Dimitar Bogov Venko Gligorov Petar Duqanov Darko Arsov Sa ... · na slednata godina, a doprva...

122001

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, dekemvri 2001

Internet adresana Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresana Upravata za javni prihodihttp://www.ujp.gov.mk/

Internet adresana Agencijata na Republika Makedonija za privatizacijahttp://www.mpa.org.mk/

Internet adresana Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresana Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

2 / 3

SODR@INA

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo zemjite - kandidati za priem vo Evropskata Unija . .6Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Rabotna sila (spored Anketata na rabotnata sila) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Industrisko proizvodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Tabela 3: Sostojba na nadvore{niot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Buxetski prihodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Tabela 4: Prihodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Buxetski rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Tabela 5: Rashodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Tabela 6: Buxet - Centralna dr`avna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Tabela 7: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21Tabela 8: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22Tabela 9: Republi~ki zavod za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Tabela 10: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25Tabela 11: Makedonska berza - izve{taj za trguvawe od 01.11 do 30.11.2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31Depoziti na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32

STATII

Kratki vesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Prof. d-r Vesna Pendovska - Dano~en tretman na neprofitnite organizaciivo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41Dimitar Bogov - Makedonija se vra}a na patekata na ekonomskiot rast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48Venko Gligorov - Poefikasna i poevtina vlada preku konceptot za e-vlada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52Prof. d-r Arsen Janevski - Osvrt na nekoi odredbi od Zakonot za grade`no zemji{te . . . . . . . . . . . .57Elena Jakimovska Petrovska - Evropskite pazari na kapital . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63Petar Duqanov - Uloga i zna~ewe na revizorskata profesija so osvrt na novata profesijasmetkovoditel-revizor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69Darko Arsov - Perewe pari - najsofisticiran oblik na organiziran kriminal . . . . . . . . . . . . . . . . . .74Irena @ivkovi} - Mikro-kreditiraweto - predizvik koj treba da se prifati . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80Sa{o Duqanov - Investicionite fondovi i berzite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83m-r Sne`ana Kostadinoska Milo{eska - Karakteristiki na sovremenite lokalni finansii . . . . . .89Tome Nenovski - EVRO-to kako ekonomska, no i politi~ka sudbina na Evropa . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92Traj~e Mukaetov - Investicii vo uslovi na vojna i tranzicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96Stev~o Kocevski - Nekoi sogleduvawa za sostojbite vo produkcijata na tutun vo svetot i kaj nas . .99Kiril Janev - Perspektivite na tekstilnata industrija vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . .102Aco Spasovski - Struktura na finansiskiot sistem vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . .104Dimitar Bogov - Presmetka na efektivni kursevi na MKD i korelaciona analiza - II del . . . . . . .107Zoran Gligorov - Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za carinskata tarifa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .111Napredok vo tranzicijata (izve{taj za tranzicijata na EBRD) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .115Izve{taj od EBRD za Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .140

Se nao|ame vo period koga godinava zavr{uva i ve-}e po~nuvaat da se pravat sumirawa na ona {to e zadnas vo poslednite 12 meseci, a privr{uvaat procen-kite i za slednite 12 meseci.

Ovaa godina za Republika Makedonija be{e ednaod najte{kite godini od nejzinoto postoewe. Na po-~etokot na godinata zemjata be{e napadnata od tero-risti od Kosovo, pripadnici na t.n. OVK, transfor-mirani vo nova teroristi~ka organizacija, t.n.ONA, ~ija cel be{e osvojuvawe na teritorija. Se-pak, podocna sfatija deka takvo ne{to nema da moèlesno da se izvede, i objavija deka se borat za pogole-mi prava na albanskoto malcinstvo vo Makedonija,na {to nasednaa i odreden broj na gra|ani na Repub-lika Makedonija od albanska nacionalnost i im sepridruìja, a dobar del od niv bea prisilno mobili-zirani vo ovaa teroristi~ka grupacija.

Zemjata koja 10 godini se na|a vo ekonomska i poli-ti~ka tranzicija, ne be{e voeno podgotvena za vakvasituacija, pa zatoa mora{e nabrzina, koristej}i gisvoite devizni rezervi i suficitot vo buxetot ost-varen prethodnata godina, da nabavi pogolema koli-~ina na oru`je, municija i druga voena oprema za dase odbrani od napadite. Patem re~eno, i preporakitena me|unarodnata zaednica koja se zanimava so voenipra{awa vo poslednite 10 godini, bea prili~no sil-ni vo pravec da ne se nabavuva pote{ko oru`je. Pok-raj ova, pove}e iljadi gra|ani bea mobilizirani zacelite na nacionalnata bezbednost, {to pretstavu-va{e mnogu pogolem tro{ok od nabavkata na voenataoprema. Toa bea logi~ni potezi na Vladata i Pretse-datelot na zemjata {to bi gi napravila koja bilozemja koja bi bila napadnata.

Pominuvaj}i ja najdobrata ekonomska godina voposlednite 20 godini, spored najva`nite ekonomskiindikatori (2000 godina), Vladata i gra|anite nazemjata o~ekuvaa posle eden vakov dobar zalet da us-ledi u{te posilna ili najmalku ista po intenzitetna reformi i ekonomski rezultati godina. Ova ~uv-stvo ne go krieja nitu me|unarodnite finansiski in-stitucii (MMF i Svetska banka) so koi zaedni~ki

gi pravevme i usoglasivme proekciite ne samo zaovaa godina tuku i za narednite dve. Za site trigodini MMF i Vladata proektiraa rast na BDP od 6procenti, zna~aen porast na kreditnata masa nabankite, niska inflacija, namaluvawe na danocite,namaluvawe na siroma{tijata, zgolemuvawe navrabotenosta itn. Toa bea procenkite koi imaasilen temel - napravenite reformi vo posledniteedna do dve godini, osobeno vo poslednata (2000-tagodina).

No, se slu~i ona {to se slu~i i namesto planirano-to vojnata gi promeni ne{tata, pa taka, posledniteprocenki kaùvaat deka godinava }e ja zavr{ime sopad na BDP od okolu 4,5 procenti, cenovna inflaci-ja od okolu 5,3 procenti (prethodno se proektira{e2,2 procenti), deficit na Buxetot (generalna vlada)do 6,7 procenti od BDP (se planira{e izbalansiranbuxet), pad na deviznite rezervi za okolu 178 milio-ni dolari (koi zaradi sredstvata od privatizacijatana makedonskiot telekom vo iznos od 323 milioni dolari (9.5% od BDP) ostanaa na relativno povolnonivo od okolu 760 milioni dolari na krajot na noem-vri, i plan za dekemvri od 744 milioni USD), zgole-muvawe na siroma{tijata i na nevrabotenosta itn.

Imaj}i predvid deka re~isi cela edna godina bev-me vo vojna, i imaj}i predvid kako drugi ekonomiipominale vo period na vojna (vidi naslov........Biltenna ministerstvo za finansii br.5/2001), mislam deka

1 2 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

Po~ituvani,g-din NikolaGRUEVSKI

Minister za finansii

4 / 5

Vladata i Centralnata banka "izvlekoa# maksimumod ovaa situacija. O~igledno e deka merkite {to seprezemaa vo ekonomskata politika dadoa dobri re-zultati. Zaradi olabavenata fiskalna politika (socel finansirawe na nacionalnata bezbednost), mo-netarnata politika ja zgolemi zadolìtelnata re-zerva na bankite i gi zgolemi kamatite na blagajni~-kite zapisi so {to sterilizira zna~aen vi{ok od pa-ri~nata masa, a na stranata na ponudata intervenira-{e so deviznite rezervi na devizniot i na menuva~-kiot pazar. Od druga strana, Vladata, na sredinata nagodinata napravi eden iznuden poteg koga srede naj-èstokite voeni aktivnosti, za da gi podobri priho-dite i namali deficitot vovede nov danok - danok nafinansiski transakcii, koj }e bide od privremen ka-rakter i }e gi odano~uva site finansiski transak-cii so stapka od 0,5 procenti. Osven za popolnuvawena Buxetot kako primarna cel, vovedeniot danok kojtreba da prestane da vaì na krajot na 2002 godinaima{e i sekundarna monetarna dimenzija. Vladata,isto taka, napravi edno privremeno "zategnuvawe# soizmena na Zakonot za devizno rabotewe, namaluvaj}igo periodot za drèwe na smetka devizni depoziti napravnite lica od 180 na 30 dena, a koga rabotite mal-ku se podobrija (oktomvri-noemvri), intervenira{evo Buxetot i napravi ogromni za{tedi sporedeno sopredvidenite rashodi i deficit so Rebalansot naBuxetot vo avgust ovaa godina. Ovie za{tedi ovozmo-ìja malo olabavuvawe na monetarnata politika voposlednite dva meseca od godinata, preku namaluva-we na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi naNBRM za mese~en depozit od 20 na 15 procenti. Ko-mercijalnite banki gi sledea signalite na NBRM.

Sepak, i vo ovaa isklu~itelno te{ka i nevoobi-~aena godina, se sprovedoa nekolku krupni reformi,spomenati i vo memorandumot za razbirawe me|uMMF i Vladata potpi{an ovoj mesec (dekemvri), ka-ko reformata na platniot sistem, zajaknuvawe na su-pervizijata na bankite i progresot vo reformata najavnata administracija. Ogromen progres e zabele-àn i vo sproveduvaweto na trezorskiot sistem, za{to MMF isprati specijalen sovetnik koj gi potvr-di impresiite.

Ovaa godina i pokraj site te{kotii se zavr{ijare~isi site planirani aktivnosti na Ministerstvo-to za finansii.

Se donese Zakonot protiv perewe pari, so sitepodzakonski akti, se ekipira direkcijata protiv pe-rewe pari, zapo~naa obukite na vrabotenite, za ko-ne~no od mart slednata godina da se zapo~ne so nego-va implementacija.

Da go spomenam i paketot izmeni i dopolnuvawa nadesetina zakoni so cel voveduvawe na elektronska

trgovija i elektronsko bankarstvo, Zakonot za li-zing, Zakonot za Narodnata banka na RM, izmenite idopolnuvawata na Zakonot za hartii od vrednost, Za-konot za supervizija na osiguruvaweto, izmenite naZakonot za smetkovodstvo i zakonot za trgovskidru{tva, izmenite na zakonot za revizija, noviot Za-kon za registri, Zakonot za agencijata za upravuvaweso sredstva, Zakonot za platen promet, Zakonot zatransformacija na ZPP, izmenite na Zakonot za jav-ni nabavki, Zakonot za prezemawe na akcionerskidru{tva, izmenite i dopolnuvawata na Zakonot zacarinska tarifa... i, ova e samo del od listata na za-konski proekti koi ovaa godina Ministerstvoto zafinansii gi predloì, a Parlamentot gi usvoi ilidenovive koga go pi{uvam ovoj tekst, se' vo faza nausvojuvawe vo najvisokiot zakonodaven dom - Parla-mentot na R.Makedonija. Ministerstvoto za finan-sii ja zavr{i i strategijata za upravuvawe so javniotdolg, go "izbutka# procesot (proektot) za formira-we Centralen depozitar za hartii od vrednost, Kli-rin{ka ku}a, Nacionalna plate`na karti~ka, a vofaza na implementacija e proektot na voveduvawe nafiskalnite ma{ini (kasi) so ~ita~ na plate`na kar-ti~ka. Ministerstvoto za finansii i Vladata moraada se otkaàt od malku, pred napadot na zemjata, za-po~natata izrabotka na krediten rejting na zemjataod pri~ini koi se o~igledni, kako i od organizira-we, za ovaa godina, planiraniot investiciski forumza Makedonija. Namesto investiciski forum, morav-me povtorno da se vratime na donatorska konferen-cija, za koja veruvavme deka e minato za Makedonija.Za site ovie proekti i za mnogu drugi }e moète po-ve}e da se zapoznaete vo poseben prilog nare~en"ot~et za 2001# koj }e izleze vo eden od slednitebroevi na ovoj bilten.

Neodamna R.Makedonija sklu~i {estmese~en staff-monitoredprogram so MMF koj zapo~nuva od januari2002 godina.

Ve}e e pove}e od o~igledno deka 2002 godina }e bi-de pod silno negativno vlijanie od ovaa godina voekonomska smisla. Mnogu od tro{ocite za rezervis-tite vo golem del }e se zadràt i vo prvata polovinana slednata godina, a doprva doa|aat tro{ocite zaimplementacija na Ramkovnata mirovna spogodba odOhrid, vrz osnova na koja Parlamentot ve}e gi usvoiizmenite na Ustavot na zemjata, a denovive se raspra-va za noviot Zakon za lokalna samouprava.

Dokolku se ostvarat o~ekuvawata deka slednata2002 godina }e ima mir, }e zajakne privatnata poba-ruva~ka, deka me|unarodnata zaednica }e i pomognena Makedonija vo finansirawe na tro{ocite zasproveduvawe na Ramkovniot dogovor (onaka kako{to veti koga istiot treba{e da se donese i usvoi),

vo slednata 2002 godina, spored proekciite {to ginapravija Vladata i MMF, se o~ekuva rast na BDPod 4 procenti, inflacija od 2,5 procenti i deficitvo Buxetot od 3,3 procenti od BDP (generalna vlada)i 2,7 procenti od BDP (centralna vlast). Gepot voplatniot bilans }e iznesuva 131 milion dolari, pri-hodite na generalnata vlada }e iznesuvaat 33,4 pro-centi od BDP (vo 2001 istite bea 34,3 procenti odBDP, a vo 2000 godina 32,1 procenti od BDP). Tro-{ocite za krizata vo 2002 godina }e bidat 2,5 pro-centi od BDP, a porastot na kreditnata masa okolu 7procenti, odnosno okolu 3.5 milijardi denari. Izvo-zot, iako podobar, se' u{te }e bide slab glavno zara-di zgolemuvaweto na te{kotiite za obnovuvawe nadogovorite za izvoz, osobeno vo tekstilnata indus-trija, pred se zaradi zgolemeniot rizik vo zemjata, idelumno zaradi zabavuvaweto na svetskata ekonomi-ja. Se o~ekuva umereno zgolemuvawe na uvozot, i ume-reno optovaruvawe od nadvore{niot dolg (39 pro-centi od BDP). Pokraj ova, se planira nepre~eno icelosno servisirawe na nadvore{niot dolg, koj }eiznesuva 18.5% od izvozot, i nepre~ena i navremenaisplata na site vnatre{ni obvrski na dràvata.

Dokolku sostojbata na smiruvawe na konfliktiteprodolì se o~ekuva vo narednite 2-3 meseci kamat-nata stapka na blagajni~kite zapisi da se namali idobliì na nivoto pred zapo~nuvawe na vojnata, {to}e gi namali kamatite na bankite, }e ovozmoì pogo-lemo i poevtino kreditirawe na privatniot sektor,{to pak, od druga strana, }e ja zgolemi profitabil-nosta.

Vladata planira vo pretstojniot period da gi pro-dolì naporite na re{avaweto na problemati~nitekompanii, t.n. zagubari, ~ie re{avawe treba da otvo-ri pogolem prostor za noviot privaten sektor izdravite kompanii. Vladata e vo faza na analiza namo`nostite za zakonsko ovozmoùvawe na zabrzuva-

we na ste~ajnite i likvidacionite postapki, koi sebavni delumno od subjektivni, delumno od objektivnipri~ini.

I pokraj vojnata i celosnoto svrtuvawe na foku-sot na vnimanieto kon nea, od vkupno potrebni petnajgolemi zagubari za povlekuvawe na vtorata tran-{a od FESAL aran`manot so Svetskata banka, Vla-data re{i dve kompanii a za drugite tri do ~etiripostapkata e vo tek i se o~ekuva da zavr{i vo sledni-te nekolku meseci. Pokraj ova, Vladata re{i nekol-ku pogolemi zagubari koi se na listata za tretata iposledna tran{a od ovoj aran`man. Site ostanati us-lovi za vtorata tran{a od ovoj aran`man (pogolemagrupa zakoni i proekti, od koi pogolemiot del odMinisterstvoto za finansii), i pokraj gorenavede-nite problemi, Vladata gi zavr{i, nekoi od niv mno-gu porano i pouspe{no od o~ekuvawata.

Vladata ve}e se fokusira na re{avaweto na osta-natite kompanii zagubari (od tretata tran{a na ar-an`manot), pri {to kraen rok za nivno zavr{uvawee krajot na 2002 godina. Dokolku gorespomenatiteanalizi za zabrzuvawe na ste~ajnite i likvidacio-nite postapki zavr{at so uspeh, postojat dobri {an-si, rokovite da se ispolnat, ili da ima samo nezna~i-telno zadocnuvawe.

Slednata godina, i pokraj te{kite i senzibilnipoliti~ki reformi i podgotovkata na decentraliza-cijata, da se nadevame deka }e bide godina vo koja }ese izle~at ranite od vojnata od ovaa godina, ekonomi-jata }e zakrepne od {okot od ovaa godina, }e zapo~nevra}aweto na doverbata kaj investitorite, ekonom-skite tekovi }e se normaliziraat i ekonomijata }ese vrati na prethodnite pateki, od po~etokot na 2001godina, koi otvoraa svetla perspektiva za zemjata.

Nikola Gruevski

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORIgodi{ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Realen BDP % -9.1 -1.8 -1.2 0.8 1.5 3.4 4.3 4.6 *

Inflacija (prosek) % 349.8 121.8 15.9 3.0 4.4 1.2 -1.1 5.8 **

Inflacija (kraj na period) % 229.6 55.4 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 6.1 **

Impliciten deflator % 442.1 151.9 17.1 2.9 3.4 1.4 2.7 7.5 *

Buxetsko saldo (centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.8 -0.1 3.5

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38.0 40.0 49.8 54.5 56.9 65.9

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38.0 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3

Izvoz (C.I.F.) USD mld. 1.06 1.08 1.20 1.15 1.20 1.31 1.19 1.32 *

Uvoz (F.O.B.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.91 1.78 2.08 *

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.60 -0.59 -0.76 *

Bilans na tekovna smetka (so grantovi) USD mld. 0.02 -0.16 -0.22 -0.28 -0.27 -0.30 -0.12 -0.11 *

kako % od BDP % 0.6 -4.7 -5.0 -6.5 -7.2 -8.3 -3.2 -3.0 *

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.27 0.27 0.28 0.34 0.46 0.71

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 2.1 2.3 3.1 4.5 *

Nadvore{en dolg1) USD mld. n.a. n.a. 1.44 1.17 1.13 1.47 1.49 1.49

kako % od BDP % n.a. n.a. 32.3 26.6 30.3 39.1 39.0 40.0

1) Po~nuvaj}i od 1998 godina, soglasno novata metodologija prepora~ana od Svetskata Banka, vkupniot nadvore{en dolg gi opfa}a kratkoro~nite, srednoro~nitei dolgoro~nite krediti.* Procenka** Vo 2000 godina, inflacijata e prikaàna preku tro{ocite na ìvot.Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ZEMJITE-KANDIDATI ZA PRIEM VOEVROPSKATA UNIJA

Realen BDP Potro{uva~ki ceni1) Tekovna smetka (saldo)2)

1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002

Kandidati za priem

vo Evropskata unija - 4.8 0.2 3.4 25.3 24.4 21.5 18.1 -4.1 -5.2 -3.0 -3.9

Bugarija 2.4 5.8 4.5 3.8 2.6 10.4 7.2 4.2 -5.3 -5.8 -7.1 -5.7

ê{ka Republika -0.4 2.9 3.3 3.1 2.1 4.0 3.9 3.8 -2.9 -4.8 -5.5 -5.2

Estonija -0.7 6.9 4.5 4.1 3.3 4.0 5.7 3.0 -4.7 -6.4 -6.8 -6.8

Ungarija 4.5 5.2 3.7 3.5 10.0 9.8 9.2 5.5 -4.3 -3.3 -2.2 -2.6

Latvija 1.1 6.6 7.0 4.5 2.4 2.6 2.5 3.0 -9.8 -6.9 -7.1 -7.0

Litvanija -3.9 3.9 3.9 4.3 0.8 1.0 1.4 2.2 -11.2 -6.0 -6.0 -5.8

Polska 4.1 4.1 1.5 2.2 7.3 10.1 5.7 5.1 -7.5 -6.3 -4.0 -4.3

Romanija -2.3 1.6 4.8 4.6 45.8 45.7 34.1 25.9 -4.1 -3.7 -6.0 -5.6

Slova~ka 1.9 2.2 2.7 3.1 10.7 12.0 7.5 4.1 -5.7 -3.7 -8.6 -7.7

Slovenija 5.2 4.6 3.0 3.0 6.2 8.5 6.5 6.0 -3.9 -3.2 -0.1 -2.5

Turcija -4.7 7.2 -6.1 4.1 64.9 54.9 53.9 46.4 -0.7 -4.9 1.6 -1.4

1) Godi{en prosek.2) Procent od BDP.

Izvor: World Economic Outlook, International Monetary Fund, Washington D.C., December 2001, str. 46.

6 / 7


- vo SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en

proizvod po ìtel1) 1,705 1,709 1,732 1,781 1,848 1,925

Izvor: Dràven zavod za statistika

18.0

16.0

14.0

12.0

10.0

8.0

6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

CENI

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en proizvod1) 3,351 3,390 3,458 3,575 3,730 3,901


1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa, kako bazen e zemen kursotna SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina.2) Procenka.

Vkupno Industrija i rudarstvo Zemjodelstvo i ribarstvo

- prose~ni stapki, vo procenti

* Procenka



6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

-4.0

-6.0

-8.01996 1997 1998 1999* 2000*

- realni stapki, vo procenti

- prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8

Ceni na malo 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6

- kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8

1995 1996 1997 1998 1999 2000

- vo iljadi lica

1996 1997 1998 1999 2000

Aktivno naselenie 789.1 800.5 823.8 806.7 811.6

Vraboteni 537.6 512.3 539.8 545.2 549.8

Nevraboteni 251.5 288.2 284.1 261.4 261.7

8 / 9

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA

RABOTNA SILA(spored Anketata na rabotnata sila)

11.0

9.0

7.0

5.0

3.0

1.0

-1.0

-3.0

- kraj na godina, vo procenti



CENI

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na `ivot Ceni na malo

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20001)

Izvoz na stoki 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,319

Uvoz na stoki 1,719 1,627 1,779 1,915 1,796 2,085

Saldo -715 -634 -686 -777 -671 -766 Izvor: Dr`aven zavod za statistika

1) Procenka

Aktivno naselenie Vraboteni Nevraboteni

1 2 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I IB I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

INDUSTRISKOPROIZVODSTVO

2001 godina (po meseci)

- indeksi

Industrisko proizvodstvo I II III IV V VI VII VIII IX X XITekoven mesec / prethoden mesec 75.5 104.7 106.2 101.0 94.4 98.2 96.1 99.4 103.0 126.5 91.7

Kumulativen period na izminatite meseci/

ist period od prethodnata godina 100.4 96.6 91.3 92.5 92.8 91.2 90.7 90.4 89.4 90.4 91.2

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 100.4 93.2 83.1 96.0 93.8 84.2 87.6 87.7 82.6 98.0 99.6

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

Industriskoto proizvodstvo vo Republika Makedonijavo oktomvri 2001 godina registrira zgolemena aktivnostvo odnos na prethodniot mesec za 26,5%, koja se dolì nazgolemuvaweto na proizvodstvoto na stokata za {irokapotro{uva~ka za 57,2% i na materijalite za reprodukcijaza 9%. Istovremeno, sredstvata za rabota beleàt i pona-tamu namaluvawe od 1,9%.

Vo periodot januari-oktomvri, vo odnos so istiot peri-od od prethodnata godina, industriskoto proizvodstvo enamaleno za 9,6% i toa kako rezultat na padot na proiz-vodstvoto na materijalite za reprodukcija (za 14,3%) i nastokata za {iroka potro{uva~ka (za 6,4%), dodeka sredst-vata za rabota se zgolemeni za 33,2%.

Vo tekot na noemvri ovaa godina industriskoto proiz-vodstvo beleì pad od 8,3% vo sporedba so prethodniotmesec, pred s¢, kako rezultat na namaluvaweto na proiz-vodstvoto na stokata za {iroka potro{uva~ka (za 18,9%).Istovremeno, zgolemuvawe na proizvodstvoto e registri-rano kaj materijalite za reprodukcija za 0,4% i kaj sred-stvata za rabota za 1%.

Od vkupno 32 industriski granki, vo 13 granki proizvod-stvoto vo noemvri 2001 godina e povisoko vo odnos na oktom-vri. Pozabeleìtelen porast e ostvaren kaj proizvodstvotona soobra}ajni sredstva (za 27%), elektrostopanstvoto (za25,1%) i proizvodstvoto na bi~ena gra|a (za 9,4%).

Vo periodot januari-noemvri ovaa godina vo sporedbaso istiot period minatata godina, aktivnosta na indus-trijata e namalena za 8,8%, {to se dolì na namalenotoproizvodstvo na materijali za reprodukcija (za 13%) i nastokata za {iroka potro{uva~ka (za 5,8%), dodeka sredst-vata za rabota beleàt porast od 26,9%.

Sporedeno so istiot mesec minatata godina, indus-triskoto proizvodstvo vo noemvri ovaa godina e namalenoza 0,4%. Na godi{no nivo, osobeno izrazeno e namaluva-weto na proizvodstvoto na rudi od oboeni metali (za45%), proizvodstvoto na ko`ni obuvki i galanterija (za38,4%) i proizvodstvo na finalni proizvodi od drvo (za34%).

