih igrah, bodo otrokom koristile v

vsakdanjem življenju in kasneje, ko se bodo seznanjali z merjenjem v šolskem učnem

okolju.

Za temo merjenje smo se odločili, ker v vrtcu te teme še nismo posebno

obravnavali, saj smo se bolj posvetili drugim matematičnim vsebinam. Zato se nam je

zdelo dobro, da se otroci s to temo seznanijo.

Spoznali smo, da je pri uporabi didaktičnih iger pomemben pristop odrasle osebe,

ki otrokom poda navodila in jih skozi igro usmerja. Pomembno je, da smo otroke

seznanili z merjenjem in jih usmerjali pri spoznavanju omenjene teme, kar je tudi bil

naš cilj.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Predstavitev razvojnih značilnosti starostne skupine otrok

2.1.1 Razvojna področja

Razvojna psihologija raziskuje psihični razvoj posameznika, vse od spočetja pa do

smrti. Ker je psihični razvoj povezan z drugimi področji, se psihologija povezuje tudi z

drugimi disciplinami. Temeljna področja, ki jih raziskujemo, so telesni in gibalni,

spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. Razvoj delimo na osem razvojnih

obdobij. Prvi je prenatalno obdobje, ki traja od spočetja do rojstva, nato je obdobje

dojenčka in malčka, ki traja od rojstva do treh let, obdobje zgodnjega otroštva, ki traja

od treh do šest let, potem srednje in pozno otroštvo, ki traja od šestega leta do začetka

pubertete, mladostništvo, ki se začne med puberteto in traja do 22. oziroma 24. leta,

sledi zgodnja odraslost, ki traja od 22. oziroma 24. leta pa do 40. oziroma 45. leta,

srednja odraslost traja od 40. oziroma 45. leta do 65. leta in še zadnja, pozna

odraslost, ki traja od 65. leta do smrti (Marjanovič Umek, Zupančič, 2004).

2.1.2 Telesni in gibalni razvoj

Naš razvoj je najhitrejši v prvih treh letih življenja. Okoli tretjega leta starosti se

otrokom razvijajo trebušne mišice, roke, trup in noge. Povprečno pridobijo do 2

kilograma, zrastejo pa približno od 5 do 6 centimetrov letno. Običajno so dečki višji in

težji od deklic. V predšolskem obdobju se začne ukrivljanje hrbtenice, ki ima obliko črke

S. Okoli 5. oziroma 6. leta starosti poteka intenzivna rast živčnega sistema. Tako se

zaradi vsega razvoja telesna razmerja med odraščanjem spreminjajo (Nemec, Krajnc,

2011).

Gibalni razvoj je najbolj razvita funkcija psihofizičnega razvoja. Začne se v

predporodnem obdobju in se stalno dopolnjuje v razvoju. V prvih dveh letih otrok

doseže gibalne zmožnosti in to je pokončna hoja. Zgodnji gibalni razvoj je dobra

napoved za razvijanje otrokovega duševnega razvoja. Tisti otroci, ki so dobro razvili

čute za čustveni in socialni razvoj, so uspešni v obvladovanju okolice in bolj zaupajo

sami vase. Motorični razvoj ima pomembno vlogo za razvoj intelektualnih zmožnosti

(Horvat, Magajna, 1987).

Ustrezno gibalno spodbujanje otroka razširja znanja na drugih področjih. Z raznimi

pripomočki spoznava oblike, usvaja količinske izraze, površine, barve, časovna


3

razmerja in druge izraze. Različne skupinske igre lahko spoznava skupaj z gibanjem, ki

temelji na pravilih. Tako otrok spoznava svoje telo (Marjanovič Umek, 2010).

2.1.3 Spoznavni razvoj

Z zorenjem možganov se spreminja kakovost mišljenja. Avtor, ki se je ukvarjal s

teorijo mišljenja, je Jean Piaget. Opazil je razliko, da se otrokovo mišljenje in mišljenje

odraslega razlikujeta. S tem sta se ukvarjala tudi Vigotski in Bruner. Na otrokov razvoj

mišljenja imajo pomembno vlogo starši, saj ga spodbujajo in mu omogočajo veliko

raznolikega okolja. Tudi vrstniki imajo pozitiven vpliv na otrokovo mišljenje. V zgodnjem

otroštvu začnejo otroci razvijati dolgoročni spomin, izboljšana pa je tudi pozornost. Z

razvojem se spreminja tudi kakovost pojmov in način, kako otroci oblikujejo pojme in

odnose z njimi (Nemec, Krajnc, 2011).

2.1.4 Čustveno osebnostni razvoj

Za čustveni razvoj posameznika so ključni trije dejavniki. Prvi je individualna

značilnost temperamenta in odzivanja, kar je odvisno od dednosti. Drugi dejavnik je

otrokova trenutna starost, s staranjem pa se spreminja tudi čustveni odziv. Tretji

dejavnik pa je okolje, v katerem otrok živi (Horvat, Magajna, 1987).

Čustva delimo v dve skupini, in sicer na osnovna in pa sestavljena. Osnovna so

tista, ob katerih lahko takoj sklepamo, ker se pojavijo kmalu po rojstvu – takoj jih

prepoznamo na obrazu. Sestavljena čustva se razvijejo kasneje, odvisna pa so

predvsem od našega samozavedanja in zavedanja odzivov okolice glede na naše

vedenje (Nemec, Krajnc, 2011).

2.1.4.1 Osnovna čustva

Otroci znajo že zgodaj v življenju pokazati veliko čustev. Čustva, ki so jih matere

opazile že v prvem mesecu življenja, so zanimanje, veselje, jeza, presenečenje, strah

in žalost. Ta čustva lahko takoj prepoznamo na podlagi izrazov na obrazu in jih

imenujemo tudi temeljna čustva (Nemec, Krajnc, 2011).

2.1.4.2 Sestavljena čustva

Sestavljena čustva imenujemo tudi kompleksna čustva oziroma čustva

samozavedanja, ker jih doživljamo ugodno in neugodno ter vrednotimo sebe. Ta čustva

so povezana z napredovanjem v miselnem razvoju in oblikovanjem nekaterih pojmov.


4

Kompleksna čustva se pojavijo kasneje kot temeljna zaradi tega, da se otrok najprej

nauči ločiti sebe od drugih in pa povečati svoje zavedanje družbenih pravil (Nemec,

Krajnc, 2011).

Otroci doživljajo posamezna čustva samozavedanja in ti dogodki se v zgodnjem,

srednjem in poznem otroštvu spreminjajo. Otroci začnejo razumevati osnovna čustva

med 4. in 5. letom zaradi prepričanj in želja, ki pripeljejo do teh stanj (Marjanovič Umek,

Zupančič, 2004).

2.1.5 Socialni razvoj

Otroci od obdobja malčka preživijo več časa s svojimi vrstniki. V zgodnjem otroštvu

se razvijejo nove oblike socialnih interakcij in socialnih kompetentnosti, kjer igra vlogo

predvsem razvoj sposobnosti komuniciranja, empatija, recipročnost in skupno

reševanje problemov. Štiriletniki bolj kot triletniki soglašajo in kažejo naklonjenost do

vrstnikov. Starejši otroci se več pogovarjajo kot mlajši in tako z govorom lažje dosegajo

svoje socialne cilje. V zgodnjem otroštvu je značilno, da so že preskočili egocentrizem

in so na stopnji empatije, saj še bolje razumejo, da imajo tudi drugi svoja čustva, misli

in potrebe (Marjanovič Umek, Zupančič, 2004).

Simbolna oziroma sociodramska igra je najbolj celovita oblika skupinske

dejavnosti. Otroci se naučijo nadzorovati svoje vedenje, hkrati pa ta igra ponuja varno

okolje, kjer otroci vzpostavijo zaupnost in intimnost. V predšolskem obdobju se

vzpostavijo prijateljstva in starejši predšolski otroci razumejo prijateljstvo kot dlje časa

trajajoč odnos, ki vzdrži razne spore med njimi (Marjanovič Umek, Zupančič, 2004).

Raziskave so pokazale, kako se razvoj samega sebe povezuje z navezanostjo. Pri

starosti treh let poskuša otrok narediti sam čim več stvari, na kar je ponosen. Pri

starosti štirih let otrok pojem s samega sebe širi na "jaz in stvari, ki mi pripadajo", s tem

pa kaže večjo posesivnost. Med petim in šestim letom začne občutke o sebi in

doživljanju izražati naglas. Pri starosti petih let pa ima otrok o sebi izoblikovano sliko, ki

vključuje pozitivne in negativne sodbe o njegovi osebnosti in njegovem telesu (Nemec,

Krajnc, 2011).

2.2 Otroška igra in njen razvoj

2.2.1 Igra

Igra se skozi otrokov razvoj razlikuje. Na značilnost igre v obdobju srednjega

otroštva vplivajo tudi dejavniki, ki omejujejo čas, namenjen igri predšolskega otroka.


5

Igra se ne pojavlja samo v zgodnjem in srednjem otroštvu, ampak je nekaj, kar se

pojavlja v vseh obdobjih človekovega življenja (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Pri opisu se bomo osredotočili predvsem na igre, ki so značilne za zgodnje

otroštvo.

2.2.2 Spoznavne vrste igre

Po tretjem letu starosti pri otrocih opazimo upad funkcijske igre, bolj opazne so

igre s pravili in simbolne igre. Še vedno pa se otroci igrajo funkcijsko, njihove gibalne

sposobnosti pa se še vedno razvijajo. Vedno bolj celovita je tudi konstrukcijska igra.

Starejši kot je otrok, bolj so razvite tudi njegove spretnosti drobnih gibov, ki mu

omogočajo natančnejše gibe in ustvarjanje zahtevnejših konstrukcij, ki so

tridimenzionalne in vsebujejo simbole. S simboli otrok označuje realnost, ki jo želi

konstruirati. Starejši otrok v konstrukcijski igri že načrtuje in pove vnaprej, kaj bo

zgradil. Vedno bolj razume načine povezovanja, kombiniranja in razporejanja prvin v

konstrukcijski igri (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.2.2.1 Igra s pravili

Pojavlja se od 3. leta starosti naprej, pri njej se otrok s pravili seznani že preko

izdelanih iger, sodeluje pa tudi pri nastanku novih iger. Ta igra od otroka zahteva

sprejemanje, prepoznavanje in podrejanje sprejetim pravilom. V igro s pravili spadajo

gibalne igre s pravili, igre z vodjo, namizne igre, igre petja in športne igre. Igre s pravili

otroke navajajo na upoštevanje pravil in pa na sodelovanje s soigralci (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004).

2.2.2.2 Igra vlog

V igri vlog sta dve osnovni prvini. Prva je posnemalna prvina igre, ki poteka preko

posnemalnega govora in preko otrokovega vedenja. V tej igri se otrok pretvarja, da je v

določeni vlogi, na primer, da je otrok voznik avtobusa, kjer posnema njegovo vedenje

in govor. Druga pa je domišljijska prvina igre, kjer ima veliko vlogo otrokova

verbalizacija, to so izjave, ki služijo zamenjavi osebne identitete, opisovanju namišljene

situacije, prevzemanju različnih vlog in spremembam identitete predmetov (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004).


6

2.2.2.3 Sociodramska igra

Poteka od posnemanja vedenja in govora določene osebe, pri tem pa uporablja

visoko strukturiran material za načrtovanje igralne teme, zaplet in razplet igre,

prevzemanje vlog, zaporedij dogodkov in namišljenih situacij. Določa jo otrokovo

razumevanje resničnih odnosov med osebami, kar opredeli odnose med vlogami, ki so

jih prevzeli, pri tem pa mora biti usklajeno razumevanje odnosov med vlogami

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.2.2.4 Simbolna igra

Pravimo ji tudi domišljijska igra oziroma igra pretvarjanja. Že v prvem letu starosti

otrok posnema vsakdanje stvari, npr. češe lase s kocko, ponavlja besede, ki jih izrečejo

starši – vse to otrok posnema neposredno. Pri tej igri otrok uporablja simbolne

predmete, npr. kocka je krtača za lase, ali pa uporablja namišljene predmete (Nemec in

Krajnc, 2011).

2.2.3 Socialne igre

V obdobju zgodnjega, srednjega in poznega otroštva se otroci vključujejo v

socialne oblike igre. Opazovalna in vzporedna igra otroku omogočita, da se vključi v

igro s svojimi vrstniki. Simbolna igra v nasprotju s konstrukcijsko v zgodnjem otroštvu

postaja vse bolj socialna. Njen razvoj poteka od prostega samostojnega pretvarjanja

otroka do sociodramske igre, kjer je vključenih več otrok hkrati. Pri vseh teh igrah je

pomembna vloga odraslega pri otrokovi igri, ker otroku nudi pomoč in ga podpira

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.3 Matematika v vrtcu in vloga vzgojitelja

2.3.1 Otrok in matematika

Matematika v vrtcu poteka vsakodnevno preko cele dnevne rutine. Otroci imajo

veliko priložnosti, da sodelujejo pri matematičnih dejavnostih. Preko teh dejavnosti

dobijo odgovore na matematična vprašanja. Vzgojitelj mora biti pozoren na to, da se

otrok v vrtcu ukvarja z matematiko v igrah in v vsakodnevnih dejavnostih. Matematiko

se uči preko igre. Uči se s ponavljanjem, saj opazuje ljudi okoli sebe (Japelj Pavešić,

2010, v Marjanovič Umek, 2010).


7

Otrokovo matematično okolje je vsakdanje, pri tem uporablja predmete, roke in

noge, da razvija spretnosti. V vrtcu otrok opazuje okolje, saj mu okolje nudi priložnost,

da se sreča z zapisom števil, simbolov, datumov, grafičnih prikazov, primeri

geometrijskih teles in likov, ko jih še ne zna zapisati sam. Spodbudno okolje

dopolnjujejo sporočila na stenah igralnice, koledarji, ure, številke ter razni zapisi. V

garderobi imajo otroci vsak svoj simbol in ime, prav tako v toaletnih prostorih.

Vzgojiteljica okolje prilagaja otrokom glede na njihovo zanimanje ter jim omogoči, da si

ogledajo splošna sporočila v stavbi vrtca, ki so sicer nameščena na višino odraslega,

na varen način (Japelj Pavešić, 2010, v Marjanovič Umek, 2010).

Ker je v današnjem svetu tehnologija napredovala, je prav, da se otrok v vrtcu

skupaj z vzgojiteljico seznani tudi z računalnikom. Pri tem je pomembno, da

vzgojiteljica že vnaprej zna uporabljati programe, ki jih pokaže na računalniku otrokom.

Igre, ki jih otrok igra, pa mu pomagajo pridobiti znanje, ne pa samo obvladanje funkcij

računalnika. Da igra za računalnikom ne postane prenaporna ali pa da otrok ni več

zbran, vzgojiteljica predlaga omejen čas za računalnikom. Računalnik je hiter, primerno

osvetljen in otroka ne ovira pri igri (Japelj Pavešić, 2010, v Marjanovič Umek, 2010).