Po septemvriskiot i oktomvriskiot pad na tro{ocitena ìvot, vo noemvri 2001 godina, tie ostvarija mese~nopomestuvawe od 0,7%. Vo tie ramki, osobeno e visok rastotna cenite vo grupata ishrana (1,6%), dodeka cenite na sto-kite i uslugite se zgolemija za 0,8% i 0,3%, respektivno.

Vrz osnova na ovie dvièwa, vkupnite tro{oci na ̀ ivotostvarija nov porast (XI 2001/XII 2000) od 3,5%. Pritoa,najizrazeno zgolemuvawe e zabeleàno kaj tro{ocite zastan (8,1%), ishrana (6,6%) i stoki (4,6%). Ostvaruvawetona vakviot rast, tokmu kaj poso~enite grupacii e dostazna~ajno dokolku se ima predvid deka tie, gledano zaedno,u~estvuvaat so nad polovina vo vkupnata struktura na tro-{ocite na ìvot.

Vo periodot januari-noemvri ovaa godina vo odnos na is-tiot period od 2000 godina e evidentiran prose~en porastna tro{ocite na ̀ ivot od 5,7%, {to pretstavuva namaluva-we od 0,1 procenten poen vo odnos na istovetnata relacijaza periodot januari-oktomvri.

Spored ovie rezultati i vrz osnova na proekciite za de-kemvri, moè da se o~ekuva deka inflacijata merena prekuindeksot na tro{ocite na ìvot vo 2001 godina }e se zadr-ì vo ramkite na redizajniranite proekcii (4,0%).

Cenite na malo vo tekot na noemvri 2000 godina ostvari-ja porast od 0,4% vo odnos na prethodniot mesec, {to naj-mnogu se dolì na zgolemuvaweto na cenite na zemjodel-skite (9,5%) i prehranbenite proizvodi (2,4%). Istovre-meno, pad na maloproda`nite ceni e zabeleàn vo grupataneprehranbeni industriski proizvodi (0,6%), poradi po-niskite ceni na naftenite derivati (2,4%).

Vo odnos na minatogodi{niot noemvri, cenite na malose povisoki za 1,7%, dodeka vo prosek vo izminatite edi-naeset meseci od godinata, nivnoto zgolemuvawe iznesuva5,5%, {to e za 5,1 procentni poeni pomalku vo odnos na2000 godina.

CENI


Tekoven mesec / prethoden mesec Kumulativen period za izminatitemeseci / ist period od prethodnata godina

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

1 0 / 1 1


- indeksi

Ceni na malo I II III IV V VI VII VIII IX X XITekoven mesec / prethoden mesec 99.5 100.4 100.0 100.3 100.5 101.9 98.6 100.4 99.9 99.5 100.4


Kumulativen period na izminatite

meseci / ist period od prethodnata godina 108.0 107.7 107.6 106.7 104.6 106.9 106.5 106.3 106.2 105.9 105.5


- indeksi

Tro{oci na `ivot I II III IV V VI VII VIII IX X XITekoven mesec / prethoden mesec 99.7 101.3 100.1 100.9 100.5 102.0 98.3 100.2 99.9 99.8 100.7


Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 104.1 104.4 105.0 104.7 104.6 106.0 106.0 106.0 105.9 105.8 105.7

10710610510410310210110099989796

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII VIII IX X XI

TRO[OCINA @IVOT

CENINA MALO

110

108

106

104

102

100

98

96

94

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII VIII IX X XI


Obemot na nadvore{no-trgovskata razmena naRepublika Makedonija vo oktomvri 2001 godinabeleì zgolemuvawe vo odnos na prethodniotmesec. Taka, stokovnata razmena so stranstvo vomesec oktomvri iznesuva{e 262,4 milionidolari, {to vo odnos na septemvri pretstavuvazgolemuvawe od 29,5 milioni dolari, odnosno za12,6%. Od druga strana, na godi{na osnova (ok-tomvri 2001/oktomvri 2000 godina), registriranoe namaluvawe na nadvore{no-trgovskata razmenaza 1,6%.

Izvozot na stoki od Republika Makedonija vooktomvri 2001 godina dostigna 102,6 milioni do-lari, pri {to zabeleà pad od 3,7 milioni dola-ri, odnosno 3,4% na mese~na osnova. Sporedenona godi{na osnova, izvozot na makedonski stokie namalen za 3,8 milioni dolari, t.e. za 3,6%.

Vrednosta na uvezenite stoki vo Republika Ma-kedonija vo oktomvri 2001 godina iznesuva{e159,8 milioni dolari, {to pretstavuva zgolemu-vawe od 33,1 milioni dolari ili 26,1% vo odnosna prethodniot mesec. Na godi{no nivo (oktom-vri 2001/oktomvri 2000 godina), uvozot beleìpad vo iznos od 0,4 milioni dolari, odnosno za0,3%.

Nepovolnite dvièwa vo nadvore{no-trgov-skata razmena vo oktomvri 2001 godina, deluvaavo pravec na zna~itelno zgolemuvawe na defici-tot vo stokovnata razmena so stranstvo, pri {totoj dostigna iznos od 57,2 milioni dolari.Pritoa, vo odnos na septemvri, deficitot se zgo-lemi za 37,2 milioni dolari, a vo odnos na oktom-vri 2000 godina, istiot e zgolemen za 3,5 milionidolari.

Obemot na stokovnata razmena na RepublikaMakedonija so stranstvo, kumulativno, vo peri-odot januari-oktomvri 2001 godina iznesuva2.329,1 milioni dolari i e za 17,3% pomal voodnos na istiot period prethodnata godina. Pri-toa, izvozot vo vkupnata razmena u~estvuva so

41,9%, a uvozot so 58,1%. Pokrienosta na uvozotso izvoz e 72,0%, a saldoto na razmenata e nega-tivno i iznesuva 378,8 milioni dolari.

Vo periodot januari-oktomvri ovaa godina, naj-golemo u~estvo vo izvozot imaa proizvodite kla-sirani spored materijalot (32,8%), raznite go-tovi proizvodi (32,8%), i pijalocite i tutunot(9,6%), a kaj uvozot dominiraa raznite transak-cii i nespomnata stoka (25,4%), ma{inite itransportnite uredi (16,2%) i mineralnite go-riva i maziva (14,5%).

Nabquduvano spored ekonomskata namena nastokite, strukturata na stokovnata razmena sostranstvo vo prvite deset meseci od godinata, epodobrena na stranata na izvozot, dodeka struk-turata na uvozot ostanuva bez zna~itelni prome-ni. Imeno, na stranata na izvozot se zgolemi rel-ativnoto u~estvo na stokite so povisok stepen naobrabotka. Taka, izvozot na proizvodi za repro-dukcija dostigna 480,3 milioni dolari, odnosno49,3%, a vedna{ potoa sledi izvozot na proizvo-di za {iroka potro{uva~ka so 469,3 milioni do-lari (48,1%). Na stranata na uvozot se zgolemuvau~estvoto na uvozot na proizvodi za reprodukci-ja (67,9%) za smetka na uvozot na stoki za {irokapotro{uva~ka (19,6%) i sredstva za rabota(11,9%).

Analizirano spored proizvodi, vo razgleduva-niot period, najgolemi prilivi se ostvareni odizvozot na toplovalani proizvodi od èlezo(75,2 milioni dolari), ènski bluzi i ko{uli(49,3 milioni dolari) i ma{ki ko{uli od pamuk(47,1 milioni dolari). Na stranata na uvozot,dominiraat naftata i maslata (103,1 milioni do-lari), maslata za loèwe (29,1 milioni dolari) imotornite vozila (24,1 milioni dolari).

Inaku, strukturata na izvozot i uvozot od as-pekt na geografskata naso~enost vo prvite desetmeseci od godinata, ne beleì pozna~ajni prome-ni. Sledstveno, grupacijata na razvieni zemji i

NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA

2001 godina (po meseci) - vo milioni SAD dolari

Nadvore{no - trgovska razmena I - XII 2000 I - X 2001 I II III IV V VI VII VIII IX XVkupen izvoz 1319 975.1 82.0 98.8 110.8 95.6 88.9 100.6 96.7 92.3 106.3 102.6

Vkupen uvoz 2085 1357.9 117.6 129.5 150.0 130.5 141.5 137.9 130.6 115.5 126.3 159.8

Saldo -766 -378.8 -35.6 -30.7 -39.2 -34.9 -52.6 -37.3 -33.9 -23.2 -20.0 -57.1

1 2 / 1 3


Vkupen izvoz Vkupen uvoz

Vku

pen

uvoz

Vku

pen

izvo

z

ponatamu e najgolem trgovski partner na Repub-lika Makedonija, so u~estvo od 62,5% vo izvozoti 51,5% vo uvozot. Pritoa, najgolem del od izvo-zot na makedonski stoki se ostvaruva vo zemjite~lenki na EU (48,7%), a na republikite na pora-ne{na SFRJ otpa|aat 31,3%. Istovremeno, domi-nira uvozot na stoki od zemjite ~lenki na EU(41,9%), po {to sleduvaat zemjite na Centralna iIsto~na Evropa (24,0%) i republikite na pora-ne{na SFRJ (19,1%).

Nabquduvano po oddelni zemji, Germanija iponatamu e najzna~ajniot trgovski partner na Re-publika Makedonija so u~estvo od 16,1% vo vkup-nata razmena (20,8% vo izvozot i 12,7% vo uvo-zot). Potoa, sleduva SR Jugoslavija so 14,9%(23,0% kaj izvozot i 9,0% kaj uvozot), dodeka Gr-cija e tretiot trgovski partner na RepublikaMakedonija so u~estvo od 10,2%. Potoa sleduvaatItalija (6,6%), Rusija (5,6%), SAD (5,5%), Slo-venija (4,9%) itn.


SOSTOJBA NA NADVORE[NIOT DOLG(po koristeni srednoro~ni i dolgoro~ni krediti i zaemi)

31.12. 31.12. 31.12. 30.09. Plan na otplata 01.10 - 31.12.2001

Vo milioni SAD dolari 1998 1999 2000 2001 glavnina kamata vkupno

1 2 3 4 5 6 7

1. OFICIJALNI KREDITORI 1,004.2 1,030.8 1,025.2 996.6 17.9 7.3 25.21.1. Multilateralni kreditori 683.7 713.7 708.9 704.4 15.8 6.3 22.1

1.1.1 IMF 114.2 113.2 81.6 73.8 1.3 0.6 1.8

1.1.2 IBRD 114.8 116.8 116.5 123.9 0.5 1.6 2.1

1.1.3 IFC 55.5 56.9 57.1 39.4 7.3 1.5 8.8

1.1.4 IDA 179.1 221.9 245.7 255.7 0.0 0.5 0.5

1.1.5 EIB 54.3 68.3 67.4 78.1 0.0 0.8 0.8

1.1.6 EUROFIMA 21.9 17.1 16.7 13.5 0.0 0.1 0.1

1.1.7 Sovet na Evropska razvojna banka 4.8 4.6 7.0 5.9 0.0 0.1 0.1

1.1.8 EBRD 90.1 72.3 76.6 64.9 6.7 1.2 7.9

1.1.9 Evropska Unija 48.1 40.8 37.2 45.7 0.0 0.0 0.0

1.1.10 IFAD 0.8 1.7 3.1 3.7 0.0 0.0 0.0

1.2. Bilateralni kreditori 320.5 317.1 316.3 292.2 2.1 0.9 3.01.2.1. Pariski klub na doveriteli 312.6 279.6 264.5 239.9 0.6 0.3 0.9

1.2.2. Novosklu~eni krediti 7.9 37.5 51.8 52.3 1.5 0.6 2.1

2. PRIVATNI KREDITORI 394.4 407.7 402.4 416.4 17.4 0.9 18.32.1. Komercijalni banki (Londonski klub) 243.1 250.2 252.7 261.6 0.0 0.0 0.02.2. Ostanati 151.3 157.5 149.7 154.8 17.4 0.9 18.3

2.2.1. Banki i finansiski institucii 124.5 131.6 118.8 124.1 15.6 0.6 16.1

2.2.2. Pretprijatija (privatni kreditori) 26.7 25.9 30.9 30.6 1.8 0.4 2.2

VKUPNO (1+2) 1,398.6 1,438.5 1,427.6 1,413.0 35.3 8.2 43.5

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija i interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija vrz osnovana dolgoro~ni i srednoro~ni krediti na krajot na oktom-vri 2001 godina zabeleà pad od 14,6 milioni dolari (ilipribli`no 1%) vo odnos na sostojbata na dolgot na krajotna 2000 godina, dostignuvaj}i na toj na~in nivo od 1.413,0milioni dolari.

Najgolemiot del od nadvore{niot dolg (ili 70,5%) e konoficijalnite (multilateralni i bilateralni) kreditorii e vo visina od 997 milioni dolari, dodeka dolgot kon pri-vatnite kreditori iznesuva 416,0 milioni dolari, odnosno29,5% od vkupniot nadvore{en dolg.

Vo ramkite na dolgot kon oficijalnite kreditori, Re-publika Makedonija dolì 705,8 milioni dolari kon mul-tilateralnite kreditori, odnosno 70,8% od vkupniot dolgkon oficijalnite kreditori, {to vo sporedba so sostojba-ta na dolgot na krajot na minatata godina pretstavuva nama-luvawe od 3,1 milioni dolari. Inaku, najvisoko u~estvo vodolgot kon multilateralnite kreditori ima dolgot konSvetskata banka (Me|unarodnata banka za obnova i razvoj iMe|unarodnoto zdruènie za razvoj) vo iznos od 379,8 mili-oni dolari.

Kaj bilateralnite kreditori ostvareno e namaluvawe nadolgot od 25,2 milioni dolari, pri {to istiot na 30.11.2001godina iznesuva{e 291,1 milioni dolari. Namaluvaweto vo

najgolem del e rezultat na zabrzanata dinamika na otplatana dolgot sprema Pariskiot klub na kreditori. Imeno, odseptemvri minatata godina Republika Makedonija zapo~naso redovno servisirawe na dospeanite obvrski kon zemjiteod Pariskiot klub na kreditori.

Vo odnos na privatnite kreditori, sporedeno so krajotna 2000 godina, na krajot na oktomvri ovaa godina ostvarene porast na dolgot vo iznos od 13,6 milioni dolari, koj preds¢, se dolì na zgolemuvaweto na dolgot na komercijalnitebanki sprema Londonskiot klub na kreditori.

Spored planot na otplata na obvrskite vo periodot od1.11-31.12.2001 godina, na neto osnova treba da se platat ob-vrski vo iznos od 42 milioni dolari, od koi 35,4 milion do-lari se obvrski po dospeana glavnica, a 6,6 milioni dolarise obvrski po dospeana kamata.

Vredno e da se napomene deka nadvore{niot dolg na jav-niot sektor vo Republika Makedonija se dobliùva do gra-nicata nad koja se smeta deka postoi potencijalna opasnostdràvata da se soo~i so makroekonomski i dol`ni~kiproblemi. Ottamu, Vladata }e prodolì so pove}estepenakontrola i limitirawe na novoto zadolùvawe vo formana krediti i dràvni garancii, posebno za kreditite podnekoncesionalni uslovi.

NADVORE[EN DOLG

1 4 / 1 5

vo milioni SAD $ na krajot na periodot

1996 1997 1998 1999 2000 31.03.2001 30.06.2001 30.09.2001

Vkupen nadvore{en dolg 1,118 1,139 1,437 1,490 1,488 1,450 1,429 1,463

Javen sektor 1,012 1,007 1,222 1,305 1,329 1,241 1,228 1,254

Dràva 774 775 890 975 1,066 1,050 1,042 1,062

Centralna dràva 766 767 864 932 1,018 1,005 998 1,019

Fond za pati{ta 18 33 48 45 44 43

Fond za zdravstvo 1 1 1 3 0 0 0 0

Drugi

NBRM 80 99 114 113 96 75 73 74

Javni pretprijatija 158 133 218 217 168 116 113 118

Privaten sektor 106 132 214 185 159 209 201 209

Komercijalni banki 84 92 110 93 66 54 64 70

Nebankarski privaten sektor 22 40 105 92 93 155 137 140

* Kratkoro~en, srednoro~en i dolgoro~en dolg

Nadvore{en dolg* na Republika Makedonija po dol`nici

vo SAD $Vkupno Glavnina Kamata

Vkupno 34,307,000 29,105,000 5,202,000Javen sektor 8,360,000 5,449,000 2,911,000Dràva 4,322,000 2,311,000 2,011,000

IBRD 1,821,000 480,000 1,341,000Sovet na Evropa 50,000 0 50,000IDA 175,000 0 175,000EBRD 0 0 0EU 0 0 0EUROFIMA 0 0 0IFAD 0 0 0EIB 0 0 0Bilateralni kreditori 2,277,000 1,831,000 446,000Komercijalni kreditori 0 0 0

NBRM 94,000 0 94,000MMF 94,000 0 94,000

Javni pretprijatija 3,943,000 3,138,000 805,000IBRD 0 0 0EUROFIMA 146,000 0 146,000EIB 0 0 0EBRD 3,297,000 2,651,000 646,000Bilateralni kreditori 0 0 0Drugi privatni kreditori 500,000 487,000 13,000

Privaten sektor 25,947,000 23,656,000 2,291,000Banki 14,530,000 14,105,000 425,000

IFCEBRD 3,305,000 3,120,000 185,000Bilateralni kreditori 0 0 0Drugi privatni kreditori 11,225,000 10,985,000 240,000

Pretprijatija 11,417,000 9,551,000 1,866,000IFC 8,754,000 7,282,000 1,472,000EBRD 0 0 0Bilateralni kreditori 65,000 40,000 25,000Drugi privatni kreditori 2,598,000 2,229,000 369,000

Plan za otplata na dolg koj dospeva vo dekemvri po dol`nici i kreditori

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija



vo milioni SAD $ na krajot na periodot

1996 1997 1998 1999 2000 31.03.2001 30.06.2001 30.09.2001

Vkupno * 1,123 1,141 1,380 1,438 1,436 1,417 1,382 1,413

Multilateralni 468 490 687 714 715 703 670 704

MMF 80 103 114 113 82 75 73 74

IBRD/IDA 206 237 296 339 373 360 362 380

IFC 2 0 56 57 57 56 37 39

EIB 76 37 54 68 67 70 67 78

EBRD 69 83 90 72 72 74 65 65

EUROFIMA 29 25 23 17 17 14 14 14

Sovet na Evropa 6 5 5 5 7 6 6 6

EU 48 41 37 44 42 46

IFAD 1 2 3 3 4 4

Bilateralni kreditori 402 377 289 317 316 308 305 292

Komercijalni kreditori 253 274 404 407 405 406 406 416

Komercijalni banki 229 241 243 250 253 258 258 262

Drugi 24 33 161 157 152 148 148 155

Vkupno, bez MMF 1,043 1,038 1,266 1,325 1,355 1,341 1,309 1,339

Kratkoro~en dolg 60 55 52 33 47 50

* Samo srednoro~en i dolgoro~en dolg. Go vklu~uva i dolgot garantiran od dràvata ili dràvnite agencii

Nadvore{en dolg na Republika Makedonija po kreditori

vo SAD $Vkupno Glavnina Kamata

Vkupno 158,952,000 108,402,000 50,550,000Javen sektor 103,734,000 60,933,000 42,801,000Dràva 87,685,000 49,567,000 38,118,000

IBRD 9,586,000 3,464,000 6,122,000Sovet na Evropa 4,370,000 4,200,000 170,000EIB 4,555,000 2,118,000 2,437,000IFAD 12,000 0 12,000IDA 2,340,000 964,000 1,376,000EBRD 761,000 0 761,000EUROFIMA 3,401,000 2,904,000 497,000EU 1,913,000 0 1,913,000Bilateralni kreditori 50,957,000 35,917,000 15,040,000Komercijalni kreditori 9,790,000 0 9,790,000

NBRM 7,907,000 6,307,000 1,600,000MMF 7,907,000 6,307,000 1,600,000

Javni pretprijatija 8,143,000 5,059,000 3,084,000IBRD 160,000 0 160,000EUROFIMA 57,000 0 57,000EIB 973,000 632,000 341,000EBRD 5,291,000 3,880,000 1,411,000Bilateralni kreditori 8,000 0 8,000Drugi privatni kreditori 1,653,000 547,000 1,106,000

Privaten sektor 55,218,000 47,469,000 7,749,000Banki 15,463,000 14,019,000 1,444,000

EBRD 3,601,000 3,269,000 332,000Bilateralni kreditori 823,000 753,000 70,000Drugi privatni kreditori 11,039,000 9,997,000 1,042,000

Pretprijatija 39,755,000 33,450,000 6,305,000IFC 22,096,000 19,541,000 2,555,000EBRD 4,086,000 2,223,000 1,863,000Bilateralni kreditori 1,493,000 1,423,000 70,000Drugi privatni kreditori 12,079,000 10,263,000 1,816,000

Otplaten dolg po dol`nici i kreditori (period januari-septemvri 2001 godina)


1 6 / 1 7

Vkupnite prihodi na centralniot buxet na RepublikaMakedonija vo periodot januari-noemvri 2001 godinadostignaa nivo od 47.044 milioni denari, {to pretstavu-va 62,1% od vkupno planiranite prihodi za 2001 godina voiznos od 75.842 milioni denari soglasno Rebalansot nabuxetot.

Pritoa, za istaknuvawe e faktot deka vo poslednitemeseci od godinata se evidentni prvite znaci na zakrep-nuvawe na makedonskata ekonomija, za {to svedo~at i rea-liziranite prihodi vo noemvri 2001 godina vo iznos od4.967 milioni denari, {to sekako e najava deka zemjata sevra}a na pretkriznite ekonomski tekovi.

Inaku, vo strukturata na vkupnite buxetski prihodinajgolemo u~estvo imaat dano~nite prihodi na koi otpa-|aat 90,3%, od koi najzna~aen del imaat danocite na pot-ro{uva~kata (danokot na dodadena vrednost i akcizite).

Vo edinaesette meseci od 2001 godina, od danokot na do-dadena vrednost se realizirani 15.367 milioni denari,ili 84,2% od planiranite. Sporedeno so prose~noto me-se~no ostvaruvawe od DDV vo periodot januari-noemvri2001 godina vo iznos od 1.397 milioni denari, naplaten-ite prihodi vo noemvri vo iznos od 1.644 milioni denarise povisoki za 17,7%. Pritoa, vo ovoj mesec izvr{en epovrat na DDV vo iznos od 410 milioni denari, {to pret-stavuva namaluvawe od 9,9% vo odnos na oktomvri. Oddruga strana, prose~niot mese~en povrat na DDV vo peri-odot januari-noemvri 2001 godina vo iznos od 502,3 mili-oni denari e povisok za 28,7% vo sporedba so minatogo-di{niot prosek.

Kaj akcizite, pak, vo ovoj period se ostvareni 9.728 mi-lioni denari, ili 81,1% od planiranite prihodi po ovojosnov. Vakvoto otstapuvawe na vkupnite prihodi od ak-cizi od planiranoto, se dolì pred se' na neostvaruvawena planiranite prihodi od akcizi od nafteni derivati,potoa od alkoholni pijalaci i patni~ki avtomobili.Edinstveno za odbeleùvawe se realiziranite akcizniprihodi od tutunski prerabotki, od koi vo periodot janu-ari-noemvri 2001 godina se naplateni 2.015 milioni de-nari, ili 100,2% od planiranite. Inaku, vo strukturatana vkupnite akcizni prihodi, tradicionalno dominiraatprihodite od akcizi od nafteni derivati, koi vo razgle-duvaniot period u~estvuvaat so 65,3%.

Sostojbata so ostvarenite prihodi e podobra kaj direk-tnite danoci, odnosno personalniot danok na dohod i da-

nokot na dobivka. Za edinaeset meseci ovaa godina, po os-nov na personalniot danok na dohod se naplateni 6.484milioni denari, ili 90,2% od planiranite. Dokolku senapravi sporedba so ostvarenite prihodi vo istiot peri-od od minatata godina, evidentno e namaluvawe na priho-dite po ovoj osnov vo 2001 godina, so ogled na izmenite naZakonot za personalen danok na dohod napraveni vo fev-ruari, so koi se izvr{i redukcija na dano~nite stapki.

Vo istiot period, od danokot na dobivka se realizira-ni 2.762 milioni denari, ili 92,8% od planiranite. Spo-redeno so istiot period minatata godina, prihodite poovoj osnov beleàt zgolemuvawe od 190 milioni denari,ili 7,4%. Imaj}i ja predvid dosega{nata dinamika na os-tvaruvawe na prihodite po ovoj osnov, do krajot na 2001godina se o~ekuva prihodite od danokot na dobivka da bi-dat vo ramkite na planiranite golemini.

Najgolemoto potfrlawe vo odnos na planiranite pri-hodi se ~ini deka e kaj danokot od me|unarodna trgovija itransakcii, odnosno kaj carinite i drugite uvozni dava~-ki i taksi. Taka, po ovoj osnov, vo periodot januari-noem-vri 2001 godina se realizirani 5.399 milioni denari, ilisamo 72,0% od planiranite. Od druga strana, za o~ekuva-we e deka vakvata sostojba vo naredniot period }e se nad-mine, so ogled na ostvarenite prihodi vo poslednite dvameseca koi se vo ramkite na planiranite, a se dolàt,pred s¢, na zgolemeniot obem na uvoz vo zemjava, kako i nazasilenata kontrola od strana na carinskite organi.