Skozi dnevno rutino otrok stalno dobiva matematične spodbude – vse od prihoda v

vrtec, skozi obroke, počitek in bivanje na prostem. Te spodbude otrok dobiva preko

simbolov, pogovora o uri, kdaj pride nekdo po njega, ob štetju pribora, zlaganju prtičkov

na trikotnike, razvrščanju pribora, razporejanja ležalnikov, merjenja igrišča s palčkami,

urejanja kamenčkov po velikosti – vse to je otrokom blizu, saj vse poteka samoumevno

preko rutine in igre, kjer lahko izkazujejo matematično znanje ne da bi bili obremenjeni

(Japelj Pavešić, 2010, v Marjanovič Umek, 2010).

2.3.2 Vloga vzgojitelja

Vzgojitelj ima zelo pomembno vlogo pri matematični dejavnosti. Zelo pomembno

je, da najdejo povezavo med matematiko in vsakdanjim življenjem otroka v vrtcu ter

njegovem domačem okolju. Vsakodnevno morajo opazovati razvoj otroka, se odločati o

zahtevnosti dejavnosti, njegovo igro in se veliko pogovarjati z otrokom. Mimogrede

lahko v pogovoru z otrokom uporabljajo matematične izraze, štejejo in podobno. Otrok

se mora pri matematičnih dejavnostih dobro počutiti in doživeti uspeh ob svojih rešitvah

(Kurikulum za vrtce, 1999).

Pomembno je, da odrasli sprejemajo otrokove napake kot priložnost za

napredovanje otroka. Vzgojitelj mora omogočiti otroku, da spozna, da je rešitev

napačna, pri tem pa mora ustvariti situacijo, v kateri otrok pride do pravilne rešitve.


8

Vzgojitelj otroke spodbuja, da opravlja zahtevnejše naloge, mu ponudi dejavnosti, ki

zahtevajo večkratne ponovitve poskusov, vpeljuje pojme glede na razvoj otroka in

njegovo zanimanje, mu omogoči, da se lahko varno igra s snovmi, z malo dodatnimi

opozorili, če mlajši otrok napačno šteje, ga ne popravlja in mu da priložnost, da posluša

štetje drugih (Kurikulum za vrtce, 1999)

Do pravilnega štetja lahko odrasli otroku pomagajo tako, da sami večkrat štejejo

razne stvari, sprašujejo otroke tako, da uporabljajo števila in v pogovoru z njimi

uporabljajo številske vzorce. Vzgojitelji otroku pomagajo izgovarjati večmestna števila,

če opazijo, da jim je to v veselje, pomembno pa je, da spodbujajo štetje kot igro


Opazovati morajo, ali otroci v pogovoru uporabljajo seštevanje in odštevanje in jim

ponuditi pomoč, če si to želijo, skrbeti morajo za to, da lahko otroci opazujejo in sami

naredijo razpredelnice, pogovarjajo se z otroki o oznakah in jim pomagajo pri

prebiranju podatkov iz razpredelnice, z otroci se pogovarjajo o tem, kaj je bilo prej kot

vzrok in kasneje kot posledica, otroku morajo omogočiti raziskovanje okolja, morajo ga

spodbujati, da opazi ponavljajoči vzorec, opazovati mora tudi posamezne otroke, da

prepozna zahtevno razvrščanje in da ga sam uporablja v igri, odrasli pa mora pri tem

ločiti različne zahtevne stopnje, ki so takšne:

· predmeti s posebno dodano lastnostjo;

· predmeti z drugim imenom med drugimi predmeti z zbirnim imenom;

· predmeti z drugim imenom med drugimi predmeti.

Odrasli pri merjenju otroke spodbuja, da z raznimi sredstvi merijo vsakdanje

predmete. Veselje ob otrokovi uspešni rešitvi problema mora vzgojitelj pokazati tudi

sam in ga pohvaliti. Pri tem pazi, da so vsi deležni enakih pohval. Vzgojitelj se

povezuje s starši in izmenjava informacije o otrokovih dosežkih in njegovih

sposobnostih o tem, kaj otroka veseli in kaj zmore, kar je pomembno pri matematičnih

dejavnostih (Kurikulum za vrtce, 1999).

2.4 Matematika v kurikulumu

2.4.1 Matematika v vrtcu in kurikulumu

Že pred dopolnjenim prvim letom starosti otrok obvlada določene matematične

spretnosti in se izraža tako, da matematiko uporablja vsakodnevno. Ko je otrok stvar

dve leti, loči ostre robove od zaobljenih, ve, kako se mora obnašati, da doseže želeno

obnašanje drugih in ve, katere stvari so največje. Pri tretjem letu starosti nepričakovano


9

pokaže matematična znanja od logike do štetja, da doseže neko stvar. V vsakdanjih

problemih otrok uporablja matematična znanja in izkušnje, to ga zabava, veseli pa se

tudi uspehov. Otrok pričakuje pomoč odraslih pri doseganju znanja, pogosto jim

poskuša ugajati. Da ugaja odraslim, kazanje svojega matematičnega znanja prilagodi

pričakovanjem odraslega in svoje navadno matematično znanje, ki ga potrebuje,

pokaže v igri (Japelj Pavešić, 2010, v Marjanovič Umek, 2010).

V vrtcu se otrok že zelo zgodaj srečuje z matematiko, ker prešteva, primerja, meri,

razvršča, prikazuje s simboli in se pogovarja o svojih stvareh. Preko različnih

dejavnosti v vrtcu vsakodnevno pridobiva izkušnje, znanja ter spretnosti – česa je več

ali manj, kako se stvari razlikujejo, ali je veliko ali majhno, ali je notri ali zunaj, kakšne

oblike je kaj in podobno. Ob vsem tem otrok spozna, da vsakodnevne probleme reši

bolje, če uporablja matematične strategije mišljenja. Ko najde rešitve, iz veselja išče

nove situacije, ki so zanj vedno izziv in potrditev o njegovem načinu razmišljanja


2.4.2 Načela in cilji predšolske vzgoje v vrtcih

Načela in cilji se medsebojno prepletajo in so usklajeni.

· Načelo demokratičnosti in pluralizma

Vsi starši imajo s strani države možnost, da vključijo svojega otroka v program

predšolske vzgoje v javnem vrtcu, kjer lahko izbirajo program.

· Načelo enakih možnosti, upoštevanja različnosti med otroki in priznavanja

pravice do izbire in drugačnosti

Otrokom je treba omogočiti optimalen razvoj, pri tem pa upoštevati značilnosti

starostnega obdobja, individualne razlike, razlike med dečki in deklicami in pa razlike,

ki so povezane z jezikovnim in socialno-kulturnim okoljem.

· Načelo vključujoče obravnave otrok iz različnih robnih skupin

Vrtec ponuja možnosti za zmanjševanje neugodnih dejavnikov iz okolja. Tako

ponuja sistemske in institucionalne politike ter ukrepe in pa vzgojno-izobraževalne

pristope ter s tem omogoča optimalen razvoj in uspešno vključevanje v vrtec.

· Načelo avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti

Predšolska vzgoja v vrtcu zahteva visoko izobražene strokovne delavce, ki imajo

možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja, kar je pogoj za avtonomnost.


10

Odgovornost pa pomeni etičnost in strokovnost pri delu, pri čemur se upoštevajo

pravice otrok in staršev.

· Načelo sodelovanja z okoljem

Vrtec pri načrtovanju dejavnosti veliko sodeluje z okoljem in institucijami ter

posamezniki.

· Načelo ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega razvoja

Vrtec pri načrtovanju dejavnosti spodbuja telesni in duševni razvoj. Pri tem pa

vključuje igro za učenje.

· Načelo stalnega ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter notranjega razvoja

Kakovostni vrtci imajo dolgoročno pozitivne učinke na otrokov razvoj in učenje

(Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011).

Iz načel predšolske vzgoje pa so izpeljani cilji (Ministrstvo za šolstvo in šport,

2011, str, 75–76):

· v vrtec vključiti večji delež otrok, zlasti otrok, starih štiri in pet let;

· v vrtec vključiti večji delež otrok, ki prihajajo iz socialno in kulturno manj

spodbudnega okolja;

· zagotoviti spodbujanje različnih področij razvoja v skladu z zakonitostmi

razvojnega obdobja ter značilnostmi posameznega otroka;

· razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe ter drugih;

· razvijanje sposobnosti za razumevanje različnosti, vključevanja in sodelovanja v

skupini ter prosocialnega vedenja;

· razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in čustvenega doživljanja ter

izražanja;

· spodbujanje razvoja in učenja govora ter njegove ustvarjalne rabe za učinkovito

sporazumevanje in fleksibilno mišljenje;

· negovanje in spodbujanje radovednosti, domišljije, raziskovalnega duha ter

neodvisnega mišljenja;

· spodbujanje zmožnosti zgodnjega branja in pisanja;

· spodbujanje umetniškega doživljanja in izražanja;

· spodbujanje gibalnih sposobnosti in spretnosti;

· posredovanje znanja iz vsakdanjega okolja in področja znanosti;

· razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in odgovornosti za lastno

zdravje ter okolje;


11

· zagotoviti možnost razvoja in učenja posebnih sposobnosti in spretnosti.

2.5 Matematična področja

Otrok se že zelo zgodaj sreča z matematiko v vsakdanu. Oblike, orientacija v

prostoru, števila in merjenje so vsebine, ki ga vedno spremljajo. Že zelo zgodaj

začnemo otroka seznanjati z matematiko – seznanjanje z velikostnimi odnosi: večje,

manjše; naštevanje števil v pravilnem vrstnem redu, orientacija v prostoru, različne

oblike in drugo. Pri tem pa je potrebno upoštevati otrokovo predznanje, njegove

izkušnje, interese in pa tudi potrebe. Dejavnosti naj bodo takšne, da so blizu

otrokovemu realnemu življenju (Hodnik Čadež, 2002).

2.5.1 Sklopi matematičnega področja

V matematiki poznamo naslednje sklope:

a) Logika in jezik:

· razvrščanje;

· odnosi/relacije;

· urejanje;

· zaporedja ali vzorci.

b) Geometrija in merjenje:

· orientacija v prostoru;

· geometrijska telesa;

· geometrijski liki;

· simetrija;

· merjenje.

c) Štetje:

· prirejanje;

· štetje;

· prikazovanje števila;

· zapis števila.

d) Obdelava podatkov:

· preglednice;


12

· figurni prikaz;

· prikaz s stolpci, vrsticami;

· preprosta statistična raziskava;

· verjetnost.

(Cotič, Felda, Matematika v vrtcu).

2.5.2 Predštevilsko obdobje

Razvrščanje je proces oblikovanja skupin glede na značilnosti. Otrok lahko

razvršča igračo glede na različne značilnosti – ali je igrača lesena ali plastična ali

plišasta, po barvi, obliki in po drugih kriterijih. Razvrščanje je pomembno, ker otroke

spodbujamo k opazovanju, vzpostavimo nek red med elementi skupin, tako da

elementi postanejo števni. Razvrščanje največkrat prikažemo z diagrami. Za

predšolsko obdobje sta najprimernejša Carollow in drevesni diagram, med drugim pa

uporabljamo tudi Euler-Vennov diagram. Carollow in drevesni diagram prikazujeta

razvrščanje glede na izbrano značilnost oziroma zanikanje. Tako lahko na primer

igrače razdelimo na tiste, ki so plastične, in tiste, ki niso plastične. Pri Euler-Vennovem

diagramu pa dobimo več podmnožic. Pri diagramih značilnosti predstavimo s

slikopisom, ki je predšolskemu otroku razumljiv, zato je potrebno razmisliti, kako bomo

določeno značilnost slikovno predstavili, da jim bo razumljiva. Bodimo pa sprejemljivi

za predloge otrok (Hodnik Čadež, 2002).

Urejanje je množica elementov, ki jih urejamo po različnih spremenljivkah, kot je

na primer od največjega do najmanjšega. Tako elementom dane množice določimo

mesto, ki je opredeljeno z vrstilnim števnikom. Tako lahko na primer razdelimo otroke v

tri skupine – majhne, srednje in velike, če se odločimo razvrstiti skupino otrok po

velikosti (Hodnik Čadež, 2002).

Relacije so elementi dveh množic, med katerimi lahko vzpostavimo nek odnos. To

je na primer, če imamo množico živali in množico hrane, jim lahko določimo odnos, s

čim se kdo hrani. Pomembno je, da otroci znajo oblikovati prikaze s črtami, jih

uporabljati in prebrati v raznih nalogah. Takšen je primer z množico žog in množico

dečkov, kjer otrok vsakemu dečku določi eno žogo. Otrok se pri tem seznanja s pojmi,

kot so več, manj ali enako. Otrok se v takšnih primerih seznani s prirejanjem en na

enega, to pa je osnova štetju (Hodnik Čadež, 2002).

Vzorci se pogosto pojavljajo v predšolskem obdobju, največkrat z navodilom

»nadaljuj«. Vzorci, ki jih ločimo, so grafični, konkretni predmeti, simbolni elementi,


13

gibalni vzorci, ritmični ter glasovni vzorci in pa drugi. Vzorec obravnavamo takrat, ko se

ena enota ponovi dvakrat (Hodnik Čadež, 2002).

2.5.3 Števila in obdelava podatkov

V predšolskem obdobju otrok zelo rad šteje, ugotavlja največje možno število in si

zapisuje številke. Šteje pa takrat, ko usvoji 4 načela štetja, ki so:

1. Nobenega elementa pri štetju ne smemo izpustiti, niti šteti dvakrat.

2. Naravna števila so urejena.

3. Štetje je neodvisno od narave predmetov, ki jih štejemo.

4. Štetje je neodvisno od vrstnega reda.

Pri štetju otrok uporablja različne strategije – šteje predmete, ki jih lahko premika,

šteje predmete, ki jih vidi, pa jih ne more premakniti, šteje predmete, ki se jih lahko

dotakne, ne more pa jih premakniti (Hodnik Čadež, 2002).

Obdelava podatkov je za otroka zelo pomembna, ker je za otroka koristna, saj

zbira in interpretira podatke, s katerimi pridobiva veščine. Tako otroka matematično

opismenjujemo. Vsebine iz obdelave podatkov so bogate, saj omogočajo povezavo

matematike z drugimi področji. Te vsebine so na primer: kako prihajam v vrtec, moja

najljubša knjiga, pri katerih lahko zbiramo podatke in jih prikažemo v vrsticah ali

stolpcih (Hodnik Čadež, 2002).

2.5.4 Geometrija

Otrok pri geometriji spozna geometrijske oblike z risanjem črt, liki, simetrijo – to so

predvsem tridimenzionalne oblike. Ko spoznavamo oblike, na začetku geometrije

sledimo načelu »od telesa k točki«, se pravi iz večjih dimenzij prehajamo na manjše.