Od ostanatite dano~ni prihodi, za odbeleùvawe seprihodite od danokot na finansiski transakcii, od koj zasamo pet meseci ovaa godina se naplateni 2.471 milionidenari, {to e za 7,6% pove}e vo odnos na planiraniteprihodi po ovoj osnov.

Osven dano~nite prihodi, pozna~aen priliv na sredst-va vo Buxetot na Republika Makedonija e evidentiran odnedano~nite prihodi, od koi vo razgleduvaniot period ja-nuari-noemvri 2001 godina se naplateni 3.178 milionidenari, ili 83,5% od planiranite. Najgolemi prilivi poosnov na nedano~nite prihodi se realizirani od prihodi-te od javni finansiski i nefinansiski institucii i tak-site i nadomestocite (pari~ni kazni, sudski taksi i ad-ministrativni taksi).

Vo noemvri 2001 godina, ne e evidentirano dopolnitel-no zadolùvawe na Republika Makedonija kaj me|unarod-nite razvojni agencii.

BUXETSKI PRIHODI

PRI

HOD

I N

A C

ENTR

AL

NI

OT

BUX

ET N

A R

EPUB

LI

KA

MA

KED

ON

IJA

(20

00 i

200

1 go

dina

)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)

Ost

vare

no v

o 20

00 go

dina

Reba

lans

Ost

vare

no v

oO

stva

reni

pri

hodi

po

mese

ci v

o 20

01 go

dina

Vid

na p

riho

diJa

nuar

i-De

kemv

riJa

nuar

i-No

em.

Janu

ari-

Noem

.Ja

nuar

iF

evru

ari

Mar

tAp

ril

Maj

Juni

Juli

Avgu

stSe

ptem

vri

Okt

omvr

iNo

emvr

i

2000

godi

na20

00 go

dina

2001

godi

na20

01 go

dina

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

BI

LA

NS

NA

PRI

HOD

ITE

63,0

97

56,5

2175

,842

47

,044

4,50

8

4,15

6

4,73

6

3,76

6

3,93

6

3,65

2

4,34

1

3,60

1

3,97

75,

555

47,0

44I

ZVO

RNI

PRI

HOD

I56

,760

52,3

4154

,292

45

,642

4,44

6

3,50

4

4,70

4

3,73

8

3,82

8

3,31

0

4,31

1

3,57

7

3,94

55,

514

45,6

42D

AN

O^N

I P

RIHO

DI

51,1

20

46,9

2150

,484

42

,464

4,26

1

3,25

6

4,09

1

3,46

3

3,31

0

3,05

9

4,01

6

3,40

5

3,73

95,

323

42,4

64D

anok

od

doho

d, o

d do

bivk

a i

od k

apit

alni

dob

ivki

13,5

86

12,1

5610

,166

9,

247

926

89

0

1,04

1

768

74

5

802

75

6

746

72

895

49,

247

Per

sona

len

dano

k od

doh

od10

,793

9,

584

7,19

1

6,48

471

5

575

58

3

587

55

8

591

55

1

559

52

161

36,

484

Dan

ok o

d do

bivk

a2,

793

2,

572

2,97

5

2,76

221

1

315

45

8

182

18

8

211

20

5

187

20

734

12,

762

Dom

a{ni

dan

oci

na s

toki

i u

slug

i29

,733

27

,656

30,2

51

25,0

952,

900

1,

859

2,

544

2,

362

1,

906

1,

602

2,

401

1,

821

2,

111

3,12

625

,095

Dan

ok n

a pr

omet

i D

DV

(od

1.04

.200

0)17

,452

16

,250

18,2

51

15,3

672,

252

1,

042

1,

585

1,

298

1,

056

65

5

1,38

3

1,14

8

1,22

52,

080

15,3

67A

kciz

i12

,281

11

,403

12,0

00

9,72

964

7

817

96

0

1,06

4

850

94

7

1,01

9

673

88

61,

046

9,72

9D

anok

od

me|

unar

odna

trg

ovij

a i

tran

sakc

ii (c

arin

i i

dava

~ki)

7,73

3

7,04

87,

500

5,

399

424

45

7

500

28

9

655

64

9

364

38

7

429

641

5,39

9Uv

ozni

dav

a~ki

6,04

0

5,50

45,

900

4,

251

338

36

1

365

21

5

509

52

8

291

29

0

338

526

4,25

1D

rugi

uvo

zni

dava

~ki

i ta

ksi

1,69

3

1,54

41,

600

1,

147

86

96

135

74

14

6

121

72

97

91

115

1,14

7D

rugi

dan

oci

63

60

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

0D

rugi

dan

oci

koi

ne s

e kl

asif

icir

ani

na d

rugo

mes

to63

60

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

Dan

oci

od s

peci

fi~

ni u

slug

i5

2

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

00

1K

omun

alni

dan

oci

5

2

10

1

1

0

0

0

0

0

0

0

00

1Ta

ksi

za k

oris

tew

e il

i do

zvol

i za

vr{

ewe

na d

ejno

st0

0

260

25

1

11

50

6

44

3

6

17

2

1858

251

Doz

voli

za

vr{

ewe

dejn

ost

00

24

6

235

10

48

4

43

2

5

15

0

17

5623

5Ta

ksa

za m

otor

ni v

ozil

a0

0

14

17

1

2

2

1

1

1

2

2

1

217

Dan

ok n

a f

inan

sisk

i tr

ansa

kcii

--

2,29

7

2,47

1-

--

--

-47

7

449

45

354

42,

471

NED

AN

O^N

I P

RIHO

DI

3,02

32,

799

3,

808

3,

178

185

24

8

613

27

5

518

25

2

294

17

2

206

191

3,17

8P

retp

riem

a~ki

pri

hod

i pr

ihod

od

imot

1,13

31,

072

2,06

3

1,76

984

12

4

395

15

2

381

12

6

167

87

10

061

1,76

9P

rof

it o

d do

poln

itel

ni a

ktiv

nost

i na

Vla

dini

ins

titu

cii

15

15

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

0P

riho

di o

d ja

vni

fin

ansi

ski

i ne

fin

ansi

ski

inst

ituc

ii69

7

697

1,

976

1,

075

52

70

320

67

29

6

54

96

17

4718

1,07

5D

rugi

pri

hodi

od

imot

421

35

9

87

694

33

54

75

85

85

72

71

69

5343

694

Taks

i i

nado

mes

toci

1,21

6

1,12

2

1,20

0

932

70

69

109

92

89

90

91

58

79

9193

2P

ari~

ni k

azni

170

14

9

150

10

2

17

5

8

9

8

8

14

4

711

102

Sud

ski

taks

i49

5

463

50

0

402

17

32

48

40

40

38

36

23

39

4340

2A

dmin

istr

ativ

ni t

aksi

551

50

7

550

42

9

35

32

53

43

41

44

42

31

3437

429

Dru

gi V

ladi

ni u

slug

i32

5

284

50

0

449

28

47

10

5

27

47

33

38

26

2937

449

Dru

gi n

edan

o~ni

pri

hodi

349

32

5

45

25

3

8

3

3

2

2

-2

1

-22

25K

AP

ITA

LN

I P

RIHO

DI

2,61

7

2,61

610

,042

38

2

62

33

32

27

29

31

2125

32

4138

2P

roda

`ba

na

kapi

taln

i sr

edst

va2,

617

2,

616

10,0

27

363

60

31

31

27

28

30

20

1930

3936

3Pr

oda`

ba n

a ze

mji{

te i

nem

ater

ijal

ni v

lo`

uvaw

a0

0

15

22

2

3

1

0

1

1

1

6

2

322

TRA

NS

FER

I I

DO

NA

CI

I4,

155

2,

645

6,

897

41

1

0

12

0

0

78

310

9

0

0

041

1Tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

71

7

5,87

2

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

0D

onac

ii o

d st

rans

tvo

3,43

8

1,92

9

1,02

5

411

0

12

0

0

78

31

0

9

0

00

411

Op{

ti i

tek

ovni

don

acii

3,43

8

1,92

9

1,02

5

411

0

12

0

0

78

31

0

9

0

00

411

ZAD

OL

@UV

AW

E V

O S

TRA

NS

TVO

2,18

2

1,53

6

4,61

1

607

0

60

7

0

0

0

0

0

0

00

607

Me|

unar

odni

raz

vojn

i ag

enci

i2,

182

1,

536

4,

611

60

7

0

607

0

0

0

0

0

0

0

060

7Za

dol`

uvaw

a ka

j me|

unar

odni

raz

vojn

i ag

enci

i2,

182

1,

536

4,

611

60

7

0

607

0

0

0

0

0

0

0

060

7


1 8 / 1 9

Vo prvite edinaeset meseci od 2001 godina rashoditena centralnata dràvna vlast iznesuvaa 60.555 milionidenari, odnosno 79,8% vo odnos na planot za celata god-ina. Vo sporedba so minatata godina, buxetskite rasho-di beleàt porast od 35,2%, pred s¢ kako rezultat nazgolemenite tro{oci za nacionalna bezbednost, tro-{ocite za ublaùvawe na negativnite efekti od bez-bednosnata kriza (na pr., zgriùvawe na raselenite li-ca) i povisokoto nivo na investiciona aktivnost.

Tekovnite tro{oci na centralniot buxet vo perio-dot januari-noemvri iznesuvaa 51.815 milioni denari,odnosno za 34,2% pove}e vo odnos na istiot period mi-natata godina. Strukturno nabquduvano, najgolemiotdel od niv se tro{oci za stoki i uslugi (17.331 milionidenari ili 33,4%), po {to sleduvaat tekovnite trans-feri od centralniot buxet (30,1%) i platite i na-domestocite (28,9%). Kompozicijata na tekovnite tro-{oci ne e svojstvena za buxetskata politika vo mirno-vremeni uslovi i e isklu~ivo izraz na kolektivnitepotrebi da £ se dade najvisok prioritet na nacionalna-ta bezbednost. Naru{enata politi~ko-bezbednosna sos-tojba i potrebata od visok stepen na mobiliziranost nabezbednosnite sili nametnaa dopolnitelen pritisokna rashodnata strana od buxetot, pred s¢, preku zna~i-telno zgolemenite tro{oci za materijali, no i patni idnevni tro{oci. Isto taka, nadvor od proektivnatasposobnost na kreatorite na prvi~no usvoeniot Buxetbea i tro{ocite za begalcite (kako i vnatre{no rase-lenite lica), ~ij inicijalno proektiran iznos be{edvaesetpati nadminat, pri {to do krajot na godinata seo~ekuva da bidat potro{eni 534 milioni denari.

Inaku, isplatenata masa na plati vo edinaesette me-seci od ovaa godina iznesuva{e 14.973 milioni denari,{to vo odnos na revidiranata godi{na proekcija pret-stavuva ostvaruvawe od 91,4%. Iako ima{e izvesnoprolongirawe na reformite na javnata administraci-ja, kako i novi vrabotuvawa vo sostavot na bezbednosni-te sili na Republika Makedonija, kontrolata na masa-ta na plati be{e zna~itelno podobrena, pri {to be{eformirano i posebno Oddelenie za plati vo ramkitena Ministerstvoto za finansii.

Vo periodot januari-noemvri 2001 godina tekovnitetransferi od centralniot buxet iznesuvaa 15.597 mi-lioni denari, {to vo odnos na godi{niot plan pretsta-vuva ostvaruvawe vo visina od 88,8%. Strukturno nab-quduvano, vo ramkite na realiziraniot iznos na tekov-ni transferi od centralniot buxet 4,7 milijardi dena-ri ili 32,3% bea nameneti za Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe, 3,4 milijardi denari ili 22,8%za Republi~kiot zavod za vrabotuvawe, potoa sledat 3,2milijardi denari ili 21,6% za socijalni programi itn.Istovremeno, od predvidenite sredstva za reformi vojavnata administracija vo iznos od 969 milioni denari

vo prvite edinaeset meseci se isplateni 892 milionidenari, odnosno 92,1% vo odnos na godi{niot plan. Voramkite na ovaa kategorija transferi, najvisoki izno-si bea isplateni za otpremnini za dobrovolni zaminu-vawa vo visina od 24 plati (43,2%) i pridonesi do Fon-dot za penzisko i invalidsko osiguruvawe za preosta-natite godini od staòt na predvremeno penzioniran-ite vraboteni vo javnata administracija (26,6%). Te-kovnite transferi za strukturni reformi vo razgledu-vaniot period iznesuvaa 173 milioni denari, {to pret-stavuva ostvaruvawe od 70,0% vo odnos na revidiraniotplan za celata godina.

Kamatnite pla}awa vo prvite edinaeset meseci odgodinata iznesuvaa 3.914 milioni denari, od koi najgo-lemiot del bea po osnov na stranski zaemi (79,4%),glavno kon Pariskiot i Londonskiot klub na kredito-ri. Istovremeno, kamatnite pla}awa po osnov na do-ma{niot dolg iznesuvaa 804 milioni denari, pri {tobea isplateni 651 milioni denari za kamati po obvrz-nicata izdadena pri privatizacijata na Stopanska ban-ka, dodeka preostanatiot del bea kamatni pla}awa poizdadenite obvrznici za "staroto# devizno {tedewe.

Vo razgleduvaniot period kapitalnite tro{oci beaizvr{eni vo iznos od 5.079 milioni denari, odnosno61,9% vo odnos na planot za celata godina. Me|utoa, vosporedba so istiot period od minatata godina, kapital-nite tro{oci od centralniot buxet beleàt porast od54,3%, {to e nedvosmislena potvrda za razvojnata kom-ponenta na ovogodi{niot buxet. Za kupuvawe na kapi-talni sredstva vo periodot januari-noemvri 2001 godi-na bea iskoristeni 3.418 milioni denari, od koi naj-golemiot del (29,0%) bea nameneti za kupuvawe na iz-gradba, renovirawe i unapreduvawe. Kapitalnite tran-sferi vo periodot januari-noemvri 2001 godina iznesu-vaa 1.767 milioni denari, vo ~ii ramki kako najzna~aj-na kategorija se izdvojuva buxetskiot transfer name-net za realizacija na programata za pati{ta vo visinaod 1.357 milioni denari. Vredno e da se odbeleì dekaVladata na Republika Makedonija ovaa godina ja nado-polni svojata programa za javni investicii so proektikoi se finansiraat so prihodite od privatizacijata naTelekomot. Proektite, glavno, se nameneti za javnatainfrastruktura (vodovodna mreà i odrùvawe na pa-ti{ta), rekonstrukcija na u~ili{ni zgradi i nabavkana oprema za zdravstvenite centri. Vo tekot na vtoratapolovina od godinata (zaklu~no so krajot na noemvri2001 godina), za implementacija na prioritetnite in-vesticioni proekti bea isplateni 13,1% od vkupnitekapitalni tro{oci.

Vo edinaesette meseci od 2001 godina redovno bearegulirani obvrskite kon stranskite kreditori, pri{to e otplatena glavnica po nadvore{en dolg vo iznosod 3.089 milioni denari.

BUXETSKI RASHODI

RAS

HOD

I N

A C

ENTR

AL

NI

OT

BUX

ET N

A R

EPUB

LI

KA

MA

KED

ON

IJA

(20

00 i

200

1 go

dina

)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)

Ost

vare

no v

o 20

00 go

dina

Reba

lans

Ost

vare

no v

oO

stva

reni

ras

hodi

po

mese

ci v

o 20

01 go

dina

Vid

na r

asho

diJa

nuar

i-De

kemv

riJa

nuar

i-No

em.

Janu

ari-

Noem

.Ja

nuar

iF

evru

ari

Mar

tAp

ril

Maj

Juni

Juli

Avgu

stSe

ptem

vri

Okto

mvri

Noem

vri

2000

godi

na20

00 go

dina

2001

godi

na20

01 go

dina

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

VK

UP

NI

RA

SH

OD

I57

,689

44,7

87

75,8

4260

,555

5,08

53,

482

5,05

85,

277

5,27

76,

527

7,30

45,

633

6,18

45,

321

5,26

9TE

KO

VN

I T

RO

[O

CI

46,9

8538

,613

64

,194

51,8

155,

277

3,15

34,

395

4,69

74,

697

5,93

85,

916

5,16

54,

486

4,89

64,

313

Pl

ati,

nae

mni

ni i

nad

omes

toci

16,2

8514

,871

16

,492

14,9

734,

395

1,34

21,

426

1,33

01,

346

1,35

01,

368

1,17

31,

346

1,43

61,

432

Osn

ovni

pl

ati

i na

emni

ni14

,383

13

,156

14

,477

13,1

904,

697

1,15

01,

231

1,15

31,

174

1,17

11,

199

1,17

01,

186

1,25

91,

257

Nad

omes

toci

1,90

2

1,71

4

2,01

51,

783

183

193

195

176

172

179

169

316

017

717

6S

toki

i u

slug

i6,

294

5,27

4

19,9

6217

,331

380

347

1,31

31,

641

2,92

12,

674

1,92

62,

563

1,53

71,

746

1,28

2P

atni

i d

nevn

i tr

o{oc

i30

0

272

3,

522

2,85

725

2518

121

720

527

036

744

336

043

832

6K

omun

alni

usl

ugi

375

30

6

718

630

2526

7549

6570

5972

4776

66Tr

o{oc

i za

zat

opl

uvaw

e48

6

436

82

463

246

8713

643

7144

2311

2078

74M

ater

ijal

i3,

076

2,

462

12

,371

10,9

9319

699

750

1,09

41,

582

2,04

71,

235

1,61

784

794

658

3Tr

o{oc

i za

tra

nspo

rt19

9

180

69

360

715

2254

4959

6180

5390

7154

Teko

vno

(rut

insk

o) o

dr`

uvaw

e12

6

86

145

113

83

1013

198

1011

97

15D

ogov

orni

usl

ugi

819

71

3

898

791

5459

6469

101

8182

5981

6476

Dru

gi o

pera

tivn

i tr

o{oc

i91

3

819

79

270

711

2643

109

5993

7059

8265

88Te

kovn

i tr

ansf

eri

22,7

9017

,115

23

,643

15,5

971,

197

1,31

71,

544

1,40

41,

363

1,73

51,

441

1,34

81,

366

1,54

61,

486

Tran

sfer

i na

vl

adin

i in

stit

ucii

2,38

6

1,85

4

2,00

11,

621

9552

157

162

206

229

171

124

107

139

180

lic

a i

na n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii13

,328

12

,190

13

,597

12,4

281,

077

1,09

41,

077

1,06

01,

047

1,32

31,

171

1,05

21,

207

1,15

61,

165

Tran

sfer

i po

osn

ov n

a su

bven

cii

7,07

6

3,07

1

8,04

51,

547

2517

230

918

111

118

498

173

5225

114

2K

amat

ni p

la}

awa

1,61

61,

354

4,

097

3,91

41,

196

146

112

323

2817

91,

172

9123

729

311

3K

amat

a na

dom

a{ni

kre

dit

i0

0

99

780

41

400

284

1811

118

027

280

28K

amat

a na

str

ansk

i kr

edit

i1,

616

1,

354

3,

100

3,10

91,

195

106

112

389

691,

153

9121

113

*87

KA

PI

TAL

NI

TR

O[

OC

I5,

186

3,29

1

8,19

95,

079

179

208

383

549

668

517

510

326

588

425

725

Kup

uvaw

e na

kap

ital

ni s

red

stva

3,23

11,

773

6,

117

2,41

864

208

254

248

441

265

391

233

416

282

616

Kup

uvaw

e na

zem

ji{

ta i

nem

ater

ijal

ni s

red

stva

0

0

2020

00

00

020

00

00

0K

upuv

awe

na g

rad

e`ni

obj

ekti

590

47

62

443

20

477

3017

85

616

2548

43M

ebel

i k

ance

lar

iska

opr

ema

225

15

4

1,22

423

79

710

2739

3212

2315

3133

Kup

uvaw

e na

mot

orni

voz

ila

185

55

17

910

30

411

104

129

46

428

Fiz

ibil

iti

stud

ii, p

odgo

tovk

a na

pro

ekti

4

0

878

00

00

60

00

01

1P

ostr

ojki

, opr

ema

i m

a{in

erij

a17

7

12

1,00

195

60

130

3975

6759

210

3320

525

114

Izg

rad

ba, r

enov

iraw

e i

unap

red

uvaw

e95

1

849

1,

662

993

5146

6651

5987

7510

811

712

320

9O

snov

no i

spe

cija

lno

od

r`uv

awe

1,09

9

656

1,

320

670

418

5256

8860

5948

4850

188

Kap

ital

ni t

rans

fer

i1,

956

1,51

8

2,08

21,

660

115

012

930

122

725

211

993

172

143

109

Kap

ital

ni t

rans

fer

i do

vla

dini

ins

titu

cii

1,77

1

1,37

3

1,82

51,

515

115

012

930

122

724

011

078

116

123

76K

apit

alni

tra

nsf

eri

do

edin

icit

e na

lok

alna

sam

oupr

ava

185

14

5

258

145

00

00

012

915

5620

33D

AV

AW

E N

A Z

AEM

I, U

^ES

TVO

VO

DEL

OD

HA

RTI

ITE

OD

VRE

DN

OS

T I

OTP

LA

TA N

A G

LA

VN

IN

A5,

517

2,88

3

3,44

93,

662

809

120

280

3027

7387

814

21,

111

023

0D

avaw

e na

zae

mi

i u~

estv

o vo

del

od

har

tiit

e od

vre

dno

st3,

956

1,57

3

360

230

110

3330

2722

1520

530

63Za

emi

na p

oed

inci

i n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii3,

434

1,

161

13

043

110

215

56

04

00

29U

~est

vo v

o d

el o

d ja

vnit

e pr

etpr

ijat

ija

522

41

2

230

194

00

1225

2216

1516

530

34A

mor

tiza

cija

(ot

plat

a na

gl

avni

ca)

1,56

11,

310

3,

089

3,42

679

812

024

70

051

863

122

1,05

80

167

Otp

lat

a na

dom

a{en

dol

g8

8

8

73

00

00

00

04

00

Otp

lat

a na

nad

vore

{en

dol

g1,

553

1,

302

3,

082

3,41

979

412

024

70

051

863

122

1,05

40

167


2 0 / 2 1

Zabele{ka:Prihodite vo 1999 i 2000 godina, se reklasificirani spored noviot Pravilnik za klasifikacija na prihodite.

BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST(vo denari)

1999 2000 2001 2001

Zavr{na smetka Zavr{na smetka Buxet Rebalans

VKUPNI PRIHODI 50,478,031,862 63,096,945,248 60,979,525,00 75,842,074,000IZVORNI PRIHODI 44,728,175,441 56,760,081,178 53,922,000,000 64,334,443,000

DANO^NI PRIHODI 41,858,828,319 51,120,246,281 49,728,000,000 50,484,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 12,793,078,777 13,585,772,246 10,815,000,000 10,166,000,000

Personalen danok od dohod 10,233,016,110 10,792,594,721 7,789,000,000 7,191,000,000

Danok od dobivka 2,559,325,945 2,793,156,390 3,026,000,000 2,975,000,000

Drugi danoci od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 736,722 21,135 0 0

Doma{ni danoci na stoki i uslugi 20,631,883,947 29,733,381,929 31,248,000,000 30,251,000,000

Danok na promet 9,958,866,206 7,055,788,708 0 0

Danok na dodadena vrednost (od 1.04.2000) 0 10,396,551,663 18,254,000,000 18,251,000,000

Akcizi 10,673,017,741 12,281,041,470 12,994,000,000 12,000,000,000

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 8,302,773,971 7,733,381,467 7,595,000,000 7,500,000,000

Uvozni dava~ki 6,802,005,702 6,040,495,875 5,911,000,000 5,900,000,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,500,768,269 1,692,885,592 1,684,000,000 1,600,000,000

Drugi danoci 123,627,594 62,644,972 60,000,000 0

Danoci od specifi~ni uslugi 7,464,030 5,065,667 10,000,000 10,000,000

Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost - - 0 260,000,000

Danok na finansiski transakcii - - 0 2,297,000,000

NEDANO^NI PRIHODI 2,869,347,122 5,639,834,897 4,194,000,000 13,850,443,000

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 798,125,658 1,133,367,383 1,287,000,000 2,063,000,000

Taksi i nadomestoci 1,156,606,788 1,215,770,217 1,420,000,000 1,200,000,000

Drugi Vladini uslugi 127,316,281 324,812,933 200,000,000 500,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 632,921,803 349,306,600 400,000,000 45,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 154,376,592 2,616,577,764 887,000,000 10,027,443,000

Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vlo`uvawa - - 0 15,000,000

TRANSFERI I DONACII 2,419,089,626 4,155,269,452 1,777,525,000 6,896,631,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 32,283,095 716,822,828 0 5,871,631,000

Donacii od stranstvo 2,386,806,531 3,438,446,624 1,777,525,000 1,025,000,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 3,330,766,795 2,181,594,618 5,280,000,000 4,611,000,000

Me|unarodni razvojni agencii 3,330,766,795 2,181,594,618 5,280,000,000 4,611,000,000

VKUPNI RASHODI 49,761,209,034 57,689,326,703 60,979,525,000 75,842,074,000TEKOVNI TRO[OCI 42,088,365,187 46,985,485,342 48,489,209,000 60,981,237,000

Plati, naemnini i nadomestoci 15,996,631,927 16,285,267,541 15,269,902,000 16,491,970,000

Stoki i ostanati uslugi 5,646,765,633 6,293,788,729 6,362,705,000 20,769,555,000

Tekovni transferi 18,227,967,627 22,790,409,470 22,694,602,000 19,405,712,000

Kamatni pla}awa 2,217,000,000 1,616,019,602 4,162,000,000 4,314,000,000

KAPITALNI TRO[OCI 2,407,296,601 5,186,477,309 6,154,816,000 11,210,837,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 1,312,799,356 3,230,738,464 4,142,216,000 8,894,794,000

Kapitalni transferi 1,094,497,245 1,955,738,845 2,012,600,000 2,316,043,000

DAVAWE NA ZAEMI, U^ESTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,265,547,247 5,517,364,053 6,335,500,000 3,650,000,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 2,942,547,247 3,956,462,261 3,300,000,000 579,500,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 2,323,000,000 1,560,901,792 3,035,500,000 3,070,500,000


FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWEFondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo pe-

riodot januari- noemvri 2001 godina ostvari vkupniprihodi vo iznos od 22.010 milioni denari, {to pret-stavuva zgolemuvawe od 6,0% komparirano so istiotperiod 2000 godina. Najgolem del od porastot se dol-ì na zna~itelnoto zgolemuvawe od 24,2% na buxet-skiot transfer kako rezultat na retroaktivnata is-plata na 8% kon penzionerite i tro{ocite za refor-ma na javnata administracija. Isto taka, povisokiprilivi se evidentirani vrz osnova na prihodite odRepubli~kiot zavod za vrabotuvawe (4,9%), pridone-site od plati (0,6%) kako i prihodite od proda`ba nahartii od vrednost.

Vkupnite rashodi na Fondot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe vo analiziraniot period zabeleàaporast od 7,7% vo odnos na periodot januari - noemvri2000 godina. Zgolemuvaweto na rashodite na Fondot sejavuva kako rezultat na zgolemenata isplata na pen-zii, odnosno retroaktivnata isplata na razlikata od8%, zgolemuvaweto na pridonesot za zdravstveno osi-guruvawe (4,8%), kako i zgolemuvaweto na nadomesto-kot za stru~nata slu`ba od 8,6%.

Inaku, vo periodot januari-noemvri 2001 godinaFondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Ma-kedonija zabeleà deficit od 514 milioni denari.

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Januari-Noe.

Izvr{eno

PRIHODI 20,717 21,229 22,883 25,601 22,011Pridones od plati 13,373 14,316 15,722 16,563 14,174Pridones od dohodot 239 311 311 328 301Prihodi od Buxetot na Republikata 3,618 3,266 4,174 5,954 5,230Prihodi od privaten sektor 400 439 404 428 326Prihodi od individualni zemjodelci 74 65 58 61 32Prihodi od akcizi 691 632 804 825 644Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 961 868 1,101 1,177 1,028Drugi prihodi 122 45 74 65 69Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost 50 67 53 200 207Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 419 841 167 0 0Preneseni prihodi od prethodna godina 201 201 0 0 0RASHODI 20,521 20,669 22,940 25,601 22,525Penzii 17,730 17,756 19,774 21,840 18,159Redovni penzii 16,912 16,977 18,948 19,645 17,412Voeni penzii 464 458 505 525 473Zemjodelski penzii 354 321 321 319 274Retroaktivna isplata na 8% 0 0 0 1,090 1,069Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina 0 0 0 106 103Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina 0 0 0 155 131Nadomestok za telesno o{tetuvawe 63 69 72 70 66Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 98 95 94 105 83Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 15 13 12 6 6Pridones za zdravstvena za{tita 2,321 2,450 2,672 2,927 2,570Nadomestok na stru~nata slu`ba 133 132 141 156 140Drugi rashodi 161 154 175 196 166Kapitalni sredstva - - - 301 32RAZLIKADeficit / Suficit 196 560 -57 0 -514

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Januari-Noem.

Izvr{eno

PRIHODI 11,087 12,068 12,790 13,048 11,075

Pridonesi 6,7736 7,363 7,745 8,171 6,796

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,309 2,417 2,649 2,927 2,343

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 1,037 1,350 1,941 1,609 1,509

Pridonesi od Ministerstvoto za trud i socijalna politika 45 0 0 45 43

Drugi prihodi 851 938 455 37 69

Prihodi po dogovori za sini kartoni 109 0 0 0 0

Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe - - - 259 0

Prenesen vi{ok od prethodnata godina - - - 0 313

RASHODI 13,689 11,692 12,463 13,048 10,874

Ambulantni tro{oci 5,303 2,491 2,486 2,615 2,237

Bolni~ko lekuvawe 4,702 5,482 5,737 6,025 5,314

Tro{oci po programi 214 125 105 259 69

Lekovi 1,214 1,249 1,681 1,650 1,461

Zabna za{tita 638 667 687 700 509

Ortopedski tro{oci 208 154 143 150 116

Lekuvawe vo stranstvo 290 161 70 85 69

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 719 801 694 850 753

Administracija 326 288 250 248 221

Oprema i odrùvawe 36 39 90 266 9

Drugi tro{oci 41 234 200 48 46

Krediti i kamati 0 0 321 152 68

RAZLIKA

Deficit / suficit -2,602 376 326 0 201


2 2 / 2 3

Vkupnite prihodi na Fondot za zdravstveno osiguruvawevo periodot januari-noemvri 2001 godina zabeleàa nama-luvawe od 2% vo odnos na istiot period od prethodnata go-dina, dostignuvaj}i nivo od 11.075 milioni denari. Ova na-maluvawe e rezultat na poniskoto ostvaruvawe kaj site no-se~ki vidovi na prihodi, na {to soodvetno vlijanie imaa:ote`natoto rabotewe na obvrznicite poradi kriznata sos-tojba vo zemjata, ukinuvaweto na Zakonot za finansiskotorabotewe od juli 2001 godina, docneweto vo pla}aweto nazdravstvenoto osiguruvawe za korisnicite na penzii odstrana na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,kako i namaluvaweto na brojot na nevrabotenite lica zakoi Zavodot za vrabotuvawe pla}a zdravstveno osiguruva-we (po osnov na bri{ewe od evidencijata na nevrabotenilica poradi neredovno prijavuvawe).

Izvornite prihodi (pridonesite za zdravstveno osiguru-vawe od plata, od privatniot sektor, od individualnite zem-jodelci i dr.), koi se osnoven izvor na finansirawe na zdrav-stvenoto osiguruvawe, se ostvareni vo iznos od 6.796 milio-ni denari, {to e za blizu 2% ponisko vo sporedba so istiotperiod od prethodnata godina. Ovie prihodi vo strukturatana vkupnite prihodi u~estvuvaat so okolu 61,4%.

Prihodite po osnov na pridonesi za zdravstveno osiguru-vawe na penzionerite, odnosno transfernite sredstva odFondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, vo struktu-

rata na vkupnite prihodi u~estvuvaat so 21,2%. Nivnotonamaluvawe od 3,3% e rezultat na vlo{uvaweto na finan-siskata sostojba na ovoj Fond, poradi {to, del od obvrskitekon Fondot za zdravstveno osiguruvawe se pla}aat so za-docnuvawe (do edna nedela), od prilivot na sredstva {to seostvaruva vo naredniot mesec.

Najgolemo opa|awe (od 14%) vo analiziraniot periodimaat prihodite po osnov na pridonesi za zdravstveno osi-guruvawe za nevrabotenite lica, odnosno transfernitesredstva od Zavodot za vrabotuvawe. Ovie prihodi u~estvu-vaat so 13.6% vo strukturata na vkupnite prihodi.

Vkupnite rashodi na Fondot za zdravstveno osiguruvawevo periodot januari-noemvri 2001 godina pokaùvaat zgole-muvawe od 6,8% vo odnos na istiot period od 2000 godina,dostignuvaj}i nivo od 10.874 milioni denari.

Zgolemuvaweto na vkupnite rashodi se dolì, pred se, nazgolemuvaweto na tro{ocite za bolni~ko lekuvawe koi vovkupnite rashodi u~estvuvaat so 48,9%, i koi, vo ovoj peri-od, zabeleàa porast od 14,7%. Ambulantnite tro{oci,kako vtora po golemina stavka (20,6%) ostvarija zgolemu-vawe od 4,4%, dodeka rashodite za lekovi na koi otpa|aat13,4% od vkupnite rashodi ostvarija zgolemuvawe od 2,8%.

Najgolemo zgolemuvawe vo analiziraniot period ostvari-ja tro{ocite za nadomestoci na osigureni lica (23,3%) koiu~estvuvaat so 6,9% vo strukturata na vkupnite rashodi.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWE(vo iljadi denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Januari-Noem.

Izvr{eno

PRIHODI 4,260,446 4,128,879 5,118,775 4,979,207 4,480,031

Prihodi od pridonesi 990,240 1,057,733 1,120,684 1,093,000 1,026,387

Pridones od plati 968,627 1,036,577 1,098,269 1,052,500 1,005,859

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost 21,610 21,156 22,415 40,500 20,528

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite na

privremena rabota vo stranstvo 3 0 0 0 0

Dotacii od Buxetot na Republikata 3,261,419 3,065,639 3,989,732 3,874,207 3,442,558

Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,737,137 2,575,427 3,470,462 3,160,229 2,972,144

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od

pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 524,282 490,212 515,891 684,678 447,281

Po drugi osnovi 0 0 3,379 29,300 23,133

Drugi prihodi 8,787 5,507 8,359 12,000 11,086

RASHODI 4,264,470 4,135,373 5,110,223 4,979,207 4,461,224

Rashodi za funkcijata 4,084,268 3,970,275 4,912,721 4,783,207 4,299,492

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,073,058 1,754,718 1,874,561 1,997,144 1,747,859

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 1,038,951 1,347,336 1,935,859 1,609,422 1,509,509

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 972,259 868,221 1,102,301 1,176,641 1,042,124

Rashodi za stru~nata slu`ba 180,202 165,098 197,502 196,000 161,732

Osnovni plati i naemnini 99,244 105,358 117,970 124,000 106,437

Nadomestoci 13,924 17,144 19,230 20,300 13,817

Stoki i ostanati uslugi 43,443 34,161 53,844 49,485 41,478

Tekovni transferi 0 0 0 300 0

Kamatni pla}awa 0 0 647 0 0

Kapitalni tro{oci 23,591 8,435 5,811 1,915 0

Del od hartii od vrednost i otplata na glavnicata 0 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit -4,024 -6,494 8,552 0 18,807



REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWEVkupnite prihodi na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe

vo periodot januari-noemvri 2001 godina dostignaa nivo od4.480 milioni denari, {to pretstavuva 90,0% od planiraniteprihodi za ovaa godina. Vo sporedba so istiot period od 2000godina zabeleàno e namaluvawe od 4,2%, koe glavno se dol-ì na namaluvaweto na dotaciite od Buxetot na RepublikaMakedonija, koi imaat visoko u~estvo vo ostvarenite priho-di na Zavodot (76,8% vo razgleduvaniot period), nasprotiprihodite od pridonesi i drugite prihodi ~ie u~estvo vovkupnite prihodi iznesuva 22,9% i 0,3%, respektivno za is-tiot period.

Dokolku se sporedat ostvarenite prihodi na Republi~kiotzavod za vrabotuvawe za periodot januari-noemvri 2001 godi-na so planiranite prihodi za ovaa godina, moè da se konsta-tira deka prihodite od pridonesi vo iznos od 1.026 milionidenari beleàt ostvaruvawe od 93,5%, dotaciite od Buxetotna Republika Makedonija vo iznos od 3.443 milioni denariostvaruvawe od 88,9%, a drugite prihodi vo iznos od 11,1 mi-

lioni denari beleàt ostvaruvawe od 92,4%.Vkupnite rashodi na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe

vo periodot januari-noemvri 2001 godina iznesuvaat 4.461milioni denari ili 89,6% vo odnos na planot za ovaa godina.Vo odnos na istiot period minatata godina, rashodite naRepubli~kiot zavod za vrabotuvawe beleàt namaluvawe od4,4%, pri {to rashodite za funkcija se namalile za 4,2%, arashodite za stru~nata slu`ba se namalile za 8,9%.

Vo ramkite na rashodite za funkcijata, sredstvata za obez-beduvawe pari~en nadomestok na nevrabotenite lica, bele-àt porast od 1,3%, sredstvata za pridones za zdravstvenoosiguruvawe beleàt namaluvawe od 13,8%, a sredstvata zapridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe beleàt po-rast od 2,9%, vo odnos na istiot period minatata godina.

Republi~kiot zavod za vrabotuvawe vo periodot januari-noemvri 2001 godina ima ostvareno suficit vo iznos od 18,8milioni denari.

2 4 / 2 5

Vkupnite prihodi na Fondot za magistralni i re-gionalni pati{ta vo prvite edinaeset od 2001 godi-na iznesuvaa 3.631 milioni denari, odnosno 88,2% odplaniranite za 2001 godina, {to e za 22,1% pove}e voodnos na istiot period lani. Najgolemo u~estvo imabuxetskiot transfer vo iznos od 1.356,8 milioni de-nari, iako zabeleìtelni prilivi se registrirani ivrz osnova na stranski krediti, vo iznos od 1.097 mi-lioni denari (103,9% pove}e vo odnos na istiot pe-riod minatata godina).

Vkupnite rashodi vo periodot januari-noemvri2001 godina iznesuvaa 3.678 milioni denari, odnosno89,3% od planiranite za 2001 godina. Najgolem del od

rashodite se povrzani so investicionite aktivnos-ti, koi se realizirani vo iznos od 1.634 milioni de-nari ili 44,4% od vkupnite rashodi. Pri toa, domi-nantno u~estvo imaat investiciite finansiranipreku stranski krediti so iznos od 1.022 milioni de-nari. Zna~aen del od rashodite na Fondot se namene-ti za odrùvawe na pati{tata, vo iznos od 938 mil-ioni denari, koi se izvr{eni za 27,2% pove}e vo od-nos na istiot periodot vo 2000 godina.

Vo analiziraniot period, Fondot za magistralnii regionalni pati{ta ima ostvareno deficit vo iz-nos od 47 milioni denari.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Buxet Januari-Noem.

Izvr{eno

PRIHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 3,632

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 1,655 1,357

Nadomestok za upotreba na pati{ta {togi koristat

stranskite motorni vozila 49 54 82 50 68

Godi{en nadomestok za patni motorni vozila {to

podleàt na registracija 524 518 746 550 654

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 600 351

Stranski kredit 939 1,793 538 2,850 1,097

Drugi prihodi 12 13 14 10 17

Grantovi - - - 0 87

RASHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 3,678

Investicii 1,203 1,985 1,662 3,675 1,634

Rashodi za studii, proektirawe,

nadzor, provizii i materijalni tro{oci 0 0 179 200 250

Odrùvawe na pati{tata 784 790 952 835 938

Zimsko odrùvawe 101 220 261 187 253

Redovno odrùvawe 153 148 196 151 164

Investiciono odrùvawe 291 194 261 244 207

Odrùvawe na mostovi 65 39 43 35 114

Drugi raboti svrzani so odrùvaweto 173 189 192 218 200

Otplata na krediti 264 148 212 355 199

Sredstva za lokalni pati{ta 321 386 502 500 508

Ostanati tro{oci 89 142 0 0 0

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0 0

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki 0 0 0 150 150

RAZLIKA

Deficit / suficit 0 0 0 0 -47



MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST

MAKEDONSKI BERZANSKI INDEKS - MBI

Makedonskata Berza na dolgoro~ni hartii od vred-nost AD Skopje od 01.11.2001 godina zapo~na so pres-metuvawe i objavuvawe na Makedonskiot BerzanskiIndeks, so skraten naziv i oznaka na indeksot -MBI.

Tendenciite na postojano zgolemuvawe na obemotna trguvawe na Makedonskata Berza ja nametnuvaatpotrebata od soodvetni cenovni informacii. Dnev-nite promeni na cenite na hartiite od vrednost iobemot na trguvawe so sekoja poodelno, se relevant-ni za donesuvawe (nedonesuvawe) na validna investi-ciona odluka. Istovremeno, trendot na dvièwe napazarot kako celina, odnosno negoviot rast ili opa-|awe, gi reflektira sostojbite na stopanstvoto kakocelina. Vo tie ramki, pazarnite aktivnosti se iska-ùvaat so razli~ni prose~ni vrednosti, odnosno in-deksi, koi se vospostavuvaat so cel da gi kvantifi-ciraat pazarnite dvièwa. Poa|aj}i od vakvitepretpostavki, Makedonskata Berza AD Skopje pris-tapi kon izrabotka na sopstven indeks, koj e op{treprezent na dvièwata na pazarot na hartii odvrednost, vo ovaa faza na razvoj na pazarot na kapi-tal.

Osnovnata namena na Makedonskiot Berzanski In-deks - MBI, e da dade informacii za op{tite dviè-wa na cenite na akciite na Makedonskata Berza. Vrzosnova na sporedbite na dnevnite dvièwa na cenitena akciite na pazarot so dvièwata na cenite na ak-ciite vo minatoto, potencijalnite investitori mo-àt da procenat koga da realiziraat odredena kupo-proda`ba.

Vo sega{nata faza na razvojot na pazarot, izbran eneponderiran indeks, vo koj se vklu~eni pette naj-likvidni akcii na Makedonskata Berza (momental-no Toplifikacija AD Skopje; Alkaloid AD Skopje;Makpetrol AD Skopje; Komercijalna banka ADSkopje i Evropa AD Skopje). Pritoa, kako osnovenkriterium za likvidnost na akcijata e so akcijata dase trguvalo najmalku vo 30% od vkupniot broj na de-novi na trguvawe.

Na Makedonskata Berza ima mal procent konstan-tno likvidni akcii. Za ilustracija na ova go imame

slednoto: vo periodot od 01.01. - 09.10.2001 godina naMakedonskata Berza AD Skopje, odnosno na 99 deno-vi na trguvawe, se trguvalo so vkupno 213 akcii, odkoi so 203 akcii se trguvalo od 1 - 10 denovi na trgu-

Septem. 2001 Oktomvri 2001 Noemvri 2001

qq Vkupen promet vo denari: 128.305.968 354.211.425 299.642.567qq Vkupen promet vo akcii: 1.083.567 2.138.237 2.027.775qq Vkupen promet vo obvrznici vo EVRA: 712.698 1.988.089 1.648.591qq Vkupen broj na transakcii: 598 1.033 674qq Vkupen broj na denovi na trguvawe: 12 13 15qq Blok transakcii (vo denari): 78.255.494 122.423.057 548.948.970ãã Prose~en dneven promet (vo denari): 10.692.164 27.247.032,7 19.976.171,1ãã Prose~en broj na transakcii dnevno: 49,83 79,46 44.93ãã Prose~na vrednost na edna

transakcija (vo denari): 214.558,47 342.895,86 444.573,54MBI (01.11.2001) / / 1000MBI (20.11.2001) / / 982,3

Berzanski pokazateli - noemvri

Vkupniot promet namalen za 15 %;

Realizirani 23 blok transakcii vovrednost od 548,9 milioni denari;

Prodadeni 24 paketi na akcii vosopstvenost na dràvata, vo vrenost od 172 milioni denari;

Voveden oficijalniot berzanski indeksMBI

2 6 / 2 7

M A K E D O N S K A B E R Z A N A D O L G O R O ^ N I H A R T I I O D V R E D N O S T

vawe. Ova zna~i, deka samo so 10 akcii se trguvalo vopove}e od 10 dena na trguvawe, a vo tie ramki samo 5akcii go zadovoluvaat kriteriumot za likvidnost, davo analiziraniot vremenski period so niv se trguva-lo vo pove}e od 35 dena na trguvawe.

Me|utoa, iako ovie pet najlikvidni akcii vo vkup-no ostvareniot promet u~estvuvaat so 12,4 vo tekov-nata godina, nivnoto u~estvo vo vkupniot broj natransakcii iznesuva 43,5%. Vo tie ramki moè da se

konstatira, deka na ovoj stepen na razvoj na pazarotna kapital, koga pointenzivno se vr{i sopstveni~katransformacija i konsolidacija, so incidentni ku-poproda`bi, ovie pet akcii vo podolg vremenski pe-riod ja odrùvaat likvidnosta na pazarot i pravatobid da go odredat agregatnoto dvièwe na cenite naakciite na berzata.

MBI kako neponderiran indeks dava informacijaza toa, kakva dohodovnost nosi prose~na akcija na pa-zarot. Od ovoj aspekt ovoj indeks e od osobeno zna~e-we za malite investitori, koi bi sakale da ja spore-duvaat dohodovnosta na svojata akcija so dohodovnos-ta na prose~nata akcija na pazarot.

Neponderiraniot Berzanski Indeks podleì nasoodvetna revizija, dokolku bilo koja od akciite koigo so~inuvaat istiot go izgubi kriteriumot za lik-vidnost 30% i indeksot }e bide nadopolnet so novaakcija. So zgolemuvaweto na brojot na likvidnostakcii vo naredniot vremenski period, se pretposta-

vuva deka }e se sozdadat i uslovi za primena na pon-deriran indeks.

Prometot na Makedonskata berza za dolgoro~nihartii od vrednost vo noemvri 2001 godina e namalenza 15%, pri toa dostignuvaj}i vrednost od

299.642.567,00 denari. Vo odnos na prethodniot mesec,vkupniot promet e namalen za 124 milioni denari.Istovremeno, namaluvawe beleì i prose~niot dne-ven promet za 7,2 milioni denari, ili za 26%, so {todostigna iznos od 19,9 milioni denari. Ovoj pad, preds¢, se dolì na namaleniot promet so obvrznici, kojvo noemvri iznesuva 1,6 milioni EVRA. Od drugastrana, pak, Agencijata na Republika Makedonija zaprivatizacija prodade 24 paketi na akcii vo sopstve-nost na dràvata, vo vrednost od 172 milioni denari.

Pri analizata na trguvaweto so hartii od vred-nost na berzata za ovoj mesec treba da se ima vo pred-vid i faktot deka poradi prenesuvawe na akcioner-skite knigi na trgovskite dru{tva vo Centralniotdepozitar za hartii od vrednost Berzata vo periodotod 22 noemvri i 10 dekemvri ne trguva so akcii.

Na oficijalniot pazar vo noemvri realiziran epromet od 23,97% od vkupniot berzanski promet, {topretstavuva pad od 0,83 procentni poeni vo sporedbaso prethodniot mesec. Najaktiven vo ovoj period be-{e pazarot za proda`ba na akcii vo sopstvenost nadràvata, na koj e ostvaren promet od 171 milionidenari, odnosno 457,4% od vkupniot promet.

Zapo~nuvaj}i od 01.11.2001 godina voveden e ofici-jalniot berzanski indeks (MBI), kako indikatot nadvièweto na cenite na akciite, ~ija {to vrednostna posledniot den na trguvawe (20 noemvri) dostignaiznos od 982,3.

Vo analiziraniot period realizirani se 23 bloktransakcii vo vrednost od 548,9,4 milioni denari,pri toa, najzabeleìtelni se trguvawata so akciitena Ineks Gorica Ohrid i so akciite na Mermerenkombinat Prilep.

Najlikvidni hartii od vrednost na Berzata i nata-mu prodolùvaat da bidat obvrznicite izdadeni odRepublika Makedonija po osnov na "staroto# {tede-we (~ija {to cena vo noemvri iznesuva 68%), kako iobi~nite akcii na Toplifikacija AD Skopje.