Zato se otrok najprej seznani s predmeti, ki ga obkrožajo, išče podobne predmete,

samostojno izdeluje telesa, se seznanja z lastnostmi geometrijskih teles in odtiskuje

ploskve geometrijskih teles v pesek, plastelin – tako postopoma prehaja na

dvodimenzionalne oblike. Oblike, katere ga najpogosteje obkrožajo, so krogla (žoga),

valj (valjar), kocka (igralna kocka), kvader (omara) in stožec (kornet). Razlike v

geometrijskih telesih, ki jih odkrivamo z otroki, so v tem, da so nekatera telesa okrogla,

spet druga pa oglata. Da otrok spozna, kakšna so telesa, jih lahko preizkuša tako, da

jih kotali po klancu, opazuje sledi geometrijskih teles, ki jih namočimo v barvo, jih otipa,

preizkuša jih na različne načine. Da preidemo na dvodimenzionalne oblike, izdelujemo

telesa iz različnih materialov. Ploskve teles odtisnemo v plastelin in druge snovi in jih


14

opazujemo. Tako otrok v svoji okolici spozna tudi simetrijo v predmetih, ki ga

obkrožajo, in izdeluje simetrične oblike iz papirja. V predšolskem obdobju smo pozorni

na osno simetrijo, kar pomeni, da izrezujemo simetrične oblike ob pregibanju papirja, in

pa na barvno osno simetrijo (Hodnik Čadež, 2002).

Otrokom je bližja tridimenzionalna geometrija kot pa dvodimenzionalna (liki in

ploskve), enodimenzionalna (premice, črte, robovi) in pa ničdimenzionalna geometrija,

ki se ukvarja z vogali teles, točko, krajišči daljic in palic. Najbolje je, če ima otrok

možnost videti telesa ter lastnosti teles že v vrtcu ter sliši njihova imena, kasneje pa

tudi like in njihova imena. Otrok lahko prime in otipa ploskve, tako se seznani z liki,

robovi – daljicami in vogali – točkami (Japelj Pavešić, 2010, v Marjanovič Umek, 2010).

2.5.5 Orientacija v prostoru

V predšolskem obdobju ima pomembno vlogo tudi orientacija v prostoru. Naša

vloga pri tem je, da otroka spodbujamo, da se najprej orientira glede na sebe in šele

nato na druge osebe in predmete. Šele nato lahko ugotavlja relacije med predmeti in

osebami. Pri orientiranju uporablja izraze pod, nad, v, spodaj, zgoraj in druge (Hodnik

Čadež, 2002).

Ko se otrok začne zavedati sebe ločeno od prostora, lahko raziskuje prostor in se

premakne iz mesta. Izraze za opisovanje položaja predmetov se uči med pogovorom z

odraslimi. Pomembno je, da otrok raziskuje iz različnih položajev, saj se tako razvija v

dojemanju perspektive (Japelj Pavešić, 2010, v Marjanovič Umek, 2010).

2.5.6 Merjenje

Merjenje je zelo povezano s štetjem. Preden predšolski otrok meri količine, jih

najprej primerja. V predšolskem obdobju največkrat uporabljamo relativne merske

enote. To je lahko na primer dlan za merjenje, ker tako otrok pridobiva osnovne

veščine merjenja, s katerimi otrok pravilno meri, in izbira ustrezne merske enote.

Rezultati so lahko različni, če merimo z relativno mersko enoto, kot je na primer

merjenje z rokami po dolžini mize, saj bo otrok, ki ima daljšo roko, lahko manjkrat

položil roko na mizo kot pa tisti, ki ima krajšo. Tako se na najbolj naraven način otroci

soočijo z obratnim sorazmerjem. Ker pri relativni enoti dobimo različne rezultate, lahko

poskusimo tudi s konstantno nestandardno enoto. Za merjenje otrokom razdelimo

enako dolge paličice, s katerimi zmerijo razne dolžine predmetov. S standardnimi

enotami otrok ne seznanjamo, razen če jih to zanima (Hodnik Čadež, 2002).


15

Kadar želimo oceniti količino tega, česar ne moremo prešteti, potrebujemo

merjenje. Pomembno je, da znamo določiti, katero količino merimo, izbrati enoto ter

izmeriti in pogledati rezultat oziroma meritev. Otrok opazi uporabo standardnih in

nestandardnih enot v pogovoru in se navadi na izjave – še par korakov, pelje se 100

kilometrov na uro ... Če otrok opazuje nekoga in za njim tudi ponavlja strategije in

spretnosti merjenja, kako rezultat preberemo z merskega instrumenta, se tega nauči.

Korake merjenja se otrok uči ločeno, ne v vrstnem redu, ker bo znal prej zmeriti koliko

centimetrov nekaj meri, kot pa določiti enoto. Osnovni namen merjenja pri

najzgodnejših začetkih učenja je, da opis količine sestavlja primerna enota in pa število

(Japelj Pavešić, 2010, v Marjanovič Umek, 2010).

2.6 Didaktična igra

Didaktična igra je igra, ki odgovarja že vnaprej načrtovanim ciljem, slednje pa

dosežemo z vlogo udeležencev. Udeleženci imajo določene naloge, ki razvijajo

duševne funkcije, sposobnosti, aktivnosti in imajo svoja pravila. Ime nosijo po didaktiki.

Pri didaktični igri je pomembno, da se otroci igrajo z veseljem, predvsem pa je

pomembno to, da pozabijo na učenje pod prisilo. Namen didaktičnih iger je, da se

otroci skozi igro učijo in razvijajo logično mišljenje. Otrok je pri didaktičnih igrah

vključen celostno, kjer uporablja vsa svoja čutila. Didaktična igra je dinamična metoda,

ki ima možnosti za najširšo uporabo. Glavni cilj te igre je, da otroku omogočimo usvojiti

zmožnosti. Didaktične igre otroku pomagajo pri govoru, domišljiji, motoriki, čutilih,

izkušnjah in ustvarjalnosti. Didaktične igre imajo cilje, iz katerih se učimo. Delimo jih na

igre vlog, igre s pravili in konstruktorske igre (Mrak Merhar, Umek, Jemec, Repnik,

2013).


16

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Obdobje v predšolskem otroku je zelo pomembno, saj otroci nevede skozi igro

spoznavajo oziroma se učijo vsebine na vseh področjih. Pri tem pa je zelo pomembna

vloga odraslega. Zato smo se v praktičnem delu posvetili didaktičnim igram, ki so

otrokom pomagale do novih znanj pri matematični temi merjenje.

Cilji diplomske naloge so:

· oblikovati in izdelati tri smiselne matematične didaktične igre za uvajanje

merjenja;

· uporabiti matematične igre kot metodo dela za uvajanje merjenja v skupini z

otroki, starimi med 3 do 6 let;

· ugotoviti, ali 14 otrok, ki so zajeti v opazovanje, razume in upošteva pravila igre

ob uporabi matematičnih didaktičnih iger,

· ugotoviti, ali se lahko 14 otrok, zajetih v opazovanje, s pomočjo didaktičnih iger

seznani in/ali nauči meriti dolžino, prostornino in maso.

Namen diplomske naloge je bil, da se otroci skozi didaktično igro naučijo

matematičnega področja merjenja.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:

· Ali lahko uporaba pripravljenih didaktičnih iger pomaga pri razumevanju

merjenja v predšolskem obdobju?

· Ali je pri uporabi didaktične igre za otroke pomemben njen videz?

· Ali je pri uporabi didaktične igre pomembno, kako igro predstavimo otrokom?

· Ali so pri uporabi didaktične igre pomembna navodila za delo z le-to?

Metodologija

V diplomskem delu smo uporabili kvalitativno deskriptivno neeksperimentalno

metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo opazovanja z udeležbo.


17

3.3 Načrt

Za dosego zastavljenih ciljev smo pripravili tri didaktične igre s področja merjenja.

Igre smo igrali z otroki, starimi 3 do 6 let. Didaktične igre smo uvajali skozi pripravljeno

dejavnost. Igre smo v vrtcu izvajali od junija do julija. Skozi igre smo opazovali 14

otrok.