Ostvaren promet po pazari vo noemvri 2001 godina

Pazaren segment Promet vo denari %

Prv pazar 71.813.637 23,97

Tret pazar 55.848.113 18,64

Dràva 171.980.817 57,4

Vkupno site pazari 299.642.567 100,00

Dvièwe na Makedonskiot berzanski indeks - MBI

Promet po denovi vo noemvri 2001

Denovi

Dena

ri


Toplifikacija AD Skopje

Broj na denovi na trguvawe 6

Najvisoka cena 1.601

Najniska cena 1.500

Po~etna cena 1.601

Posledna cena 1.510

Broj na transakcii 29

Promet /den/ 3.295.046

Promet /hv/ 2.135

Toplifikacija AD Skopje - obi~ni akcii1.620,00

1.600,00

1.580,00

1.560,00

1.540,00

1.520,00

1.500,00

1.480,00

1.460,00

Republika Makedonija - devizni vlogovi

Broj na denovi na trguvawe 15

Najvisoka cena 70%

Najniska cena 65%

Po~etna cena 66,5%

Posledna cena 68%

Broj na transakcii 334

Promet /den/ 68.518.591

Promet /EMU/ 1.648.591

Republika Makedonija - devizni vlogovi

01.11 06.11 07.11 08.11 13.11 14.11 15.11 16.11 19.11 20.11 21.11 22.11 27.11 28.11 29.11

72

70

68

66

64

62

60

PREGLED NA REALIZIRANI BLOK TRANSAKCII

Naziv na izdava~ot Datum na Nominalna Cena po % od Promet Promettransakcijata vrednost akcija osnovnata (akcii) (denari)

(vo denari) glavnina

Elenica Strumica 01.11.2001 100 DEM 1.872 47,78 11.945 22.361.040

Gevgelija Turist Gevgelija 01.11.2001 10 DEM 156 13,54 20.342 3.173.352

Grozd Strumica 06.11.2001 100 DEM 1.870 52,76 13.481 25.209.470

Medicinska plastika Tetovo 07.11.2001 230 DEM 3.588 15,00 4.174 14.976.312

1-vi Maj Kumanovo 07.11.2001 100 DEM 1.870 76,59 8.754 16.369.980

Makedonska banka Skopje 08.11.2001 4000.00 DEN 2.350 8,81 5.002 11.754.700

Ineks Gorica Ohrid 08.11.2001 100 DEM 3.116 69,88 66.380 206.840.080

Mermeren kombinat Prilep 13.11.2001 100.00 DEM 13.087 6,35 5.244 68.629.277

Beton [tip 14.11.2001 500.00 DEM 7.792 28,73 1.426 11.111.392

Izvozno i kreditna banka Skopje 16.11.2001 10000 DEM 10.000 3,51 1.100 11.000.000

Sakses Brokers Skopje 16.11.2001 100 DEM 61 88,50 8.655 527.522

Transkop-Patni~ki soob Bitola 19.11.2001 100 DEM 1.410 12,36 3.708 5.228.280

Strumica Tabak Strumica 19.11.2001 100.00 DEM 3.116 2,98 2.682 8.357.112

MAK Hidroproekt KO Skopje 19.11.2001 100 DEM 338.578 18,00 36 12.188.790

MAK Hidroproekt KO Skopje 19.11.2001 100 DEM 457.125 50,00 100 45.712.500

ZUS Skopje 19.11.2001 40.00 DEM 620 18,81 25.963 16.097.060

Izvozno i kreditna banka Skopje 20.11.2001 10000 DEN 10.500 2,87 900 9.450.000

Komercijalna banka Skopje 20.11.2001 5000.00 DEN 5.303 0,25 1.000 5.302.500

Avtoremont Kavadarci 20.11.2001 29,62 DEM 320 51,72 4.327 1.384.640

Kiro ]u~uk Veles 20.11.2001 300 DEM 3.100 16,32 4.238 13.137.800

Avtocentar Skopje 20.11.2001 357,08 DEM 1.560 51,26 11.419 17.813.640

Izvozno i kreditna banka Skopje 20.11.2001 10000 DEN 10.000 5,66 1.775 17.750.000

@iv. farma Belimbegovo Skopje 20.11.2001 10.00 DEM 47 10,80 97.309 4.573.523

Vkupno: 50.891 122.423.057

01.11 06.11 07.11 08.11 13.11 14.11 15.11 16.11 19.11 20.11 21.11 22.11 27.11 28.11 29.11

2 8 / 2 9

PROMET NA ^LENKITE NA MAKEDONSKATA BERZA AD SKOPJEOktomvri 2001 godina

^lenka Klasi~no % od Dràvna % od % odtrguvawe klasi~no sopstvenost dràvna Blok blokovi Vkupno

trguvawe sopstvenost

KB 40.955.143 16,04 70.536.671 18,86 534.587.144 48,69 646.078.958

BD 19.903.874 7,80 74.608.186 19,95 372.403.184 33,92 466.915.244

MK 65.491.201 25,65 89.239.934 23,87 55.703.520 5,07 210.434.655

MI 59.329.165 23,24 52.564.978 14,06 89.920.380 8,19 201.814.523

FR 19.082.642 7,47 42.188.272 11,28 22.222.784 2,02 83.493.668

TN 22.365.762 8,76 19.293.252 5,16 16.714.224 1,52 58.373.238

SB 25.533.399 10,00 25.482.965 6,82 6.346.704 0,58 57.363.068

BB 2.662.343 1,04 0 0,00 0 0,00 2.662.343

Promet vo denari

^lenka Klasi~no % od Dràvna % od % odtrguvawe klasi~no sopstvenost dràvna Blok blokovi Vkupno

trguvawe sopstvenost

KB 361 27,73 9 18,75 10 21,74 380

TN 274 21,04 6 16,50 2 4,35 282

MK 189 14,52 6 12,50 4 8,70 199

MI 165 12,67 9 18,75 8 17,39 182

FR 135 10,37 5 10,42 2 4,35 142

BD 86 6,61 9 18,75 18 39,13 113

SB 76 5,84 4 8,33 2 4,35 82

BB 16 1,23 0 0,00 0 0,00 16

Broj na transakcii

LLEEGGEENNDDAA

BD - BRO - DIL AD Skopje

SB - Broker - SB AD Skopje

MI - Makos - Invest Broker AD Skopje

TN - Tutunskabroker AD Skopje

KB - KB - Broker AD Skopje

FR - FER[PED - BROKER AD Skopje

MK - MAK Broker AD Skopje

BB - Bitola Broker AD Bitola


MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe od 01.11.2001 do 30.11.2001

Opis na hartijata od vrednost Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Vrednost Koli~ina Br. den.

vrednost cena cena cena cena transakcii na trguv.

Oficijalen pazar

Prv pazar - Obi~ni akcii

Toplifikacija Skopje 100.00 DEM 1 601,00 1 500,00 1 601,00 1 510,00 29 3 295 046 2 135 6

Prv pazar - Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 70 65 66,5 68 334 68 518 591 1 648 591 15

Vkupno Oficijalen pazar 363 71 813 637 1 650 726

Neoficialen pazar

Tret pazar - Obi~ni akcii

Avtocentar Skopje 357.08 DEM 1 560,00 0 0 0 1

Agromehanika Skopje 100.00 DEM 650 650 650 650 1 23 400 36 1

Alkaloid Skopje 50.00 DEM 1 399 1 300 1 354 1 350 21 1 431 113 1 056 8

Avtoremont Kavadarci 29,62 DEM 320 0 0 0 1

Blagoj \orev Veles 50.00 DEM 160 160 160 160 5 500 480 3 128 3

@ivin. farma Belimbegovo Skopje 10.00 DEM 47 0 0 0 1

Beton [tip 500.00 DEM 7 792 0 0 0 1

BIBROK Kumanovo 100.00 DEM 1 600 1 600 1 600 1 600 14 212 800 133 1

Vitaminka Prilep 29.11 DEM 1 800 1 800 1 800 1 800 1 196 200 109 1

Vardar osiguruvawe Skopje 100.00 DEM 3 116 3 116 3 116 3 116 2 1 869 600 600 1

Gevgelija Turist Gevgelija 10 DEM 156 0 0 0 1

Grozd Strumica 100 DEM 1 870,00 0 0 0 1

Granit Skopje 10.00 DEM 70 70 70 70 2 35 560 508 1

Evropa Skopje 100.00 DEM 1 400 1 300 1 301 1 302 13 953 507 727 7

Elektrometal Skopje 70.00 DEM 936 451 471 936 5 406 211 536 4

Elenica Strumica 100 DEM 1 872 0 0 0 1

@ito Luks Skopje 100.00 DEM 650 600 650 602 5 419 726 657 3

@ito Skopje Skopje 100.00 DEM 351 351 351 351 2 118 989 339 1

ZK Ki~evo Ki~evo 100 DEM 750 750 750 750 1 28 500 38 1

Zemjod. komb. Pelagonija Bitola 100.00 DEM 1 509 600 600 1 509 11 3 267 000 2 415 3

ZUS Skopje 40.00 DEM 310 310 310 1 1 281 850 4 135 2

Institut za zavaruv. Jug Skopje 100.00 DEM 3 110 3 110 3 110 3 110 2 435 400 140 1

Izvozno i kreditna banka Skopje 10000 DEN 10 000 0 0 0 2

Ilinden Del~evo 100.00 DEM 312 312 312 312 1 425 880 1 365 1

Ineks Gorica Ohrid 100 DEM 3 116,00 0 0 0 1

Jugotutun Negotino 100.00 DEM 320 320 320 320 1 23 680 74 1

Jugooprema Skopje 100.00 DEM 945 945 945 945 4 1 296 540 1 372 1

Karaorman Skopje 100.00 DEM 577 577 577 577 2 186 948 324 1

Kiro Dandaro Bitola 10.00 DEM 160 160 160 160 3 525 120 3 282 2

Keramika Gevgelija 100.00 DEM 3 150 3 150 3 150 3 150 1 560 700 178 1

Kiro ]u~uk Veles 300 DEM 3 100 3 100 3 100 3 100 1 266 600 86 1

Komercijalna banka Skopje 5000.00 DEN 2 201 2 110 2 110 2 120 11 2 811 550 1 321 4

Komunaproekt Tetovo 10 DEM 312 312 312 312 1 282 984 907 1

Lovec Tetovo 190.00 DEM 100 100 100 100 1 42 500 425 1

Lotarija na Makedonija Skopje 100.00 DEM 1 540 1 540 1 540 1 540 13 1 661 660 1 079 7

1-vi Maj Kumanovo 100 DEM 1 870,00 0 0 0 1

Mermeren kombinat Prilep 100.00 DEM 13 087,20 0 0 0 1

Mikrogranulat Gostivar 43.54 DEM 150 50 150 50 9 1 674 800 32 468 6

3 0 / 3 1

Opis na hartijata od vrednost Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena transakcii /den/ /hv/ trguv.

Makedonska banka Skopje 4000.00 DEN 5 020 2 175 5 020 6 6 044 450 1 343 2

Makedonija Gostivar 100.00 DEM 2 000 1 650 1 650 2 000 2 46 600 24 1

Mladina Skopje 37.17 DEM 350 350 350 350 1 39 550 113 1

Mlaz Bogdanci 45.06 DEM 500 500 500 500 16 538 500 1 077 2

Makpetrol Skopje 1000.00 DEM 9 500 9 200 9 300 9 400 64 5 431 544 583 9

Makedonija Turist Skopje 50.00 DEM 649 620 630 620 8 1 283 047 2 031 3

Niko Doaga Kru{evo 100.00 DEM 620 310 620 310 3 57 350 117 2

OKTA Skopje 100.00 DEM 2 000 2 000 2 000 2 000 1 86 000 43 1

Ohridska pastrmka Ohrid 50.00 DEM 1 378 1 378 1 378 1 378 2 2 972 346 2 157 1

PKB Skopje Skopje 90.00 DEM 100 100 100 100 1 109 000 1 090 1

Progres s. ê{inovo 10 DEM 100 100 100 100 1 114 000 1 140 1

Rade Kon~ar Skopje 49.06 DEM 160 160 160 160 2 11 040 69 1

R@ ITO Skopje 10.00 DEM 100 100 100 100 1 3 400 34 1

Sakses Brokers Skopje 100 DEM 60,95 0 0 0 1

Rudnik za nem. Strmo{ Probi{tip 50.00 DEM 1 570 1 570 1 570 1 570 2 136 590 87 2

Strumica Tabak Strumica 100.00 DEM 3 116 0 0 0 1

Tajmi{te Ki~evo 100.00 DEM 1 560 1 560 1 560 1 560 1 907 920 582 1

Teteks Tetovo 100.00 DEM 320 320 320 320 4 2 332 480 7 289 2

Tigar Kriva Palanka 100.00 DEM 320 320 320 320 1 526 400 1 645 1

Tutunski kombinat Prilep 100.00 DEM 313 313 313 313 1 28 483 91 1

Tekstil Skopje 190.00 DEM 1 600 1 600 1 600 1 600 15 1 513 600 946 4

Trgotekstil Angro 6 Skopje 50 DEM 310 310 310 310 1 23 870 77 1

Transkop-Patni~ki soob. Bitola 100 DEM 1 410 1 410 1 410 1 703 590 499 2

Fotocentar Skopje 456.60 DEM 9 999 4 800 4 800 9 999 4 11 138 100 1 129 2

MAK Hidroproekt KO Skopje 100 DEM 457 125 0 0 0 1

Tret pazar - Prioritetni akcii

Komercijalna banka Skopje 1000.00 DEN 1 000,00 800 820 820 14 784 455 897 4

Stopanska banka Skopje 400 DEN 300 300 300 300 2 76 500 255 1

Vkupno Neoficijalen pazar 288 55 848 113 80 756

Dràven Pazar

Angropromet Tikve{anka Kavadarci 100 DEM 3 150 3 150 3 150 3 150 1 4 869 900 1 546 1

Beton Strumica 500 DEM 10 800 10 800 10 800 10 800 1 14 342 400 1 328 1

Bentoprom Kriva Palanka 350.00 DEM 1 091 1 091 1 091 1 091 1 486 586 446 1

Vardar s. Brvenica Tetovo 10 DEM 201 201 201 201 1 3 199 518 15 918 1

Grafikon Struga 10.00 DEM 32 32 32 32 1 682 016 21 313 1

êli~en liv i granulat @elez D. Hisar 100 DEM 2 230 2 230 2 230 2 230 1 25 089 730 11 251 1

ZUS Skopje 40.00 DEM 986 986 986 986 1 45 871 678 46 523 1

Idnina Kratovo 20.00 DEM 62 62 62 62 1 7 037 434 113 507 1

Ishrana Radovi{ 100 DEM 935 935 935 935 1 4 414 135 4 721 1

Jugotutun Negotino 100 DEM 3 116 3 116 3 116 3 116 1 224 352 72 1

Jugotutun [tip 199.97 DEM 624 624 624 624 1 1 921 920 3 080 1

Jugooprema Skopje 100 DEM 935 935 935 935 1 6 118 640 6 544 1

Jugotutun Skopje 153,27 DEM 4 777 4 777 4 777 4 777 1 654 449 137 1

Krav. farma Ilinden s. Slavej 100.00 DEM 313 313 313 313 1 223 482 714 1

Makpromet [tip 100.00 DEM 935 935 935 935 1 12 352 285 13 211 1

Makedonija Negotino 100.00 DEM 901 901 901 901 1 4 992 441 5 541 1

Medicinska plastika Tetovo 230 DEM 3 588 0 0 0 1

Makpetrol Temko Skopje 10 DEM 312 312 312 312 1 251 784 807 1

Ohridturist Ohrid 70.00 DEM 437 437 437 437 1 7 085 955 16 215 1

ZIK P~iwa Kumanovo 100 DEM 3 117 3 117 3 117 3 117 1 1 620 840 520 1

Rudkop Kavadarci 100.00 DEM 1 050 1 050 1 050 1 050 1 15 687 000 14 940 1

Rudnik za nem. Strmo{ Probi{tip 50.00 DEM 1 558 1 558 1 558 1 558 1 180 728 116 1

Tekstil Skopje 200,00 DEM 1 870 1 870 1 870 1 870 1 8 433 700 4 510 1

Tran{ped Makedonija Strumica 50.00 DEM 468 468 468 468 1 6 239 844 13 333 1

Vkupno Dràven Pazar 23 171 980 817 296 293

Vkupno site pazari 674 299 642 567


Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednostvo noemvri beleì zgolemena aktivnost vo odnos naprethodniot mesec, {to se manifestira preku pogo-lemiot vkupen i prose~en dneven promet realiziranna ovoj pazar. Taka, vkupniot promet ostvaren na pa-zarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost vonoemvri, vo sporedba so oktomvri, se zgolemi za 475milioni denari, odnosno za 44,5% i dostigna iznosod 1.543 milioni denari.

Prose~niot dneven promet vo noemvri (22 rabotnidena) vo odnos na oktomvri (21 raboten den), isto ta-ka, registrira porast od 20 milioni denari, odnosnoza 40,2%, dostignuvaj}i vrednost od 70 milioni dena-ri.

Zgolemeniot promet na pazarot na pari vo noem-vri 2001 godina se dolì na pogolemiot iznos na me-se~no nivo na ponudata i na pobaruva~kata na lik-

vidni sredstva. Imeno, vkupnata ponuda za likvidnisredstva na pazarot na pari vo analiziraniot peri-od iznesuva 1.836 milioni denari, {to e za 695 mili-oni denari, odnosno za 60,9%, pogolema vo odnos naprethodniot mesec. Istovremeno, vkupnata pobaru-va~ka na likvidni sredstva beleì porast od 270 mi-lioni denari, ili za 19,2%, pri {to taa vo noemvriiznesuva 1.679 milioni denari.

Povisokata ponuda od pobaruva~ka na likvidnisredstva vo noemvri rezultira{e so pad od 6 procen-tni poeni na prose~nata ponderirana godi{na ka-matna stapka na pazarot na pari, dostignuvaj}i iznosod 12,6%. Ova dvièwe pred se', e rezultat od podob-renata likvidnost na bankite, {to se sogleduva pre-ku namalenata razlika me|u pobaruva~kata i ponuda-ta na likvidni sredstva, kako i na namaluvaweto nakamatnite stapki na blagajni~kite zapisi na NBRM.

PAZAR NA PARI I KRATKORO^NI HARTII OD VREDNOST

Vkupen promet (vo milioni denari, leva skala) Kamatna stapka (vo %, na godi{no nivo, desna skala)

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

Vkupen promet i ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari

Pazar na pari 2001 godina (po meseci)

I II III IV V VI VII VIII IX X XIVkupen promet (vo milioni denari) 1011.8 1942.8 2072.7 1596.8 1788.9 1033.4 580.9 746.8 654.2 1.067.4 1.542.9

Kamatna stapka (%, na godi{no nivo) 7.21 7.39 8.08 9.29 10.87 13.75 17.15 18.44 19.34 18.55 12.58

3 2 / 3 3

Prodolùva trendot na zgolemuvawe na {tedewe-to od strana na fizi~ki lica vo bankite i {tedil-nicite i vo oktomvri 2001 godina, dostignuvaj}i iz-nos od 17,809 milijardi denari, odnosno 571,4 milio-ni DEM, ili porast za 2,6 milijarda denari vo spo-redba so septemvri.

S¢ pogolemata vrednost na depoziti vo bankite i{tedilnicite e rezultat na zgolemenata doverba nagra|anite vo bankarskiot sistem, a osobeno po nama-luvawe na politi~kata nesigurnost, koja vladee{evo dràvata vo izminatiot period. Isto taka, vrz od-lukata na gra|anite da gi deponiraat svoite dolgogo-di{ni za{tedi vo bankite i {tedilnicite vlijae ipretstojnoto voveduvawe na novata valuta, EVRO, od01.01.2002 godina. Evroto }e gi zameni valutite na 12zemji-~lenki na Evropskata unija, tuka vklu~uvaj}ija i germanskata marka, valuta vo koja gra|anite naRepublika Makedonija go ~uvaat najgolemiot del odsvojata za{teda. Najednostaven na~in na konvergira-we na germanskata marka vo Evro pretstavuva nejzi-no deponirawe kaj bankite, pri {to, iznosite na de-viznite depoziti vo valutite koi prestanuvaat da va-àt so voveduvaweto na Evroto na 01.01.2002 godinabankite, avtomatski i bez provizija, }e gi konvergi-raat vo Evra.

Vo odnos na oktomvri 2000 godina zgolemuvawetona depozitite na fizi~kite lica vo bankite i {te-dilnicite iznesuva 5,8 milijardi denari, odnosno49%.

Na mese~no nivo, ro~nata struktura iznesuva55,13% depoziti po viduvawe i 44,87% oro~eni depo-ziti, {to pretstavuva zgolemuvawe na depozitite po

viduvawe za 1.226 milioni denari, a od aspekt na oro-~enite depoziti, zgolemuvaweto iznesuva 1.330 mil-ioni denari.

Vo sporedba so prethodniot mesec, valutnatastruktura na depozitite beleì odredeni promenivo nasoka na zgolemuvawe na denarskite depoziti za120 milioni denari i porast na deviznite depozitiza 2.432 milioni denari. Pri toa, procentualnotou~estvo na denarskite depoziti vo vkupnite depozi-ti vo oktomvri iznesuvaat 36,17, dodeka, pak, na de-viznite depoziti 63,83.

Depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {te-dilnicite i vo noemvri ovaa godina prodolùvaatintenzivno da se zgolemuvaat, dostignuvaj}i vred-nost od 22,850 milijarda denari, odnosno 733 milio-ni DEM, {to pretstavuva porast od 5,041 milijardadenari vo odnos na oktomvri.

Sporedeno so istiot mesec od minatata godina, de-pozitite na gra|anite vo noemvri 2001 godina se po-golemi za 10,385 milijardi denari, odnosno za 83,3%.

Analizirano spored valutnata struktura na depo-zitite, 30,08% od vkupnite depoziti se denarski, do-deka 69,92% se devizni depoziti. Vo odnos na oktom-vri denarskite depoziti se pogolemi za 13 milioniDEM, a deviznite depoziti za 391 milioni DEM.

Spored ro~nosta na depozitite, vo noemvri ovaagodina 391 milioni DEM, odnosno 53,36%, pretsta-vuvaat depoziti po viduvawe, {to zna~i porast od 76milioni DEM. Oro~enite depoziti, pak, iznesuvaat341 milioni DEM, ili procentualno 46,64, odnosnoporast od 85 milioni DEM vo odnos na prethodniotmesec.

DEPOZITI NA FIZI^KITE LICA KAJ BANKITE I [TEDILNICITE

Dinamika na sostojbata na depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)


KRATKI VESTISTART NA CENTRALNIOT DEPOZITAR ZA HARTII OD VREDNOST

Centralniot depozitar za hartii od vrednost na18 dekemvri oficijalno profunkcionira. So pre-selbata na akcionerskite knigi vo Depozitarot seo~ekuva da se stavi kraj na manipulaciite so sit-nite akcioneri i na vodeweto dvojni akcionerskiknigi, a se zaokruùva i elektronskiot sistem natrguvawe na Makedonskata berza. Vo ovaa prigoda,premierot Qub~o Georgievski izjavi: "RepublikaMakedonija e prva zemja od porane{nite jugosloven-ski republiki {to ja ima zavr{eno reformata naZavodot na platen promet, so {to se potvrduva re-formskoto tempo {to si go postavi ovaa vlada kakosvoja cel#. Kreatorot, ministerot za finansii Ni-kola Gruevski pak, smeta deka proektot {to se pod-gotvuva{e pove}e od edna godina vo sorabotka sonorve{kiot tim uspe{no e zavr{en.

OTE PREFRLI 25 MILIONI DOLARI ZA KONCESIJATA

Ministerstvoto za transport i vrski oficijalnosoop{ti deka sklu~ilo Dogovor za koncesija za jav-ni mobilni telekomunikaciski uslugi i javni mo-bilni telekomunikaciski mreì so firmata "MTSuslugi na mobilna telefonija# AD Skopje, inaku vocelosna sopstvenost na gr~kata telekomunikaciskakompanija OTE, koja na 8 noemvri be{e proglasenaza pobednik na tenderot za dodeluvawe koncesija zavtor mobilen operator vo Republika Makedonija.Spored Ministerstvoto za transport i vrski, MTSve}e dostavil i dokaz za izdaden bankarski nalog zaisplata na 25 milioni amerikanski dolari, platenivo protivvrednost vo evra, so {to gi ispolnil siteobvrski za steknuvawe na pravoto na koncesija. Re-sorniot minister Qup~o Balkovski izjavi: "Dokol-ku rabotite se odvivaat kako {to posakuvaat Grci-te, noviot mobilen operator moè da profunkcio-nira naprolet#.

ZA MAKEDONIJA 7,5% OD ZLATOTO NA SFRJ I KONZULATOT VO PARIZ

Delegaciite na zemjite-nasledni~ki na porane{-nata SFR Jugoslavija vo Saraevo postignaa soglas-nost okolu podelbata na zaedni~koto monetarno zla-to vo vrednost od 74 milioni amerikanski dolari,podelbata na sredstvata na me{anite banki i kli-ringot. Spored spogodbata, na Srbija i na Crna Gora}e im pripadnat 38%, na Hrvatska 23%, na Sloveni-ja 6%, na Bosna i Hercegovina 15,5%, a na Makedo-

nija 7,5% od monetarnoto zlato koe se nao|a vo Ci-rih i vo Pariz. Vo vrska so podelbata na sredstvataod me{anite banki be{e istaknato deka najprvintreba da se utvrdi to~niot iznos na ovie sredstva,bidej}i postoi nesoglasuvawe me|u knigovodstvena-ta sostojba i realnite sredstva vo bankite. Vo Sa-raevo be{e postignata soglasnost i okolu aktivnos-tite za utvrduvawe na preciznoto saldo na klirin-{kite smetki na porane{nite jugoslovenski repub-liki i SSSR. Inaku, odlukata za podelba na zlatotona porane{na Jugoslavija }e stapi na sila otkakosite porane{ni jugoslovenski zemji }e gi ratifiku-vaat spogodbite. Vo Zagreb pak, na po~etokot na de-kemvri napraven e u{te eden ~ekor. Vo prviot krugna podelbata na diplomatskiot i na konzularniotimot, se podelija pet ambasadi, konzulati i reziden-cii. SR Jugoslavija ja dobi rezidencijata vo Pariz,Hrvatska zgradata na ambasadata vo ovoj grad, aMakedonija zgradata kade {to be{e smesten konzu-latot na SFRJ. Bosna i Hercegovina ja dobi ambasa-data vo London, dodeka Slovenija zgradata na amba-sadata vo Va{ington.

3 4 / 3 5

K R A T K I V E S T I

PREDADEN VO UPOTREBA NOVIOT KONTROLNO-MEREN CENTAR NA UPRAVATA ZA TELEKOMUNIKACII

So Kontrolno-merniot centar na Upravata za te-lekomunikacii, koj oficijalno po~na so rabota, voidnina }e se vr{i celosna kontrola na eterot nadMakedonija. Objektot, koj e izgraden za tri meseci inovata najsovremena oprema vo nego, nabavena odgermanskata kompanija "Rode{varc# vo upotreba gipredade ministerot za transport i vrski, Qup~oBalkovski. Vo ovaa prilika toj izjavi: "Noviot ob-jekt }e pridonese za monitoring na raboteweto nasite radiodifuzeri vo zemjava, no i na drugite sub-jekti od oblasta na telekomunikaciite, taka {to ot-sega }e moè mnogu pobrzo da se otkrivaat i otstra-nuvaat site propusti {to }e se pojavuvaat vo ovojsektor#.

Nabavenata oprema, spored Zoran Traj~evski, di-rektor na Upravata za telekomunikacii, e posledenzbor na tehnikata, ~ini 4.5 milioni germanski mar-ki, a pokraj nea se nabaveni i dve mobilni vozila:ednoto }e vr{i kontrola na radiofrekvenciite, adrugoto na mobilnata telefonija. Celata investi-cija za izgradba i opremuvawe na Kontrolno-merni-ot centar vredi 6.5 milioni germanski marki, a oviesredstva se obezbedeni od prihodite {to gi ostvaru-va Upravata.

VO 2002 MAKEDONIJA E PRETSEDAVA^ SO CEI

Premierite na 17 ~lenki na Samitot na Central-noevropskata inicijativa vo Trst go poddràa in-tegritetot i suverenitetot na Republika Makedoni-ja. Istaknuvaj}i gi me|unarodnite napori za nadmi-nuvawe na krizata vo Makedonija, liderite na vladigo vklu~ija i odrùvaweto na Donatorska konfe-rencija. Na plenarnata sesija nastapi zamenik-pret-sedatelot na Vladata Zoran Krstevski. "Terorizmot

koj treba ednakvo da se tretira, ostava i golemi eko-nomski posledici poradi {to me|unarodnata zaed-nica i Evropskata unija ve}e reagiraa so dodelu-vawe odredena finansiska pomo{. Makedonija vo2002 godina go prezema pretsedavaweto so CEI i votie ramki na{ata zemja }e napravi se za natamo{naafirmacija na CEI i implementirawe na odredeniproekti#, re~e vo svojot govor Krstevski. Premie-rot na Italija Silvio Berluskoni kako doma}in,obra}aj}i £ se na Makedonija izjavi: "Makedonskiotpretsedatel na Vladata ne dojde vo Trst zaradi poli-ti~kite nastani vo zemjata i se ~ini deka del od ne-govata poddr{ka e izgubena, bidej}i nekoi ministripreminaa vo opozicija, no mnozinstvoto ministrikoi se so nego se dovolno silni i ovaa Vlada trebada ostane na vlast za da prodolì so reformite#. Voramkite na CEI se odrà i sredba na ministrite zaekonomija pri {to na{ata dràva ja pretstavuva{eministerot za ekonomija Besnik Fetai. Se odrà iposebna sesija, naslovena kako "CEI fokus na Ma-kedonija# na koja visoki reprezenti ja prezentiraaekonomskata sostojba vo na{ata zemja.

KANADSKI PO[TI NAJVEROJATNO ]E VLEZAT VO MAKEDONSKI PO[TI

Spored informaciite od Ministerstvoto za tran-sport i vrski, po pregovorite vo sredinata na janua-ri }e se znae modelot po koj Kanadska po{ta }e sto-panisuva so Makedonski po{ti. Dotoga{, treba dase ispeglaat zabele{kite me|u dvete strani, {to seutvrdeni vo dekemvriskite predfinalni razgovorivo Skopje.

Kanadski po{ti }e stopanisuvaat so Makedonskipo{ti vo slednite 20 godini vo koj period }e bidevospostavena organizacija na rabotata i }e bide in-vestirano vo razvojot na po{tata. Zasega ne e preci-zirana sumata za koncesijata.

Kana|anite s¢ zadovolni od infrastrukturata sokoja raspolaga Makedonskata po{ta pri {to oceni-ja deka so pravilno naso~eni investicii moè da sepostignat golemi rezultati vo raboteweto.

Makedonski po{ti e edna od pogolemite javnifirmi vo zemjata koja e neprivatizirana. Vlezot naKanadski po{ti koja e vode~ka svetska firma voovaa dejnost, }e pridonese za razvoj i za zgolemuvawena efikasnosta na Makedonski po{ti, velat vo Mi-nisterstvoto za transport i vrski.

LIBERALIZACIJA NAMAKEDONSKO-JUGOSLOVENSKITE TRGOVSKI ODNOSI

Makedonija i Jugoslavija vo Belgrad se dogovori-ja da prodolàt so natamo{na liberalizacija na me-|usebnite trgovski odnosi regulirani so spogodbataza trgovija od 1996 godina. Toa go baraat i nasokite


na memorandumot za olesnuvawe na trgovijata voramkite na Paktot za stabilnost. Najdelikatniotdel od zasedanieto na me{ovitata Makedonsko-jugo-slovenska komisija za trgovija - barter aran`man-ite, vo na~elo se dogovoreni, a detalite }e se dopre-ciziraat. Preku direkciite za stokovi rezervi nadvete zemji }e se realizira jugoslovenski izvoz namerkantilna p~enica i uvoz na tutun, vino i ve{-ta~ki |ubriva od Makedonija. So aneksite na proto-kolot za stoki koi se na kvantitativno ograni~uva-we od Makedonija se predviduva olesnuvawe za na-{ata metalurgija. Vicepremierite na Makedonija ina Jugoslavija, Zoran Krstevski i Miroqub Labusvo Belgrad se dogovorija i za realizacija na proek-tot za izgradba na 400 kilovolten dalnovod na re-lacijata Ni{-Vrawe-Skopje, a vklu~uvaweto na Gr-cija bi trebalo da go olesni pristapot do evropski-te izvori na sredstva. Srbija, od svoja strana najavisimnuvawe na site vnatre{ni trgovski barieri, po-precizno, za naftenite derivati, {to od strana naMakedonija e uslov za liberalizacija na uvozot nakoristeni motorni i priklu~ni vozila od SRJ. Kon-statacija na dvete strani be{e deka zaedni~kitenastapi na treti pazari, pred s¢ vo Rusija, nudatprakti~no neograni~eni mo`nosti i za Makedonijai za Jugoslavija.

MMF I VLADATA SE DOGOVORIJA OKOLU STAF MONITORING-PROGRAMATA

Pregovara~kite timovi na ministerot za finan-sii Nikola Gruevski i na {efot na MMF za Make-donija Bi{vaxit Banerxi uspe{no gi zavr{ija de-kemvriskite razgovori okolu Staf monitoring pro-gramata {to Vladata }e ja sproveduva od 1 januari,pa vo narednite {est meseci. Programata podrazbi-ra nabquduvawe na reformskoto odnesuvawe, fi-nansiska disciplina i pridrùvawe do utvrdenitargeti kaj buxetskite prihodi i rashodi i kon pro-ektiranite makroekonomski agregati. Spored dogo-vorenoto so MMF, vo 2001 doma{niot bruto-proiz-

vod se o~ekuva da padne za4,5%, inflacijata da bide5,3%, dodeka buxetskiot de-ficit 6,7% od BDP. Vo 2002,kako {to izjavi ministerotza finansii Nikola Gruevskie proektiran porast na BDPod 4%, inflacija od 2,5%, poduslov ako se vrati povolnotoopkruùvawe i se zajakne po-baruva~kata, ako ostanat nis-ki cenite na naftata i akotro{ocite bidat finansira-ni od donatorska. Buxetskiotdeficit e proektiran na

3,3% od doma{niot bruto proizvod. Gapot vo plat-niot bilans, samo vo posledniot kvartal od 2001 god-ina }e iznesuva 42 miliona dolari, plus 131 milionproektiran minus za 2002, taka {to plate`niot jaz e173 milioni dolari. Spored guvernerot na Narodna-ta banka na Makedonija Qube Trpeski, fiskalnata imonetarnata politika, kako i onaa na platniot bi-lans, so ovoj dogovor se dizajnirani taka {to }e ima-me stabilen devizen kurs, bez promeni vo kursot kojostanuva nominalno sidro, no ovoj pat vrzan za evro-to.

Jan Mikelsen, postojniot pretstavnik na MMF voMakedonija, re~e deka MMF }e gi pottikne donato-rite na konferencijata da go pokrijat jazot vo plat-niot bilans. "Ubeden sum, izjavi Mikelsen, deka pouspe{nata primena na Staf monitoring-programa-ta, vo vtoriot kvartal na 2002 Makedonija }e sesklu~i i stend-baj aran`man so MMF#.

MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT ]E SORABOTUVA SO HBOR

Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot(MBPR) i Hrvatskata banka za obnova i razvoj(HBOR) potpi{aa dogovor za sorabotka so koj se za-jaknuva ekonomskata sorabotka pome|u ovie dve fi-nansiski institucii, kako i stopanskata sorabotkapome|u dvete zemji. Sorabotkata podrazbira razme-na na informacii povrzani so rabotite od zaed-ni~ki interes, posebno od oblasta na finansirawe-to, osiguruvaweto na izvozot i investiciite, kako izaedni~ko u~estvo na proekti vo treti zemji.

Oblicite na sorabotka pome|u izvozno kreditni-te agencii HBOR i MBPR moàt da bidat so osigu-ruvawe, reosiguruvawe i paralelno osiguruvawe.Zada~ite na izvozno-kreditnite agencii se da obez-bedat poddr{ka vo osiguruvaweto i finansirawetona izvozot, so {to se ovozmoùva podobra konku-rentnost na izvoznicite.

JAPONSKA DONACIJA ZA"MAKEDONIJA PAT"

Donacijata od osum milioni ame-rikanski dolari dodelena na javno-to pretprijatie "Makedonija pat"od japonskata vlada po~na da se rea-lizira. Dostavena e opremata voovaa vrednost, koja se sostoi odsovremena asfaltna baza i 40-tinavozila-buldoèri, grejderi i drugvid transportni vozila. Asfalt-nata baza, so kapacitet za proiz-vodstvo na 60 toni asfalt na ~as, semontira kaj mesnosta Lepenec voSkopje. Soglasno so dogovorot makedonskata stranaprezede obvrska vo narednite ~etiri godini pri

3 6 / 3 7


proizvodstvoto i vgraduvaweto na asfaltot da ne sekalkulira tro{okot za amortizacija na mehanizaci-jata i tro{okot za surovini.

VO @ENAVA PREGOVORI ZA VLEZ VO STO

Vo @eneva na po~etokot na dekemvri, delegacijana Makedonija predvodena od ministerot za ekono-mija Besnik Fetai zema u~estvo na Konferencijatana Svetskata trgovska organizacija. Fetai najavideka na startot na maj vo 2002 godina Makedonija iSTO se o~ekuva da go potpi{at finalniot dokumentza ~lenstvo na zemjava vo ovaa organizacija. "Potoa}e ostane samo formalniot aspekt, za vo sredinatana septemvri Makedonija da stane ~lenka na STO#,izjavi ministerot za ekonomija.

STARTOT NA IFAD 2 ODLO@EN ZA FEVRUARI

Startot na realizacijata na novata kreditnalinija IFAD 2 nameneta za zemjodelskite proizvo-diteli od zemjava, mesto esenta e odloèn za fevrua-ri. Pri~inata e obezbeduvawe na dopolnitelnisredstva za kofinansirawe na startot. Vrednosta nakreditot iznesuva 11 milioni dolari, od koi 8 seu~estvo na Me|unarodniot fond za razvoj na zemjo-delstvoto-IFAD, a 3.1 milion se sredstva obezbe-

deni preku kofinansirawe od strana na Holandija i[vedska. U~estvo od 3 milioni dolari }e obezbedati delovnite banki preku koi }e se vr{i krediti-raweto. Kako {to istaknuvaat vo Ministerstvotoza zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, voplasmanot na ovie pari }e nema ograni~uvawa, od-nosno so ovaa kreditna linija }e se opfatat site ag-rosektori. Potpi{uvaweto na IFAD 2 usledi pouspe{nata realizacija na kreditnata linija IFAD1 od koja najgolemiot del od sredstvata ve}e se isko-risteni za razvoj na sto~arstvoto i na poljodelstvo-to, kako i za formirawe na mali i sredni pretpri-jatija i za razvoj na trgovijata na selo.

STOPIRAN UVOZOT NA GOVEDSKO MESO OD SLOVENIJA, AVSTRIJA I FINSKA

Po zabranata na uvoz na govedsko meso od Sloveni-ja poradi bolesta "luda krava#, od istite pri~iniVeterinarnata uprava na Makedonija go stopira{euvozot na ìvi goveda, govedsko meso i prerabotkiod meso od Avstrija i od Finska. Najgolem del odvkupno uvezenoto meso, duri 73% e so poteklo odSlovenija i od Avstrija. Poprecizno, prvite devetmeseci vo Makedonija se uvezeni skoro 8 iljadi tonimeso, od koi 53% do{le od Slovenija, vtora e Av-strija, pa potoa Polska i SR Jugoslavija.

Sepak, veterinarnite vlasti tvrdat deka za dosegauvezenoto govedsko meso od Slovenija i od Avstrijanema opasnost da bilo zarazeno od bolesta, bidej}ipred da bide pu{teno vo upotreba moralo da bide is-pitano i da pokaàlo negativni rezultati od boles-ta luda krava.

"MOBIMAK" GI PRO[IRI SVOITE KAPACITETI

Vo Veles Mobimak ja pu{ti vo funkcija novatacentrala za 100.000 korisnici, so {to sega{niotvkupen kapacitet (so dvete centrali locirani vo


Skopje) na ovoj mobilen operator e 270.000 korisni-ci. Spored ministerot za transport i vrski, Qup~oBalkovski, opredelbata na Vladata e so voveduvawena konkurencija da se dojde do {to pogolem razvoj natelekomunikaciite, so {to }e se podobri kvalite-tot na uslugite, pa tokmu toa go pravi i Mobimak.Ovaa investicija, vo visina od 6.5 milioni evra, ve-li âba Bote, glaven operativen direktor na "Mo-bimak#, jasno ja pokaùva namerata na novite gazdina kompanijata da investiraat, {to e od op{t inte-res bidej}i pazarot vo Makedonija e perspektiven.Pokraj kapacitetot od 270.000 korisnici, kako {toizjavi Jovan Petrovski, glaven izvr{en direktor,se postaveni i 298 bazni stanici, taka {to pokrie-nosta na teritorijata e 85 %, a na naselenieto okolu95 nasto.

MAKEDONSKA DELEGACIJA VO PEKING

"Narodna Republika Kina stoi zad teritorijalni-ot suverenitet i integritet na Republika Makedo-nija i zatoa }e ja poddrùva ne samo na politi~kiplan pred me|unarodnite organizacii i vo OON,tuku i vo sovladuvaweto na krizata od ekonomski as-pekt. Za taa cel Kina dodeli 50 milioni juani ili 13milioni marki pomo{ za na{ata zemja koja ne e soni{to uslovena#, izjavi zamenik-pretsedatelot naVladata Zoran Krstevski po razgovorite so dràv-niot vrv na Narodna Republika Kina vo Peking.Pri posetata, 15 makedonski stopanstvenici razme-nija iskustvo so 65 kineski kolegi.

SVETSKA BANKA DODELI 15 MILIONI DOLARI ITNA POMO[

Bordot na direktori na Svetskata banka na 13 de-kemvri i odobri na Makedonija 15 milioni dolariurgentna ekonomska pomo{. Ovoj zaem Makedonija}e go vra}a vo rok od 20 godini so 10 godini grejs-pe-riod. Vo opisot na Svetskata banka se veli deka zae-mot treba da pomogne vo obnovuvaweto na ekonom-skata aktivnost na zemjata po zavr{uvaweto na kon-fliktot preku podobruvawe na pristapot na privat-niot sektor do neophodnite stoki za uvoz. Zaedno sokreditot od Svetskata banka, na Makedonija i e do-delena pomo{ od Holandija vo visina od 25 milionidolari. Parlamentot na 18 dekemvri go donese Zako-not za zadolùvawe na Republika Makedonija sokredit kaj Me|unarodnoto zdruènie za razvoj(IDA) po Dogovorot za proekt za itna ekonomskaobnova.

DONATORSKA KONFERENCIJA VO DEKEMVRI NE SE ODR@A

I pokraj dogovorot za Staf-monitoring progra-mata so MMF, nedonesuvaweto na Zakonot za lokal-

na samouprava do 6 dekemvri od strana na Parlamen-tot be{e pri~inata poradi koja Donatorskata kon-ferencija za Makedonija ne se odrà najdocna do ka-toli~kiot Boì} vo 2001. Ministerot za finansiiNikola Gruevski izjavi: "Za da se dobijat pari naDonatorska konferencija sega i vo idnina prvo tre-ba da se ima dràva. Zatoa, neophodno e vnimatelnoda se otstranat serioznite nedostatoci vo zakonot,duri i po cena konferencijata da se odrì kon kra-jot na januari ili na po~etokot na fevruari#.

SVETSKATA BANKA ]E POMOGNE ZA ZA[TITA NA OHRIDSKOTO EZERO

Svetskata banka }e pomogne vo realizacijata naproekt za za{tita na Ohridskoto Ezero, vreden ~e-tiri milioni dolari. Od vkupnite sredstva,1.8 mi-lioni se nameneti za Albanija, a drugite za Makedo-nija, ~ii ministerstva za ekologija imaat dobra re-gionalna sorabotka vo vrska so ovoj proekt. Sporedekologistite, poslednive nekolku godini ezeroto sesoo~uva so pove}e problemi, kako {to se zagadu-vaweto na vodata i ilegalen ribolov na pove}e vi-dovi ribi.

PREZENTIRAN PROEKTOT ZAOLESNUVAWE NA TRGOVIJATA VO JUGOISTO^NA EVROPA

Stopanskata komora na Makedonija go prezentira-{e Proektot za olesnuvawe na trgovijata i trans-portot vo Jugoisto~na Evropa. Proektot e finansi-ran od Svetskata banka koja za ovaa namena izdvoi 14milioni dolari, Vladata na SAD preku Biroto za

3 8 / 3 9


obrazovanie i kultura u~estvuva so dva milioni do-lari i makedonskata vlada obezbedi tri miliona.Ovoj proekt e rezultat na sorabotkata me|u vladitena zemjite od regionot vo ramki na Inicijativata zasorabotka na Jugoisto~na Evropa-SECI. Preku pro-movirawe na poefikasna i poevtina razmena na sto-ki na grani~nite premini }e se zabrza trgovijata, }ese obezbedat uslovi za primena na evropskite ca-rinski standardi i }e se namali korupcijata i kri-um~areweto.

PORADI KRIZATA NEGATIVNI TRENDOVI VO VRABOTUVAWETO

Vo Republika Makedonija nevrabotenosta dostig-na stapka od 39,1 % od vkupnoto rabotosposobno na-selenie. Do krajot na oktomvri se registrirani354.864 nevraboteni lica {to spored Zavodot za vra-botuvawe, vo sporedba na istiot mesec lani, e po-malku za 2,9%, me|utoa, toa e rezultat na bri{ewetona 31.740 lica od spisocite na Zavodot poradi nere-dovno prijavuvawe, pri {to e postapeno soglasno soZakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj nanevrabotenost.

"Inaku, dokolku na brojkata od 366.211 nevrabote-ni vo dekemvri minatata godina se dodade prirodni-ot prirast na nevrabotenosta, vo oktomvri 2001 }ese dobie{e cifrata od 380.000 nevraboteni# objasniKiril Todorovski, direktor na Republi~kiot zavodza vrabotuvawe, dodavaj}i deka kako posledica naaùrnosta na evidencijata na vrabotenite vo Zavo-dot, ja imame sega{nata brojka od 354.864 nevrabote-ni. Procentot na nevrabotenosta od 39,1%, Zavodotgo presmetal spored sopstvena metodologija, zemaj-}i go predvid i vkupniot broj na vrabotenite koj voavgust iznesuval 546.846 lica. Spored metodite naZavodot za statistika, pak, nevraboteni ima 261.711,vraboteni 549.846, a stapkata na nevrabotenost e32,2%.

MINISTEROT ZA @IVOTNA SREDINA NA HRVATSKA VO POSETANA MAKEDONIJA

So cel prodlabo~uvawe na dobrite odnosi i pro-dolùvawe na sorabotkata ministrite za ìvotnasredina i prostorno planirawe na Makedonija i naHrvatska, Vladimir Xabirski i Boò Kova~evi} voSkopje razgovaraa na pove}e temi, so poseben akcentna upravuvaweto so cvrstiot otpad, na {to vsu{nostse obvrzani i dvete zemji-potpisni~ki na Bazelska-ta konvencija. Inaku, Makedonija }e gi koristi hr-vatskite iskustva vo prisposobuvawe na zakonodav-stvoto kon evropskoto. Na narednata sredba vo Hr-vatska }e bide potpi{an i memorandum za razbiraweme|u dvete ministerstva.

UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODIPODNESE 320 KRIVI^NI PRIJAVI

Vrz osnova na dvomese~nite izve{tai na region-alnite direkcii na UJP, moè da se zaklu~i dekanaplatata na prihodite se odviva so zgolemena dina-mika niz celata teritorija na Makedonija. Poslabirezultati se zabeleàni vo Strumica i vo Tetovo.

Spored Ministerstvoto za finansii, pri zajakna-tite kontroli se otkrieni i golem broj zatajuvawapri pla}aweto na danoci i pridonesi poradi {to sepodneseni krivi~ni prijavi, a se izdadeni i re{eni-ja za prisilna naplata. Samo vo oktomvri i vo noem-vri Upravata do sudot podnela 320 krivi~ni prijaviza zatajuvawe na danok i 378 prekr{o~ni prijavi. Vo196 slu~ai e zapo~nato e izvr{uvawe na postapka zaprisilna naplata so popis, procenka, zaplenuvawe iproda`ba na imotot na zatajuva~ite na danokot.Zaostrena kontrola sproveduva i Carinskata upra-va na Makedonija.

SR GERMANIJA I DODELI NA MAKEDONIJA 58 MILIONI MARKI

Ministerot za finansii na Republika Makedoni-ja, Nikola Gruevski i Leo Krojc od germanskoto So-juznoto ministerstvo za stopanska sorabotka i raz-voj potpi{aa Protokol za finansiska i tehni~kasorabotka me|u dvete vladi. So ovoj Protokol, Vla-data na SR Germanija i dodeluva na Republika Make-donija sredstva vo iznos od 58 milioni germanskimarki za realizirawe na novi proekti od finansis-kata i tehni~kata sorabotka. Vo ramkite na ovaa so-


rabotka se realiziraat proekti od socijalnata ipatnata infrastruktura, vodosnabduvaweto i ot-stranuvaweto na otpadnite vodi i cvrstiot otpad,proekti od ekolo{kata sfera, proekti vrzani sopoddr{kata na privatnoto stopanstvo i na mali isredni firmi.

Od 1993 godina germanskata vlada vo ramkite narazvojnata sorabotka i odobrila na makedonskatavlada vkupno 250 milioni germanski marki.

NOVATA EVROPSKA VALUTA PREZENTIRANA PRED MAKEDONSKATA JAVNOST

"Oficijalnoto pu{tawe na evroto vo promet ka-ko zaedni~ka valuta e eden od najzna~ajnite nastanivo procesot na evrointegraciite. Toa ima golemozna~ewe i za procesot na stabilizacija i asocijaci-ja, za koj prv dogovor sklu~i Republika Makedonija.Ova e najgolema monetarna promena vo istorijata nasvetot, so koja evroto stanuva vtora valuta po dola-rot#. Ova go izjavi @oze Pinto Te{eira, {efot naDelegacijata na Evropskata unija vo na{ata zemja naprezentacijata na evroto, {to be{e organizirana vosorabotka so Ministerstvoto za finansii i Narod-nata banka na Makedonija. Istaknuvaj}i gi pozitiv-

nite promeni {to se slu~uvaat kaj nas poradi stapu-vaweto vo sila na evroto, guvernerot na NBM QubeTrpeski re~e deka evroto sekojdnevno gi zgolemuvadeviznite depoziti na gra|anite vo bankite. Kulmi-nacijata vo {tedeweto treba da se ~eka vo januari ivo fevruari. Inaku, desetina dena pred startot naevroto, e registriran golem pad na kursot na marka-

ta vo odnos na denarot, koj se spu{ti i pod 31 denarza marka.