3.4 Izvedba

3.4.1 Didaktična igra »Medvedi v votlino«

Osnovni podatki o didaktični igri:

Ime didaktične igre: »Medvedi v votlino«.

Cilji:

· Otrok se seznanja z merjenjem dolžine.

· Otrok s paličicami meri dolžino.

· Otrok upošteva pravila in navodila igre.

· Otrok se seznanja z verjetnostjo dogodkov (napoveduje kdo bo zmagal).

· Otrok se pri igri zabava.

Oblike in metode dela

Metode:

· Igra.

· Razgovor.

· Praktično delo.

Oblike:

· Skupna.

· Skupinska.

· Individualna.

Didaktični pripomočki:

· Igralna plošča.

· Lesene paličice.

· Kocka.

· Medvedi.


18

· Palice.

· Kamni.

· Zobotrebci.

· Školjke.

Prevladujoči matematični sklop:

· Merjenje.

Povezava z drugimi področji kurikuluma:

· Družba.

· Jezik.

· Narava.

Podrobnejša predstavitev didaktične igre

Pri igri ima vsak igralec izbranega medveda. Ko je na vrsti, s paličicami meri

dolžino, ki jo je vrgel na kocki, in prestavi medveda na mesto, ki ga je izmeril. Igralec

dodaja ali pa odvzema dolžino, ki jo je vrgel na kocki. Pri tem upošteva pravila in

navodila igre. Zmaga tisti, ki prvi pride do cilja.

Pravila igre

Vsak igralec si izbere svojega medveda in ga položi na začetek plošče. Igra se

začne tako, da izberemo najnižjega igralca, nato pa nadaljujemo v smeri urinega

kazalca. Tisti, ki je na vrsti, vrže kocko. Če vrže ǀ, ǀǀ, ǀǀǀ, ali ǀǀǀǀ, gre za toliko polj naprej.

Če vrže STOP, mora počakati en krog do naslednjega meta kocke. Če pa vrže znak

ǀ↓, mora eno polje nazaj. Če medved na plošči pade v črno luknjo, pomeni, da

medveda igralec postavi na začetek igralne plošče. To, kar igralec vrže na kocki, zmeri

s paličicami na polju. Zmaga tisti, ki prvi prispe do medvedove votline.

Možne druge variante igre

Igro lahko spremenimo tako, da igra več igralcev hkrati, tako da nima nihče

izbranega medveda, kjer je cilj, da vsi medvedi čim hitreje prispejo do votline.

Primeri izpeljave matematičnih dejavnosti z uporabo didaktičnih iger

Motivacijski del:

· Povabimo otroke, da sedejo v krog.

· Z otroki sedimo v krogu, kjer jim na sredini kroga pokažemo palice, zobotrebce,

kamne in školjke.

· Povabimo otroke, da nam pokažejo, kaj lahko s predmeti počnejo.


19

Glavni del z vsemi didaktičnimi koraki:

· Otrokom v krogu predstavimo didaktično igro.

· Skupaj si ogledamo igro.

· Otrokom razložimo pravila nove didaktične igre.

· Določimo štiri najnižje igralce.

· Igro igrajo otroci, ki si to želijo.

Zaključni del

Za konec igre se igramo igro »Malo naprej, malo nazaj«. Otroci stojijo v vrsti,

najvišji otrok se postavi nasproti na drugo stran in si izmišlja različne živalske korake.

Ostali se premikajo tako, kot bo rekel določeni otrok. Vsakič, ko reče »stop«, se otroci

ustavijo in dobijo novo navodilo, kako naj se premikajo. Igra je končana, ko vsi prispejo

do najvišjega otroka.

Razprava in evalvacija

Pred pričetkom igre z osrednjo temo merjenje dolžine smo vse sodelujoče najprej

seznanili s predmeti, ki niso bili neposredno povezani z igro, vendar so pripomogli k

zbranosti in pripravljenosti za kasnejšo razlago navodil. Otroci so sklenili krog in pričeli

s sestavljanjem različnih predmetov in tako smo začeli z uvodom v prvo igro, ki vsebuje

dolžino. Uporabili so kamne, zobotrebce in školjke. Sodelovali so vsi otroci, ker jim je

bilo zanimivo, kaj vse so lahko počeli s temi predmeti, saj so jih med seboj primerjali in

postavljali v vrste.

Nadaljevali smo s prvo didaktično igro. Najprej smo jim predstavili vse sestavne

dele igre, nato pa smo pričeli z razlago navodil. Navodila so hitro razumeli in tako se je

igra pričela. Naenkrat lahko igro igrajo štirje igralci, zato smo izbrali štiri najnižje

posameznike, ki so pričeli z igranjem. Ostali otroci, ki niso trenutno sodelovali, so tvorili

občinstvo, ki je pod budnim očesom opazovalo trenutno četverico in jih opozarjalo na

morebitne napake. Le malokdo se ni držal pravil oziroma jih ni razumel. Pri igri je imel

težavo le en deček, saj je nekajkrat želel premakniti figuro brez merjenja dolžine. Hitro

je popravil svojo napako, saj mu sodelujoči niso pustili, da se ne bi držal pravil. Tudi

pred pričetkom igre ni bilo nobenega prerekanja, kdo bi začel, saj je bilo govora o

merjenju dolžine in so tako otroci sami zbrali najnižjega, ki je pričel. Vmes je bilo čutiti

kar nekaj zdravega rivalstva in pri vseh smo opazili željo po zmagi.

Za konec smo se vsi igrali igro »Malo naprej, malo nazaj«. Izbrali smo najvišjega

otroka, ki je začel igro. Izmišljal si je mišje, konjske, žabje in slonje korake. Otroci so se

vmes smejali, igra jim je bila tudi všeč, ker jim je bila nova. Na koncu so bili vsi


20

zmagovalci, saj so na cilj prišli skupaj.

Refleksija

Igra je dosegla naša pričakovanja, saj so se otroci seznanili z dolžino. Otrokom je

igra enostavna ter zanimiva, zato se jo radi igrajo. Odlično se nam zdi to, da so otroci

igro tako hitro osvojili, predvsem to, kako dobro upoštevajo pravila. V prihodnje bomo

poskušali doseči to, da bodo tudi tisti, ki so imeli pri igri težave, sami prišli do

ugotovitev. Otroci so dosegli zastavljene cilje pri igri.

Pomembno se nam zdi to, da so otroci skozi igro ugotovili, da ne gre le za štetje,

ampak predvsem za merjenje dolžine s paličicami, čeprav je igra povezana s štetjem

paličic. Pri igri bi spremenili le to, da bi mogoče dodali še druge predmete, s katerimi bi

lahko merili.

Spoznali smo, da so otroci zelo dojemljivi pri igrah s pravili, zato je dobro, da jih

pustimo, da razmišljajo sami in jim pomagamo, kadar to res potrebujejo, saj le tako

dosežemo, da razmišljajo čim bolj samostojno in tako prispevamo k njihovemu razvoju.

Slika 1: Postavljanje paličic po dolžini

Slika 2: Padec medveda v luknjo

3.4.2 Didaktična igra »Napolni posodo«


Ime didaktične igre: »Napolni posodo«


21

Cilji:

· Otrok se seznanja z merjenjem prostornine.

· Otrok meri prostornino z merilno posodo.

· Otrok šteje.




Oblike in metode dela

Metode:

· Igra.

· Razgovor.

· Praktično delo.

Oblike:

· Skupna.

· Skupinska.


· Posode.

· Merilne posode.

· Papir.

· Velika posoda.

· Kocka.

· Škatla.

· Žoge.


· Merjenje.