FAO TVRDI DEKA MAKEDONIJAPORADI VOJNATA IMA NEDOSTIG OD HRANA

Spored najnoviot izve{taj na Svetskata organiza-cija za hrana i za zemjodelstvo FAO za zemjite od sve-tot {to stradaat od nedostig od hrana, me|u 31 drà-va koi se nao|aat na ovoj spisok, kako novododadenase vbrojuva i Makedonija. Petnaeset od zemjite se odAfrika, dvanaeset se od Azija, dve od Latinska Ame-rika i dve od Evropa. Kako najpogodena zemja od gladvo svetot se istaknuva Avganistan kade {to 7.5 mi-lioni lu|e se soo~uvaat so nedostig od hrana. Sli~-

na e sostojbata vo Irak, Taxikistan i Uzbekistan.Vo izve{tajot na FAO za Makedonija i za ê~enijakako edinstveni zemji od Evropa pi{uva: ÂSe pre-dupreduva deka i vo ê~enija, kako del od RuskataFederacija i vo Makedonija ima ~uvstvitelni grupilu|e koi se soo~uvaat so vonreden nedostig od hranaporadi vojna.#

4 0 / 4 1

1. VovedSloboda na izrazuvawe, zdruùvawe i miren sobir

se simboli na demokratsko, otvoreno op{testvo. Napoedincite treba da im se ovozmoì da gi sledat niv-nite zaedni~ki celi i interesi i kako edinki i vosklop na organizaciite, dokolku smetaat deka toamoè da bide poefektivna metoda za da se pos-tignat sakanite celi. Poedincite moè daformiraat grupi koi se dviàt od ad-hocku}-ni soveti formirani za re{avawe na proble-mite na valkanite ulici, ili da bidat gole-mi zdruènija od individui koi se zdru-ìle da protestiraat poradi zagaduvawe-to/uni{tuvaweto na ìvotnata sredina.Poznati pod razli~ni nazivi "neprofit-ni#, "nevladini# ili organizacii na gra-|anskoto op{testvo, ovie instituciivklu~uvaat za~uduva~ki zbir na subjekti- bolnici, univerziteti, socijalni klu-bovi, profesionalni organizacii, cent-ri za dnevna nega, hobi klubovi, ekolo{-ki grupi, agencii za semejno sovetuvawe,sportski klubovi, centri za obuka, orga-nizacii za ~ovekovi prava, volonterskiprotivpoàrni brigadi i mnogu drugi. Se-pak, site tie imaat zaedni~ki odliki po koise razlikuvaat i od pazarot i od dràvata.

NVO se prete`no organizirani kako in-stitucii, oddeleni od dràvata (privatni;nevladini), tie ne raspredeluvaat dobivka namenaxerite i "sopstvenicite#, tie se samoup-ravuva~ki (imaat kontrola vrz sopstveniteraboti) i volonterski (~lenstvoto ne e za-konski zadolìtelno i tie privlekuvaat ne-koe nivo na volonterski pridones na vreme ipari). Takvata organizacija moè da bide ne-

formalna, bez posebno pravno lice, ili formalnopravno lice/lica, t.e. formirana i registriranasoglasno so zakonite vo edna zemja. Trendovite poka-ùvaat deka NVO organizirani kako pravni licaimaat klu~na uloga vo procesot na sozdavawe na ot-

voreno, raznovidno, demokratsko op{testvo.Ima nekolku pri~ini za ova, kako {to se, po-

seduvawe posebna smetka vo banka i postoe-we nezavisno od postoeweto na koj bilo~len, da stane predmet na dano~ni pottiknu-

vawa i drugi beneficii / pottiknuvawa iprimawe donacii. Ovie o~igledni po-godnosti pridonesuvaat za nivniotstrukturen, i najmnogu za nivniot fi-nansiski potencijal/mo}, koj vodi dozgolemeno vlijanie vrz op{testvotokako celina.

Vo demokratskite op{testva morada postojat zakoni koi go za{tituva-at pravoto na poedinecot slobodnoda gi izrazuva svoite mislewa i sta-vovi, i da se zdruùva vo zaedni~kinapor da se stremi kon zaedni~kata

cel. Zakonite treba da gi dozvolat,za{tituvaat i reguliraat gra|anskiteorganizacii koi odbrale da steknatsvojstvo na pravno lice, so {to ja ~u-va i osiguruva slobodata na izrazuva-we, asocijacija i miren sobir za sitegra|ani. Istovremeno, mora da posto-jat zakoni ~ija cel e za{tituvawe najavnosta od mo`na zloupotreba od

strana na gra|anskite organizacii.


D-r Vesna Pendovska eprofesor, a voedno iprodekan na Pravniotfakultet vo Skopje. Pokrajpredmetite Finansiskopravo i Dano~no pravo koigi predava na redovnitestudii na Pravniotfakultet, taa e angaìranai vo izveduvaweto napostdiplomskite studii odoblasta na diplomatijata idelovnoto pravo. Voizminatata dekada aktivnobila vklu~ena vo pove}eagencii i komiteti:Komisija za hartii odvrednost (1992-99),Upraven komitet zareformi na penziskiotsistem (1998-99), Komitetpri Vladata na RepublikaMakedonija za nezavisensudski buxet (1998-99),Me|unarodna fiskalnaasocijacija (1999-) i sl.Dosega u~estvuvala nagolem broj konferencii iseminari na lokalno ime|unarodno nivo: 19-tagodi{na konferencija naIOSCO vo Tokio, "Lideritevo proektot za demokratskatranzicija vo Makedonija# i"Upravuvawe so pazarot nahartii od vrednost voekonomiite vo podem# voSAD, "Svetska trgovija:Proetkcionizam vs.globalizacija# vo Salcburg(Avstrija) i tn. Imaobjaveno pove}e studii iu~ebnici samostojno ili vokoavtorstvo, kako i nad 40statii od problematikatana odano~uvaweto,carinite, privatizacijata idr. Vo momentot eangaìrana kako pravensovetnik za penziskitereformi vo RepublikaMakedonija i kako praven ifinansiki konsultant naKomisijata za hartii odvrednost.

Prof. d-r VesnaPENDOVSKA

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Poznati pod razli~ni nazivi "neprofitni", "nevladini" iliorganizacii na gra|anskoto op{testvo, ovie institucii vklu~uvaat

za~uduva~ki zbir na subjekti - bolnici, univerziteti, socijalniklubovi, profesionalni organizacii, centri za dnevna nega, hobiklubovi, ekolo{ki grupi, agencii za semejno sovetuvawe, sportski

klubovi, centri za obuka, organizacii za ~ovekovi prava i mnogudrugi. Sepak, site tie imaat zaedni~ki odliki po koi se

razlikuvaat i od pazarot i od dràvata

DANOÊN TRETMAN NANEPROFITNITE ORGANIZACIIVO MAKEDONIJA - I del

4 2 / 4 3

D A N O ^ E N T R E T M A N N A N E P R O F I T N I T E O R G A N I Z A C I I

2. Me|unarodni standardi za zakonska i fiskalna ramka na NVO.Sovremenite vremiwa se karakteriziraat - me|u

drugite trendovi - so raste~ki interes za {irokspektar na op{testveni organizacii koi funkcio-niraat nadvor i od pazarot i od dràvata. Ova e o~i-gledno vo Centralna i Isto~na Evropa, vo novo-formiranite zemji od porane{niot sovetski blok,vo Azija, Afrika, Latinska Amerika, kako i vo tra-dicionalnite dobrostoe~ki dràvi vo Zapadna Ev-ropa i Severna Amerika. Interesot na javnosta sesovpa|a so dosega nezabeleàniot porast na takviorganizacii, koe ne e vidlivo samo od zgolemeniotbroj na subjekti,1 tuku i od nivnata zgolemena va`-nost vo op{testvenata sredina vo poslednive nekol-ku decenii.

"Revolucijata za zdruùvawe# (Salmon 1994) moè-bi be{e rezultat na namalenite sposobnosti na dr-àvata samata da se soo~i so socijalnata za{tita,razvojot, predizvicite za za{tita na ìvotnata sre-dina itn. na na{eto vreme, i na faktot deka gra|ani-te se obidoa da zemat podirektno i aktivno u~estvopri re{avaweto na socijalnite problemi i javniteraboti voop{to. Me|unarodnata carina i obi~ajnotopravo posvetija golemo vnimanie vrz ovie nastani, igolem broj dokumenti-rezolucii, deklaracii, kon-vencii - bea usvoeni od strana na me|unarodnite i re-gionalnite organizacii za celite na obezbeduvawepravna za{tita na pravoto na sloboda na zdruùvawevo me|unarodni ramki. Najva`no vo ovaa smisla e

formiraweto na Evropskiot sud za ~ovekovi prava,vistinski me|unaroden sud so posebna zada~a da gitolkuva pravilata koi se odnesuvaat na slobodata nazdruùvawe. Vo tekot na negovoto funkcionirawe,Sudot postavi jasni i strogi standardi koi mora dabidat ispolneti pred da moè da se opravda koe i dabilo vme{uvawe vo slobodata na zdruùvawe.

Najva`ni dokumenti za me|unarodnoto pravo koise odnesuvaat na gra|anskiot sektor se Univerzalna-ta Deklaracija za ~ovekovite prava na ON od 1948,Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekoviteprava i fundamentalnite slobodi od 1953 godina iMe|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~kiprava od 1976 godina.

Univerzalnata Deklaracija ovozmoùva site daimaat prava na sloboda na mislewe i izrazuvawe, imirno sobirawe i zdruùvawe. Ponatamu, taa poso-~uva deka nikoj ne moè da bide kaznet poradi toa{to pripa|a na nekoe zdruènie. Iako taa ne e me|u-narodna spogodba, tuku rezolucija/deklaracija kojane e obvrzuva~ka za dràvite, ima normativen efektso toa {to vlijae vrz posledovatelnite me|unarodnidogovori za ~ovekovite prava, i ima zna~itelno vli-janie vrz doma{nata legislativa vo poleto na ~ove-kovite prava i slobodi.

Evropskata konvencija, ratifikuvana od strana napove}e od 40 zemji ~lenki od Sovetot na Evropa voregionot, go obezbeduva pravoto na sloboda na izra-zuvawe (~len 10), zdruùvawe i mirno sobirawe(~len 11). Bea regulirani procedurite za podnesuva-we àlbi i e formiran Evropskiot sud za ~ovekoviprava. Poslednite odluki na sudot pojasnuvaat dekaspored zakonot postoi za{titeno pravo za formira-we na gra|anska organizacija, i deka {tom e formi-rana, taa organizacija e celosno za{titena od koibilo restriktivni akti/dejstvija od strana na drà-vata koi bi gi popre~ile pravata na poedincite zasloboda na zdruùvawe.2

Najva`niot me|unaroden dogovor za za{tita na ~o-vekovite prava obezbeduvaj}i sloboda na zdruùvawei sobirawe vo vrska so slobodata na izrazuvawe eMe|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~kiprava, ~len 22 (ICCPR) (1976). Taa be{e ratifikuva-na od strana na nad 140 zemji. MSGPP propi{uva de-ka: sekoj treba da ima pravo na sloboda na zdruùva-we so drugite vklu~uvaj}i za~lenuvawe vo sindika-ti, i ne moè da se nametnat nikakvi ograni~uvawavrz izvr{uvaweto na ova pravo osven onie propi{a-ni so zakon.

Ovie tri slu~ai se najva`ni, bidej}i tie ovozmo-ùvaat silna i efektivna me|unarodna zakonskaza{tita za pravoto za formirawe na pravno priz-naeni nevladini organizacii, i {tom edna{ se for-

Vo demokratskite op{testva mora da postojat zakoni koi goza{tituvaat pravoto na poedinecot slobodno da gi izrazuvasvoite mislewa i stavovi, i da se zdruùva vo zaedni~ki naporda se stremi kon zaedni~kata cel. Zakonite treba da gidozvolat, za{tituvaat i reguliraat gra|anskite organizaciikoi odbrale da steknat svojstvo na pravno lice, so {to ja ~uvai osiguruva slobodata na izrazuvawe, asocijacija i mirensobir za site gra|ani. Istovremeno, mora da postojat zakoni~ija cel e za{tituvawe na javnosta od mo`na zloupotreba odstrana na gra|anskite organizacii

1 Na primer, vo 1998, postoeja 1,6 milioni vkupno neprofitni/oslobodeni od danok organizacii vo SAD. Od niv,1,2 milioni bea organizacii od "nezavisniot sektor# - imeno, dobrotvorni organizacii, grupi za socijalna griài religiozni organizacii. Brojot na dobrotvorni organizacii 501 (v) (3) vo 1998 godina se zgolemi za dva i polpati vo sporedba so situacijata pred 20 godini. Istata godina 6,7% od nacionalniot dohod doa|a{e od neprofit-niot sektor, vklu~uvaj}i ja vrednosta na vremeto na volontirawe. 70% od doma}instvata dadoa pridones vo 1998godina, davaj}i prose~en podarok od 1.075 amerikanski dolari.Izvor na podatoci: INDEPENDENT SECTOR's Nonprofit Almanac, Published by Jossey-Bass, Washington, DC, 2001.

2 Vo poznatata SIDIROPOULOS decision (1998) ECHRednoglasno prifatija deka odbivaweto od strana na gr~kitesudovi da go registriraat makedonskoto kulturno zdruènie pretstavuva{e me{awe vo sproveduvaweto na pravo-to na sloboda na zdruùvawe na aplikantite.Sli~na e i va`nosta na odlukata (isto 1998) spored koja postapkata na Vladata na Turcija da ja raspu{tiObedinetata Komunisti~ka partija na Turcija pretstavuva{e prekr{uvawe na ~len 11 od Konvencijata.Treta zna~ajna odluka e onaa vo vrska so Partijata za sloboda i demokratija (OZDEP) protiv Turcija, 1999, kadeSudot odlu~i deka raspu{atweto na partija pred da zapo~ne so kakva bilo aktivnost e premnogu radikalno ipretstavuva me{awe vo pravoto na sloboda na zdruùvawe i direktno go povrzuva so pravoto na izrazuvawe, dveteza{titeni so Evropskata Konvencija. Site sudski odluki moàt da se najdat na :http://ww.incl.org/info/summs.html.


mirani, da rabotat so minimalni ograni~uvawa irestrikcii od strana na dràvata.

Slobodata na zdruùvawe moè da bide ograni~e-na - spored ES^P i MSGPP-samo poradi slednivepri~ini: 1/ nacionalna bezbednost i javna sigurnost,2/ spre~uvawe na nered ili kriminal, 3/ za{tita nazdravjeto ili moralot, i 4/ za{tita na pravata nasloboda na drugite. Ovie ograni~uvawa mora da bi-dat propi{ani od strana na doma{nite zakoni na ko-ja bilo posebna zemja koja saka da nametne ograni~u-vawa na pravata na sloboda na zdruùvawe.

O~igledno e deka me|unarodnoto pravo nametnamnogu strog presedan-zakonski pravila za me{aweili ograni~uvawe na slobodata na zdruùvawe.

Pravoto na poedincite da formiraat zdruènijabe{e neodamna potvrdeno so va`nata rezolucija naGeneralnoto sobranie na ON; Deklaracija za prava-ta i odgovornosta na poedincite, grupite i organitena op{testvoto za unapreduvawe i za{tita na uni-verzalno priznaenite ~ovekovi prava i fundamen-talni slobodi.3

3. Neprofitnite organizacii vo ramkitena makedonskoto pravno opkruùvaweUstavot. Makedonskiot Ustav od 1991 garantira

sloboda na zdruùvawe na gra|anite za ostvaruvawe iza{tita na nivnite ekonomski, op{testveni, kultur-ni i drugi prava i ubeduvawa (~len 20). Ustavnata ga-rancija na sloboda na zdruùvawe gi odrazuva me|una-rodnite spogodbi kon koi se obvrza makedonskatavlada so ratifikacija na site pova`ni me|unarodnidogovori i stanuvaj}i strana od spogodbite (osobenoPaktot za stabilnost i Spogodbata za asocijacija istabilizacija so Evropskata unija), no isto taka i re-{enosta da se stremi kon demokratsko otvoreno op-{testvo. Makedonskiot ustav e praven temel na vis-tinski liberalno i slobodno gra|ansko op{testvo.

Vo pravoto na zdruùvawe na nevladinite organi-zacii, spored Ustavot i Zakonot za zdruùvawe nagra|ani i za fondacii od 1998 (ZZGF), moè da imame{awe samo vo slednive slu~ai: ako nivnata pro-grama ili aktivnosti nametnuvaat "nasilno soboru-vawe na legitimno izbranata vlada, ako neprofit-nite organizacii poddrùvaat voena agresija, i pot-tiknuvaat nacionalisti~ka, rasisti~ki ili veskaomraza i netolerancija# (~len 4 od ZZGF). Drugitevoeni ili para-voeni zdruènija, osven makedonska-ta nacionalna armija, se isto taka zabraneti. Ustav-niot sud na RM ima zada~a da donesuva kone~ni odlu-ki za ovie pra{awa. Odlukata na Ustavniot sud }eima efekt na pravna osnova za ukinuvawe na onie ne-vladini organizacii koi se odnesuvaat sprotivno naustavnite pravila. O~igledno e deka pravilata koi

ovozmoùvaat me{awe, pred s¢, se izraz na opravda-noto me{awe na ES^P vo nacionalnata bezbednosti javnata sigurnost, spre~uvawe na nered, za{tita naslobodite i pravata na drugite.

Interesno e deka koj bilo gra|anin moè da povedesudska postapka za celite na ukinuvawe na NVO akopostoi razumen somne` deka nejzinite aktivnosti sesprotivni na Ustavot (takanare~en actio popularis).

Istoriski razvoj. Postojniot Zakon za zdruùva-we na gra|ani i za fondacii (ZZGF)4 ne e prvata za-konska regulativa koj go regulira gra|anskiot sek-tor vo Makedonija. ZZGF vsu{nost go zameni pret-hodniot Zakon za op{testveni organizacii i zdru-ènija na gra|ani koj poteknuva od vremeto na Soci-jalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija(SFRJ), koj ostana na sila po formiraweto na suve-rena i nezavisna Republika Makedonija.5

Sepak, Zakonot ne be{e adekvaten za erata na "no-vorodenata slobodna demokratija#, koja dovede do us-vojuvawe na ZZGF, Zakon koj go regulira sozdavawe-to, za~lenuvaweto, funkcioniraweto, upravuvaweto,imotot i ukinuvaweto na NPO vo Makedonija.

Sega se navra}ame na osnovnite pravni karakter-istiki na NVO koi se regulirani so Zakonot za zdru-ùvawe na gra|ani i za fondacii od 1998.

Zakon za zdruùvawe na gra|ani i za fondacii(1998). Op{tite odredbi od Zakonot propi{uvaatdeka treba da ima dva osnovni vida na NVO: gra|an-ski zdruènija kako zdruènija na lica, i fondaciikako zdruènija na imot (akumulirani sredstva). Tiese pravno definirani kako neprofitni organiza-cii, koncept koj e razraboten vo istiot zakon. Ne-profitna organizacija e opi{ana na na~in na koj ce-liot vi{ok-profit mora da se koristi isklu~ivo zafinansirawe na zakonskite celi na subjektot. NaZdruènijata na gra|ani i na fondaciite ne im edozvoleno da se angaìraat vo kakva bilo politi~kaaktivnost, nitu pak moàt da koristat sredstva vo

Najva`ni dokumenti za me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaatna gra|anskiot sektor se Univerzalnata Deklaracija za

~ovekovite prava na ON od 1948, Evropskata konvencija zaza{tita na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi od

1953 godina i Me|unarodnata spogodba za gra|anski ipoliti~ki prava od 1976 godina

3 G.A. res 53/144, U.N. Doc. A/RES/53/144 (1999)

4 Vidi: Slu`ben vesnik na RM, broj 31/1998

5 Toa be{e samo privremeno, do doonesuvaweto na nov zakon od strana na makedonskiot parlament. Pravnata osnovaza prodolùvawe na va`nosta na Zakonot be{e faktot {to Zakonot ne be{e mnogu kontradiktoren na makedon-

skiot Ustav, spored Ustavniot zakon od 1991 za implementacija na Ustavot. Vremeniot karakter na porane{niotZakon se provlekuva{e do 1998, koga be{e zamenet so ZZGF.

4 4 / 4 5


korist na politi~kite partii. Politi~kata aktiv-nost e ponatamu opi{ana kako direktna vklu~enostvo izbornata kampawa, koja sobira sredstva ili fi-nansira politi~ka partija (~len 3).

NPO dobivaat status na pravno lice so registri-rawe vo registerot na Zdruènija na gra|ani i fon-dacii vo nadle`niot sud. [tom se soodvetno regis-trirani, NPO imaat postojano pravno dejstvo, {tozna~i deka nema potreba od periodi~no obnovuvawena nivniot praven status. Statusot na pravno liceopfa}a sli~na mo}, prava i privilegii, imuniteti iobvrski op{to primenlivi na pravnite lica. Sepak,Zdruènijata na gra|ani i fondaciite ne moàt dabidat transformirani vo drug vid na pravno lice.

NPO moàt da poseduvaat sredstva i imot. Tie seodgovorni kon treti lica so nivnite vkupni sredst-va. Na NPO ne im e dozvoleno direktno da vr{atekonomski aktivnosti, no moàt da formiraat po-sebni komercijalni podru`nici za vr{ewe na vakvikomercijalni celi. Celiot dohod na kompanijata do-bien od strana na mati~nata NPO mora da se isko-risti za vr{ewe legitimni aktivnosti za javna ko-rist od strana na NPO (~len 7). Nepridrùvawetokon ova barawe moè da rezultira vo zaguba na statu-sot na neprofitna organizacija, prosledeno so seri-ozni pravni posledici za idnoto postoewe na orga-nizacijata, kako prinudno ukinuvawe na subjektot.

NPO mora da imaat statuti i drugi dokumenti zaformirawe, koi gi sodràt minimalnite elementipropi{ani vo ZZGF, kako: ime i sedi{te, statutar-ni celi; organi i upravuvawe; sredstva i imot; ~len-stvo vo Zdruènieto na gra|ani; zastapenost; presta-nok itn. Elementite moè da bidat razli~ni za raz-li~ni fondacii, so cel da ja odrazat nivnata differen-cia specifica(~len 20).

Zakonot utvrduva odredeni zadolìtelni barawakon koi mora da postoi pridrùvawe. Vredno zaspomnuvawe e baraweto za minimalno ~lenstvo zaformirawe na Zdruènie na gra|ani, ~ija brojka epet osnova~ki ~lenovi. (~len 17). Od fondaciite sebara da imaat osnova~ki kapital vo gotovo od naj-

malku 10,000 germanski marki vo denarska protiv-vrednost na denot koga se vr{i registracijata. Tre-ba vnimatelno da se razgledaat niz zakonot sli~nibarawa, dokolku nekoj e zainteresiran za formira-we na NPO vo RM, ili angaìrawe vo dlabinska ana-liza na nivniot praven status. Sepak, detalnata idlabinskata analiza na NPO ne se predmet na ovojdokument. Ovoj kratok pregled pove}e sluì kakovoved vo na{ata glavna tema-dano~niot tretman naorganizaciite od "gra|anskoto op{testvo# sporedpostojnite dano~ni zakoni vo RM.

Dve pra{awa koi ne se soodvetno tretirani voZZGF-spored moeto mislewe-imaat golemo vlijanievrz ona {to vo momentov go imame "na terenot#.

Prvo, ne postoi jasna zakonska distinkcija pome|uorganizacii za ~lenkite i organizacii za javna ko-rist. Imeno, Zakonot se obiduva da go nadmine nedos-tatokot na vistinski, me|unarodno priznaen konceptna organizacii za javna korist, so voveduvawe na ori-ginalen koncept na Gra|anski zdruènija i javno ov-lastuvawe (~len 12). Su{tinski element e delegira-weto na ovlastuvawe za vr{ewe na odredeni aktiv-nosti, od strana na soodvetnoto ministerstvo zaZdruènijata na gra|ani. Ministerstvoto treba dago zeme vo obzir karakterot i domenot na aktivnos-tite na Zdruènijata na gra|ani; profesionalniteceli; javnata potreba za aktivnostite i uslugite {totie gi pruàat; institucionalniot kapacitet i per-manentnosta na postoeweto.

Javnoto ovlastuvawe moè da se povle~e vo koe bi-lo vreme, vrz osnova na pogre{no odnesuvawe ili lo-{o rabotewe. Zakonot ne go objasnuva ponatamu kon-ceptot na "Javni zdruènija na gra|ani#. Vo ovaasmisla, se ~ini deka e potrebna sekundarna regulati-va, ili izmeni na Zakonot.

Vtoro, vo ~len 13, se sre}ava edinstvenata odredbakoja se odnesuva na fiskalniot tretman na NPO voceliot zakon. Vo odnos na taa odredba, Zdruènijatana gra|anite i fondaciite moàt da dobijat dano~nii carinski olesnuvawa, spored zakon. Ne e spomnatavrskata me|u gra|anskite Zdruènija so javno ovlas-tuvawe za koi dano~nite olesnuvawa se poveliko-du{ni nasproti obi~nite Zdruènija na gra|ani.Toa e s¢ {to moè da se najde vo ZZGF vo vrska sofiskalniot tretman na NPO.