Povezava z drugimi področji kurikula:

· Jezik.

· Družba.

· Narava.


22


Igra je enostavna, namenjena otrokom od 3 do 6 leta starosti. Pri tej igri je bistveno

odmerjanje količine v posode s štetjem. Vsak otrok, ki vrže kocko, na kocki prešteje,

kolikokrat mora zajeti z merilno posodo v veliko posodo ali pa v svojo posodo, če mora

odmerjati. Navodila so kratka in enostavna.

Pravila igre

Vsak igralec si izbere posodo. Zraven vzame tudi merilno posodo v barvi njegove

posode. Igra se začne tako, da z metom kocke izberemo igralca, ki vrže največje

število, nato pa nadaljujemo v smeri urinega kazalca. Vsak otrok, ki je na vrsti, vrže

kocko. Kolikor je posod na kocki, tolikokrat zajame z merilno posodo v veliko in strese

njeno vsebino v svojo posodo. Če pa vrže prečrtane posode, tolikokrat zajame iz svoje

posode z merilno posodo in vsebino strese v veliko. Zmaga tisti, ki prvi napolni svojo

posodo.


Igro se lahko igramo tudi tako, da dodamo še eno kocko, kjer samo dodajamo

količino in ne odmerjamo. Igro se lahko igra tudi več igralcev, kjer je cilj, da čim hitreje

napolnijo posode.


Motivacijski del:

· Povabimo otroke, da sedejo v krog.

· Na sredino postavimo škatlo z igračami in jih stresemo ven.

· Otrokom podamo navodila, da vsak pospravi za eno, dve, tri, štiri, pet, šest

pesti igrač.

· Ko je škatla polna, jih povabimo, da sedejo nazaj v krog.


· Otrokom v krogu predstavimo didaktično igro.


· Otrokom razložimo pravila nove didaktične igre.

· Določimo dva najmlajša in dva najstarejša otroka.



23

Zaključni del:

Za zaključek se otroci razdelijo in posedejo v dve vrsti. Prvi, ki je na vrsti, podaja

naslednjemu otroku nazaj žoge. Zadnji, ki je v vrsti, pa da žoge v škatlo. Igra je

končana, ko prva skupina napolni škatlo z žogami.


V motivacijskem delu so se otroci posedli v krog. Na sredino igralnice smo postavili

škatlo z igračami in jih stresli ven. Otrokom smo razložili, da bodo te igrače pospravili v

škatlo po navodilih. Povabili smo jih na sredino k igračam in napovedali začetek igre s

ploskom. Med pospravljanjem so se zabavali, igrače pa so tudi hitro pospravili nazaj v

škatlo, ker so sodelovali vsi otroci.

Po motivacijskem delu smo otroke povabili, da se posedejo nazaj v krog.

Predstavili smo jim igro »Napolni posodo«, tako da smo si skupaj ogledali posode,

merilne posode, vsebino velike posode in kocko. Didaktični pripomočki so jim bili

zanimivi, zanimala jih je merilna posoda, saj so spraševali, kaj je to. Odgovorili smo jim,

da je to posoda, s katero merimo določeno količino. Podali smo navodila in določili dva

najmlajša in dva najstarejša otroka, ki so se želeli igrati igro. Otroci, ki so bili izbrani, so

si izbrali posode in določili igralca, ki bo prvi začel igro. To je bil tisti, ki je vrgel največje

število na kocki. Otroci so razumeli pravila igre in jih upoštevali. Ostali otroci so tvorili

občinstvo in z zanimanjem opazovali otroke, ki so se igro igrali. Pri igri niso imeli težav,

razen deklice, ki ni zajemala polnih merilnih posod. Otroci so jo opozorili, da mora

zajemati polne posode. Igri so sledili z zanimanjem in zelo dobro sodelovali. Drugi

otroci pri igri niso imeli težav in so se jo z veseljem in zanimanjem igrali.

Po odigranih igrah smo povabili vse sodelujoče, da se posedejo v dve vrsti.

Razdelili smo jih s štetjem prvi, drugi in jih usmerili, kam naj se posedejo. Otrokom smo

podali navodila in dali znak za začetek igre, ki je bil zopet plosk. Žogo so si podajali

nazaj po vrsti. Otroci so se zabavali, igra pa je bila končana z majhnim razmikom, tako

da so bili vsi zmagovalci te igre.

Refleksija

Igra je enostavna in otrokom ni predstavljala težav. Navodila so bila podana jasno

in so bila otrokom razumljiva. Igra je dosegla naša pričakovanja, saj so se otroci

seznanili z merjenjem prostornine. Cilji v igri so bili doseženi.

Otroci so dnevno zelo radi posegali po igri. Ker je imela ena deklica pri igri težave,

bi bilo dobro, če bi v prihodnje igro spremenili tako, da bi dodali še druge merilne

posode, tako da bi otroci lahko opazili, kako pomembno je, kako merimo, saj so


24

posode lahko različnih oblik in velikosti. Igre ne bi spreminjali, saj je glede na prikazano

dosegla svoj namen, ki je bil seznanjanje z merjenjem prostornine.

Otroci so pri tej igri spet dokazali, kako dojemljivi so za osvajanje novih iger s

pravili in da ne potrebujejo pomoči s strani odraslih. Igra je namenjena otrokom, saj jim

bo pomagala pri seznanjanju s prostornino.

Slika 3: Preštevanje posod na kocki

Slika 4: Merjenje količine z merilno posodo v malo posodo

3.4.3 Didaktična igra »Jaz sem težji«


Ime didaktične igre: »Jaz sem težji«

Cilji:

· Otrok se seznanja z merjenjem mase.

· Otrok preverja maso z merjenjem na tehtnici.

· Otrok preverja maso s težkanjem v roki.





25

Oblike in metoda dela

Metode:

· Igra.

· Razgovor.

· Praktično delo.

Oblike:

· Skupna.

· Skupinska.


· Tehtnica.

· Sestavljanka.

· Predmeti.

· Kartice.

· Učni list.


Merjenje.

Povezava z drugimi področji kurikula:

· Družba.

· Jezik.

· Narava.


Igra je namenjena otrokom od 3. do 6. leta starosti ter je enostavna z daljšim in

enostavnim navodilom. Igra jo lahko največ šest otrok. Vsak otrok si izbere enega

otroka, tako da dobimo tri pare. Tisti par, ki je na vrsti, izvleče dve kartici in poišče

predmete v škatli, jih potežka v roki ter pove, kaj je težje. Če je rešitev pravilna ali

napačna, preverita na tehtnici. Nato nadaljuje naslednji par, ki je na vrsti. Cilj naše igre

je, da otrok presodi, kaj je težje, s težkanjem v roki in na tehtnici.

Pravila igre

Vsak igralec si izbere svoje mesto na tehtnici, ki je označeno s simbolom. Izbere si

tudi barvo sestavljanke, ki jo bo sestavljal, in pa soigralca. Pri tej igri med seboj

tekmujeta dva igralca, ki sta skupaj v paru. Igra se začne tako, da na tehtnici zmerimo


26

maso otroka, da ugotovimo, kateri je najlažji, nato pa nadaljujemo v smeri urinega

kazalca. Vsak par, ki je na vrsti, izvleče dve kartici, na katerih so naslikani predmeti, ter

jih nato poišče v škatli. Oba otroka v paru potežkata predmeta v roki in povesta, kaj je

težje, nato pa to preverita na tehtnici. Če eden od para ugotovi pravilno rešitev, dobi

košček sestavljanke, če pa imata prav oba, dobita oba svoj košček sestavljanke. Če pa

nihče ne ugotovi pravilne rešitve, ne dobi koščka sestavljanke. Zmaga tisti, ki prvi

sestavi sestavljanko.


Igro lahko spremenimo tako, da otrok igra individualno in ne v paru. Spremenimo

jo lahko tudi tako, da otroka, ki sta v paru, sodelujeta skupaj in tekmujeta proti drugemu

paru.


Motivacijski del:

· Otroke povabimo, da sedejo v krog.

· Zastavimo jim uganke na temo masa.


· Otrokom predstavimo igro.


· Podamo jim navodila in pravila igre.

· Z žrebom določimo 6 otrok.


Zaključni del:

Za zaključek dobijo otroci učne liste, da poglobijo svoje znanje. Na listih so

narisani različni predmeti. To, kar je težje, pobarvajo.


Za motivacijski del smo se z otroki posedli v krog. Zastavili smo jim lahke uganke o

tem, kaj je težje, ki so jih vse pravilno ugotovili.

Z motivacijo smo dosegli zbranost otrok v glavnem delu. Predstavili smo jim igro in

si jo skupaj ogledali. Pogledali so si tehtnico, kartice, predmete in sestavljanko. Igra je

otroke zelo pritegnila. Všeč so jim bili namreč predmeti in pa sama tehtnica, saj je bila

atraktivnega videza. Predstavili smo jim pravila igre. Otroke smo izžrebali po barvah, ki

so jih imeli na sebi. Te barve so bile modra, rumena, roza. Pred začetkom igre so otroci


27

izmerili svojo maso na tehtnici, da so ugotovili, kateri je najlažji. Igra se je začela z

najlažjim otrokom. Bila jim je zelo zanimiva, predvsem predmeti, ki so jih merili. Kartice,

na katerih so bile fotografije predmetov, smo vsakič premešali, saj so nekatera dekleta

zaradi všečnosti nekega predmeta spremljale, kam je kdo odložil to kartico. Igra je bila

otrokom razumljiva. Všeč jim je bilo, ker so lahko izbrali prijatelja, proti kateremu so

igrali. Na začetku so bili malo zmedeni, ker so morali igrati v paru in ne kot

posamezniki. Zanimivo jim je bilo preverjaje teže predmetov na tehtnici in spremljanje

nihanja vzmeti, kljub temu da so to že ugotovili po lastni presoji. Ostali otroci, ki so bili

opazovalci, so z zanimanjem opazovali igro. Igra je bila otrokom na voljo skozi cel dan

in so se jo igrali kasneje celo na lastno pobudo. Čeprav so bila navodila otrokom

razumljiva, so počakali na nas, da smo jim povedali, kateri par je na vrsti. Igrali so

samostojno, z razumevanjem niso imeli težav.

Za zaključni del smo povabili otroke, da se usedejo za mize. Dobili so učne liste,

na katerih so morali pobarvati predmete, ki so težji. Vsi so nalogo uspešno opravili, le

eden je potreboval malo spodbude.

Refleksija

Igra je presegla naša pričakovanja. Cilje pri igri so otroci dosegli. Igra je bila morda

malo bolj zahtevna kot prvi dve, saj so bila navodila daljša, pa tudi izvedba igre je bila

drugačna. Igra jim je predstavljala izziv. Prvi krog igre smo odigrali skupaj, nato so

ugotovili sam potek igre in nadaljevali samostojno brez težav in zapletov.

Otroci so skozi igro dokazali, kako dobro znajo presoditi, kaj je težje, ter to tudi

preveriti na tehtnici. Otroci so igro s še večjim zanimanjem sprejeli, ker je bila drugačna

od ostalih dveh že po samem videzu.

Glede na časovno izvedbo igre bi igro spremenili tako, da bi bila namenjena samo

dvema igralcema. Ko je bil namreč na vrsti določen par, so ju morali ostali čakati.

Omenili bi še to, da bi otrokom omejili možnost izbora kartice tako, da bi kartice

postavili v kupček, že uporabljene pa bi zlagali na dno kupčka.


28

Slika 5: Tehtanje mase otroka

Slika 6: Preverjanje mase na tehtnici

Slika 7: Preverjanje mase s težkanjem v roki

Slika 8: Sestavljena sestavljanka


29

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Pred samim začetkom izdelave didaktičnih iger smo si zastavili raziskovalna

vprašanja, na katera smo se osredotočili tekom igranja iger in dobili odgovore.

Ugotovili smo, da uporaba didaktičnih iger pomaga pri razumevanju merjenja v

predšolskem obdobju, saj se otroci preko iger najbolj naravno seznanjajo z

matematičnimi veščinami in jih tako spontano usvajajo. Otroci hitreje usvojijo in

razumejo merjenje skozi igro.

Skozi vse tri predstavljene didaktične igre smo ugotovili, da otroci cenijo oziroma

jih zelo privabi videz same igre. Všeč so jim bile igre domače izdelave, saj so jih celo

bolj pritegnile kot kupljene. Že pred samim začetkom igranja igre je želelo pri igri

sodelovati veliko otrok. Tudi otroci sami so izražali mnenja o tem, kaj jih je pri

posamezni igri pritegnilo. Pri igri »Medvedi v votlino« so jim bili najbolj všeč medvedi in

palčke, saj niso vedeli, kaj bodo z njimi počeli. Pri igri »Napolni posode« je otroke

najbolj privabila vsebina velike posode in majhne posode, ki so bile okrašene. Pri

zadnji igri »Jaz sem težji« pa so otroke navdušili različni predmeti in tehtnica. Vse te

ugotovitve so bile potrjene tudi s strani otrok.

Ena izmed najbolj pomembnih ugotovitev je tudi, da je pomembno, kako so

didaktične igre predstavljene otrokom, saj jih k neki igri privabi že dobra motivacija, ki

jih spodbudi k sodelovanju.

Pomembno nam je bilo, da smo navodila podali razločno in jasno, saj so jih otroci

dobro razumeli. Dobro je, da po podanih navodilih naredimo kratek premor, če ima kdo

od otrok morda kakšno vprašanje glede igre. Pri samem dajanju navodil so otroci

prisluhnili navodilom in jih dobro razumeli.

Otroci so polni idej, vedno znova nas presenečajo. Zelo so radovedni in vedoželjni,

zato je ključnega pomena to, da jim dajemo vedno nove izzive in jim omogočamo, kako

bodo to najbolje dosegli. Didaktične igre, ki smo jih uporabili kot pripomoček za

doseganje ciljev pri temi merjenje, so bile zelo uspešne, saj so otroci preko iger

pridobili veliko več – to je bilo izkustveno učenje.


30

5 VIRI IN LITERATURA

Cotič M., in Felda, D. (b.d.). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 12. 2. 2017,

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_sklad

i/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.

Hodnik Čadež, T., (2002). Cicibanova matematika. Priročnik za vzgojitelja. Ljubljana:

DZS.

Horvat, L., in Magajna, L., (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Marjanovič Umek, L. (ur.) (2010). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor:

Založba Obzorja.

Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M., (ur.). (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Rokus Klett.

Ministrstvo za šolstvo in šport. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki

Sloveniji. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Mrak Merhar, I., Umek, L., Jemec, J., in Repnik, P. (2013). Didaktične igre in druge

dinamične metode. Ljubljana: Salve, d. o. o.

Nemec, B., in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za

modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja.

Ljubljana: Grafenauer založba.


31

6 PRILOGE

Priloga 1: Učni list: Pobarvaj, kar je težje.

DIPLOMSKA NALOGA ANASTAZIJA TAŠKAR · childhood, and since measurement is not discussed much in...

Documents

Transcript of DIPLOMSKA NALOGA ANASTAZIJA TAŠKAR · childhood, and since measurement is not discussed much in...