O~igledno e deka de lege dataregulativata se ~ininedovolna bidej}i ne obezbeduva adekvatni i detalniodredbi za regulirawe na (Organizacii za javna ko-rist). Osven toa, ovoj vid na NPO - sprotivno naobi~nite NPO - treba da dobie popovolen fiskalentretman, so {to }e se obezbedi dolgoro~na finansis-ka odr`livost i porast na OJK. Argumentite vo ko-rist na vakvite dano~ni privilegii se dobropoznati

Otkako soodvetno }e bidat registrirani vo nadle`niot sudskiregistar, NPO dobivaat svojstvo na pravno lice. Spored toa,tie avtomatski se predmet na site fiskalni instrumenti koivaàt op{to za pravnite lica, pri {to isklu~ocite seregulirani so vaè~kite dano~ni zakoni. NPO se obvrzani dapla}aat danok na dobivka na nivo na subjekt, personalen danokna dohod i socijalni pridonesi za nivniot personal (osven zavolonterite), danok na imot, podaroci i nasledstvo, DDV nakupuvawe na dobra i uslugi, carina i drugi uvozni dava~ki,kako {to e propi{ano so zakonite za danoci i carini isekundarnata regulativa


i {iroko prifateni kako dobra me|unarodna prak-tika. Vo ovaa prilika, spomnuvame samo eden: zaguba-ta na dano~niot prihod koja rezultira od pro{ire-nite dano~ni preferencii se uramnoteùva, moèbii nadminuva od brojnite koristi od uslugite i aktiv-nostite obezbedeni od gra|anskiot sektor. Zo{to?Bidej}i sovremenata dràva - so ogled na finansii-te i drugite ograni~uvawa koi nastanaa vo tekot naposlednive nekolku decenii - gi namali mo`nostiteza uspe{no spravuvawe so takvi brojni i razli~nipotrebi, interesi i celi, nakuso, aktivnostite zakoi gra|anite smetaat deka se zna~ajni.6

Makedonija doìvea renesansa na nejzinoto polov-ina vek zaspano gra|ansko op{testvo, vo tekot naizminatava decenija, so nekolku iljadi novi regis-trirani organizacii, glavno ZG i vo zna~itelno po-mal obem drugi tipovi na NPO (glavno fondacii).Zna~eweto na gra|anskoto op{testvo vo takvo raz-li~no op{testvo - kakvo {to e Makedonija denes - vosmisla na malcinstvata i razli~nite op{testvenigrupi; mnogubrojni kulturi, tradicii, religii itn.ne treba posebno da se naglasuva. Toa e conditio sinequa non vo momentov, u{te pove}e vo idnina. Ovojfakt, samiot po sebe mora da pretstavuva seriozenpredizvik za zakonodavecot i vladata vo celina, ot-kako }e se priznae vlijanieto na gra|anskiot sektor,da go olesni i da pomogne vo negoviot razvoj.

Odano~uvaweto e mo}en instrument vo racete navladite za pottiknuvawe na promeni ili odrùvawena poziciite na dano~nite obvrznici koi se pod niv-na nadle`nost. Danocite moàt da imaat pozitivniefekti vrz sektorot, ili vrz industrijata; vo drugislu~ai tie moàt da imaat negativni efekti (preku-merno odano~uvawe; dvojno ili pove}ekratno odano-~uvawe; odano~uvawe na siroma{nite) ili danocitemoàt ednostavno da ja odràt situacijata neprome-neta - takanare~eno neutralno odano~uvawe.

O~ekuvawata na vladite od CIE, kako i na make-donskata vlada se da se vospostavat povolni dano~niuslovi za razvoj na "tretiot sektor#, kako element nacelokupnite svesni napori naso~eni kon za~uvuvawei ponatamo{en razvoj na otvoreno, demokratsko op-{testvo, obedineto vo negoviot diverzitet.

4. Danoci i drugi fiskalni dava~ki koi vaàt za NPO vo MakedonijaOtkako soodvetno }e bidat registrirani vo nad-

le`niot sudski registar, NPO dobivaat svojstvo napravno lice. Spored toa, tie avtomatski se predmetna site fiskalni instrumenti koi vaàt op{to zapravnite lica, pri {to isklu~ocite se reguliraniso vaè~kite dano~ni zakoni. NPO se obvrzani dapla}aat danok na dobivka na nivo na subjekt, person-

alen danok na dohod i socijalni pridonesi za nivni-ot personal (osven za volonterite), danok na imot,podaroci i nasledstvo, DDV na kupuvawe na dobra iuslugi, carina i drugi uvozni dava~ki, kako {to epropi{ano so zakonite za danoci i carini i sekun-darnata regulativa.

4.1 Danok na dobivka i povlastuvawa vo pogled na personalniot danok na dohod za NPOVrz osnova na sega{nite zakoni za personalen

danok na dohod, NPO vo osnova ne se poinaku treti-rani od delovnite organizacii ili koi bilo drugipravni lica. Pokraj toa, ne postojat dano~ni pottik-nuvawa za poedinecot-filantrop, nitu vo forma nadohod osloboden od danok za dobrotvorni celi, nitukako delumno odzemawe od dohodot {to podleì naodano~uvawe.

Edna od pri~inite za takov nesoodveten dano~entretman na NPO bi moèlo da bide toa {to dano~-nata reforma na poleto na odano~uvaweto na doho-dot/dobivkata be{e zavr{ena pet godini pred stapu-vaweto na sila na ZZGF. Nepostoeweto na jasen za-konodaven profil na NPO vo site relevantni aspek-ti mu onevozmoì na zakonodavecot da propi{e fis-kalni pottiknuvawa so dano~nite zakoni dovolno de-talno i konzistentno. Namesto toa, dano~nite zako-ni ja sledea logikata na principot na neutralnost,{to zna~i deka sistemot obezbeduva {to e mo`nopomalku otstapuvawa od osnovnoto dano~no pravilo,so {to }e ja pro{iri dano~nata osnova i }e ja kombi-nira so umereni i niski dano~ni stapki. Kako rezul-tat na ovoj stav, dano~nite zakoni prvi~no sodrèanekolku odredbi - dano~ni pottiknuvawa - koi vaàtza NPO.

Postojat dva golemi zakonodavni izvori za opre-deluvawe na dano~niot tretman na NVO vo Makedo-nija: 1/ Zakon za danok na dobivka i 2/ Zakon za perso-nalen danok na dohod.

Treba da se bide svesen za prisustvoto na Zakonotza danoci na nedvi`nosti, so koj se regulira danokotna imot na nedvi`niot i dvi`niot imot, odano~uva-we na podaroci i nasledstvo i na krajot, danok napromet so nedvièn imot. Zna~itelna uloga imaatpridonesite za socijalno osiguruvawe, koi ne se da-noci strictu sensuno se mnogu bliski do niv, osobenokako rezultat na nivnata obvrzuva~ka priroda, me-toda na naplata so odbivka i relativno visoki stap-ki.7

6 Za poopfatna diskusija na pra{aweto za koristite od NPO za op{testvoto vidi: Guidelines for Laws Affecting CivicOrganizations, podgotveno od OSI i INCL, 1997 godina, str.11

7 Tekovnata stapka na pridonesi za socijalno osiguruvawe e mnogu povisoka od najvisokata stapka na personalendohod i iznesuva 22+8+1,5 = 31,5%, a soodvetnata dano~na stapka iznesuva 18%.

4 6 / 4 7


Kako {to be{e prethodno spomenato, NVO se ob-vrzani, spored odredbite na Zakonot za danok na do-bivka, kako i sekoe drugo pravno lice. Pokraj eks-plicitnoto zakonsko dano~no osloboduvawe za pret-prijatijata koi vrabotuvaat invalidi, zakonot ovoz-moùva edno posebno zakonsko osloboduvawe od oda-no~uvawe na dohodot na NVO koj proizleguva od ~le-narinite. Imeno, osloboden od danok moè da bidesekoj dohod koj e strogo namenet za izvr{uvawe na ak-tivnostite na pravnoto lice - dano~niot obvrznik(od buxetite, fondovite itn.). Toj vid na dohod ne evklu~en vo dano~nata osnova na NVO za celite na da-nokot na dobivka. Spored na{eto mislewe, iako Za-konot za danok na dobivka eksplicitno ne gi spomnu-va ~lenarinite, tie, po svojata priroda, o~iglednospa|aat vo kategorijata na ozna~en dohod i posledo-vatelno treba da bidat tretirani kako oslobodeniod danok.

Spored odredbite na Zakonot za danok na dobivka,celosno oslobodeni od danok na dobivka se pretpri-jatijata koi se organizirani za celite na profesio-nalnata rehabilitacija i pretprijatijata koi vrabo-tuvaat hendikepirani poedinci da rabotat pod po-sebni uslovi (i vo proizvodstvoto i vo oblasta na us-lugite). Status na dano~no osloboduvawe moè da sedobie od ovlastenoto vladino ministerstvo, vrz os-nova na razgleduvaweto na podnesenata dokumentaci-ja (~len 36 od Zakonot). Se vr{at periodi~ni razgle-duvawa na statusot na dano~no osloboduvawe na oviepretprijatija okolu toa dali se slu~ile zna~itelnipromeni vo pogled na profilot na vrabotenite, {tobi moèlo da dovede do zaguba na statusot na dano~noosloboduvawe.

^lenot 20 go regulira povlasteniot dano~en tret-man na finansiskite sredstva donirani za celi od ja-ven interes od strana na delovnite subjekti na orga-nizaciite koi izvr{uvaat takvi aktivnosti i/ili us-lugi. Prvi~no, tekstot glase{e, (..) tro{oci nasta-nati za celite na donaciite i grantovite za celina kulturata, naukata, zdravstvenata za{tita ime|unarodniot sport vrz osnova na uslovite odrede-ni od strana na nadle`noto ministerstvo, se tre-tiraat kako redovni delovni tro{oci koi ne trebada se pogolemi od 10% od prikaànata dobivka predodano~uvawe.

Amandmanite na zakonot od fevruari 2001 godinaja izmenija navedenata odredba, so {to go namalijadano~noto pottiknuvawe za investirawe na sredstva

vo NVO na samo 3% od bruto dohodot, {to sega glasi:"Tro{ocite za donacii i grantovi dadeni za nau~-ni, humanitarni, kulturni, obrazovni, zdravstve-ni, verski i sportski celi, osven za profesionalni-ot sport, se kategoriziraat kako tro{oci vo da-no~nata smetka, do 3% od bruto dohodot na pret-prijatieto, pod uslov donaciite i grantovite dabile dadeni vo korist na javnite organizacii fi-nansirani od dràvniot buxet ili Crveniot krstna Republika Makedonija#.8

Navedenata odredba gi poso~uva promenite na po-liti~kiot stav kon tretiot sektor i negovata fi-nansiska odr`livost i ne e nitu povolen nitu stimu-lativen. Naprotiv, dano~noto pottiknuvawe za po-tencijalnite korporativni donatori be{e minimi-zirano vo sporedba so prethodnoto.

Zabrzana amortizacija e predvidena me|u drugoto,za opremata za za~uvuvawe na prirodnata i ~ovekova-ta sredina, ne pove}e od 25% nad sumata presmetanaso voobi~aenite metodi na amortizacija, propi{aniso zakon.9

Zakonot za danok na dobivka ne go priznava, nitugo regulira specijalniot status na "dano~no oslobo-duvawe# na neprofitnite organizacii za javna ko-rist. Gorespomenatoto osloboduvawe rezerviranoza pretprijatijata koi se organizirani da obezbedu-vaat profesionalna rehabilitacija i pretprijatija-ta koi vrabotuvaat hendikepirani lica za rabotapod posebni uslovi (i vo proizvodstvoto i vo oblas-ta na uslugite) voop{to ne ja reflektira komplek-snosta i razli~nosta na aktivnostite {to gi izvr-{uvaat OJK koi rabotat vo korist na javnite intere-si. Spored toa, vo sega{nosta site pravni lica koise registrirani i imaat sedi{te na teritorijata naRepublika Makedonija i realiziraat dobivka se pod-lo`ni na danok na dobivka. Ne treba posebno da senaglasuva deka poimot "pravno lice# go opfa}a ko-mercijalniot, delovniot sektor, vladata i institu-ciite na javnata administracija i neprofitniotsektor, so {to se sozdava nova praktika na ednakovdano~en tretman na dva razli~ni segmenta na op-{testvoto. Pri implementacijata na zakonot be{ezanemaren eden re{ava~ki praven fakt propi{an odstrana na istiot zakon, pri odreduvawe na toa koj epodloèn na danok na dobivka, odnosno na ostvarenprofit od aktivnosti vo RM i vo stranstvo. Te{ko eda se veruva kako tolku o~igleden fakt moèl da bi-de previden od strana na nadle`nite vlasti, a re~isiceliot neprofiten sektor, sprotivno na zakonot ime|unarodno priznaenite principi i praktika, be-{e podloèn na obvrska na danok na dobivka (na pri-mer, dràvniot Praven fakultet vo Skopje e dano-~en obvrznik za danok na dobivka!).

8 (^len 17 (2) od Zakonot za izmeni na Zakonot za danok na dobivka, Sl. vesnik na RM broj 11/01).9 Vidi: ^len 26 od gorenavedeniot zakon vo fusnota 3.10 Vidi: Zakon za personalen danok na dohod (ZPDD), Sl. vesnik na RM broj 80/93 spored izmenite broj 3/94; 70/94;71/94; 28/98; 8/01 i 50/01.


Zakon za personalen danok na dohod10 (ZPDD) ja re-gulira dano~nata obvrska na fizi~kite lica, odnos-no na poedincite. Glaven princip na zakonot e glo-balno odano~uvawe na dohodot od koj bilo izvor zavreme na ednogodi{niot period /periodot na odano-~uvawe odgovara na edna kalendarska godina/ koj po-teknuva od Makedonija ili od stranstvo (princip nasvetski dohod) realiziran vo gotovo, vo natura i nakoj bilo drug na~in. Nerezidentite se obvrzani samoza dohodot koj e generiran vo ramkite na teritorija-ta na Makedonija. Dohodot {to se odano~uva se pres-metuva na na~in pri koj celiot dohod - osven dohodotosloboden od odano~uvawe - se sobira, a potoa li~ni-te nadomestoci se odzemaat kako i pridonesite za so-cijalno osiguruvawe i drugite danoci, a se primenu-vaat progresivni dano~ni stapki. Prvi~no (1993 go-dina), postoeja tri stapki, koi se dvièa od 23% do35% od takanare~enata skalesta progresivna tari-fa.

Ovaa godina nastanaa zna~itelni promeni vo vrskaso nivoto na dano~nite stapki, kako i metodata zaopredeluvawe na skalite/stapkite od progresivnatadano~na tarifa. Namesto tri stapki od 23%, 27% i35%, od fevruari 2001 godina postojat samo dve stap-ki: 15% od mese~niot dohod ne pogolem od 30.000 de-nari i povisoka stapka od 18% vovedena na dohodotnad 30.000 denari plus 4.500 denari. Na godi{na osno-va, personalniot danok na dohod se voveduva po isti-te dve stapki: osnovnata stapka od 15% na godi{endohod koj podleì na odano~uvawe ne povisok od360.000 denari i za dohod povisok od zakonski propi-{aniot prag, 54.000 denari i 18% od delot povisok od360.000 denari.

O~igledno, dano~nite stapki bea namaleni, a pro-gresijata zabavena na dve, namesto na prethodnitetri stapki. Koga }e gi sporedime najvisokite margi-nalni stapki, na primer, 18% i 35% o~igledno e deka

dano~noto optovaruvawe e re~isi prepoloveno, {tobi moèlo da ja pottikne vrabotenosta, so ogled natoa deka rabotodava~ite pla}aat personalen danokna dohod.

Pokraj toa, presmetkata na personalniot nadomes-tok se promeni prili~no drasti~no: namesto pora-ne{nata 1/4 od prose~nata godi{na plata na nacio-nalno nivo na dohod osloboden od odano~uvawe, vosega{nosta li~nite nadomestoci iznesuvaat samo30.000 denari na godi{na osnova. Toa, vo golema me-ra, gi namaluva pozitivnite efekti od namalenitenominalni stapki so ogled na toa deka dano~nata os-novica poradi nezna~itelno osloboduvawe za nado-mestoci e zna~itelno po{iroka.

Za àl, poedincite-filantropi nemaat pravo nakakov i da e dano~en pottik na dohodot koj go donira-at za dobrotvorni i drugi neprofitni celi na regis-triranite NPO. Zakonot za personalen danok na do-hod regulira nad dvaeset stavki koi se oslobodeni ododano~uvawe na dohodot, no ne se spomenuvaat dona-ciite koi se oslobodeni od odano~uvawe. Situacija-ta e identi~na koga se ovozmoùvaat olesnuvawa.Nitu edno olesnuvawe od dohodot koj podleì na da-nok ne se dozvoluva za delot od dohodot koj im se do-nira na NVO.

Za àl, poedincite-filantropi nemaat pravo na kakov i da edano~en pottik na dohodot koj go doniraat za dobrotvorni i

drugi neprofitni celi na registriranite NPO. Zakonot zapersonalen danok na dohod regulira nad dvaeset stavki koi se

oslobodeni od odano~uvawe na dohodot, no ne se spomenuvaatdonaciite koi se oslobodeni od odano~uvawe. Situacijata e

identi~na koga se ovozmoùvaat olesnuvawa. Nitu ednoolesnuvawe od dohodot koj podleì na danok ne se dozvoluva

za delot od dohodot koj im se donira na NVO

Zavr{ija u{te edni pregovori so MMF. Te{kikako sekoga{. Rezultatot e deka Republika Ma-kedonija povtorno ima aran`man so ovaa zna-

~ajna me|unarodna institucija. Ovojpat, toa e Prog-ramata za nabquduvawe od MMF koja za razlika odostanatite aran`mani koi se sklu~uvaat pome|u zem-jite ~lenki i MMF, ne vklu~uva finansiski kredi-ti. Me|utoa, finansiskite sredstva nikoga{ ne bileprimaren motiv zo{to Makedonija vleguva vo aran-`mani so ovaa mo}na me|unarodna finansiska insti-tucija. Osnovnata cel sekoga{ bila da se dobie me|u-narodna verifikacija deka zemjata ima kvalitetnaekonomska programa i e cvrsto re{ena da istrae nanejzinoto sproveduvawe. A toa, e neophoden predus-lov za privlekuvawe na ostanatite me|unarodni ins-titucii i privatni investitori vo zemja koja se nao-|a vo eden nestabilen region kako {to e Balkanot voposlednata decenija.

Po dve isklu~itelno uspe{ni godini (1999 i 2000)vo koi Makedonija iako nema{e Programa so MMF,pokaà deka sproveduva razumna makroekonomska po-litika i "cvrsto gi sproveduva strukturnite refor-mi# kone~no, vo noemvri 2000 godina Bordot na di-rektori na MMF go odobri kombiniraniotPRGF/EFF aran`man za Makedonija. So nego be{epredvideno makedonskata ekonomija da ostvari visokrast treta godina po red, niska inflacija, balansir-an buxet, odr`liv deficit na tekovnata smetka odplatniot bilans i da gi zaokruì reformite vo ne-finansiskiot sektor. Me|utoa, po teroristi~kitenapadi vo fevruari, zemjata zapadna vo seriozna bez-bednosna kriza koja generira{e kontrakcija na do-ma{nata i eksternata pobaruva~ka, pad na ekonom-skata aktivnost, zgolemeni buxetski tro{oci za od-branata na zemjata,1 rast na deficitot vo tekovnatasmetka i zabavuvawe na re{avaweto na problemite

so zagubarite. Vo takvi vonredni uslovi, zacrtanitetargeti bea neostvarlivi, a prekinot na aran`manotneminoven.

Sepak, so vnimatelna koordinacija na makroeko-nomskite politiki vladata ne dozvoli makroekonom-skata stabilnost da izleze od kontrola. I pokraj si-te te{kotii, godinata }e zavr{i so pad na BDP odokolu 4% do 4.5%, inflacija pome|u 5.3% i 5.5%, bu-xetski deficit2 od 6.7% od BDP i devizni rezerviod okolu 744 milioni SAD $. Vo poslednite meseciod godinata ve}e se zabeleùvaat prvite znaci dekamakedonskata ekonomija poleka se normalizira {toe sledeno so blaga kontrakcija na fiskalnata poli-tika (sporedeno so vtoriot i tretiot kvartal) i re-laksirawe na monetarnata politika. Seto toa e dob-ra najava deka ekonomskata politika se vra}a napretkrizniot kolosek, a zemjata e podgotvena da vle-ze vo nov aran`man so MMF.

Programata za nabquduvawe od MMF koja }e sesproveduva vo periodot od 1 januari do 30 juni 2002godina treba da posluì kako most za sklu~uvawe nanov Stend baj aran`man vo vtorata polovina na idna-ta godina. Vo ovoj {estmese~en period RepublikaMakedonija }e se vrati na ekonomskite politikikoi gi sproveduva{e prednaru{uvawata predizvi-kani od teroristi~kitenapadi vo periodot fev-ruari-avgust 2001 godi-na.

4 8 / 4 9

DimitarBOGOV

MAKEDONIJA SE VRA]A NAPATEKATA NA EKONOMSKIOT RAST

Dimitar Bogov e roden vo1967 godina vo Skopje.

Diplomiral na ekonom-skiot fakultet vo Skopje

vo 1992 godina. Od mart1993 godina do noemvri2001 godina, raboti voZavodot za statistika

kade gi pominuva rabot-nite mesta stru~en

sorabotnik, koordinatorna proektot za imple-

mentacija na sistemot nanacionalni smetki, sovet-

nik na direktorot zamakroekonomija i

pomo{nik rakovoditel nasektor. Kratok period vo

1998 i 1999 godina rabotikako konsultant vo

Makedonskiot delovencentar. Od noemvri 2001godina e rakovoditel na

Sektorot zamakroekonomija vo minis-

terstvoto za finansii.U~estvuval na golem broj

sostanoci, konferencii ikursevi od oblasta na

nacionalnite smetki imakroekonomijata vo orga-

nizacija na MMF,Svetskata banka, Eurostat,

OECD i ON/ECE. Odnoemvri 2000 do april2001 godina rabotel vo

Direktoratot za Ekonomskastatistika i monetarna

konvergencija na Eurostatvo Luksemburg. U~estvuval

vo golem broj proekti iavtor e na brojni

istraùva~ki trudovi odoblasta na nacionalnite

smetki, makroekonomskatapolitika, sivata ekonomi-

ja, finansiskata analizana pretprijatijata i DDV.^len e na Proektniot tim

koj go podgotvuvaIzve{tajot za rano

predupreduvawe na UNDP,vo koj e zadolèn za

ekonomskiot del.

1 Dopolnitelnite tro{oci za odbrana na zemjata od agresijata iznesuvaa 5.4% od BDP.

2 Za sporedba, zemjite od na{eto okruùvawe vo mirnovremenski uslovi ostvarija sli~ni ili pogolemi buxetskideficiti. Na primer, Jugoslavija 6.1% od BDP (2001), Hrvatska 5% od BDP (2001), Albanija vo poslednite petgodini ne se simnala pod 8% buxetski deficit.

Od 1 januari 2002 godina Makedonija e vo nov {estmese~enaran`man so MMF. Vo idnata godina se o~ekuva rast na BDP od 4%,inflacija od 2.5% i umeren buxetski deficit od 3.4%


Ekonomski politiki vo 2002 godina

Makroekonomska ramkaSo podobruvaweto na bezbednosnata situacija se

sozdavaat uslovi za zaìvuvawe na ekonomskata ak-tivnost vo narednata godina. Se o~ekuva vra}awe nadoverbata na potro{uva~ite i pretpriema~ite {totreba da dovede do rast na li~nata potro{uva~ka iinvesticiite koi }e bidat generatori na rastot od4%. Industrijata vo najgolem del }e gi povrati paza-rite zagubeni vo tekot na bezbednosnata kriza, osventekstilnata industrija kaj koja ne se o~ekuva brzozazdravuvawe. Vo zemjodelstvoto se o~ekuva nadomes-tuvawe na najgolem del od zagubenoto proizvodstvovo 2001 godina poradi nepovolnite vremenski prili-ki, a obnovata na razurnatite objekti, intenzivira-weto na investiciite finansirani od parite od Te-lekom, stanbenata izgradba i nekolku novi investi-cii na Fondot za pati{ta }e imaat pozitivno vlija-nie vrz rastot na grade`ni{tvoto. Delumnoto vra}a-we na nerezidentite, porastot na potro{uva~kata nadoma}instvata i aktiviraweto na vtoriot mobilenoperator }e iniciraat rast vo sektorot na uslugite,iako ne treba da se o~ekuva vra}awe na nivoto od2000 godina.

Stabiliziraweto na cenite vo vtorata polovina od2001 godina, se o~ekuva da prodolì i vo narednatagodina. Prose~nata godi{na inflacija merena prekutro{ocite na ìvot }e iznesuva okolu 2.5% {to e nanivoto na zemjite ~lenki na Evropskata monetarnaunija. Vakvoto dvièwe na cenite }e bide vo najgolemdel determinirano od poniskite prose~ni godi{niceni na surovata nafta vo narednata godina.

Kursot na denarot }e prodolì da bide fiksiranza evroto, a za negova poddr{ka }e treba da se odrù-vaat devizni rezervi vo iznos od ~etirimese~en uvozna stoki i uslugi. Za postignuvawe na ovoj target }ebide potrebno me|unarodnata zaednica da go finan-sira finansiskiot jaz vo Platniot bilans od 173 mi-lioni SAD $, od koi 42 se vo ~etvrtiot kvartal od2001 godina.

Fiskalna politikaVo 2002 godina se o~ekuva namaluvawe na buxet-

skiot deficit3 na 3.4% od BDP pri {to 0.7% }e bi-dat rezultat na golemite investicioni izdatoci naFondot za pati{ta. Najgolemiot del od deficitotna centralniot buxet (2.1% od BDP) se o~ekuva da senapravi vo prvata polovina na godinata za koga s¢u{te se planira da se zadràt visoki tro{oci zabezbednosta na zemjata, dodeka vo vtorata polovinaod 2002 godina, toj }e bide zna~ajno reduciran na0.6% od BDP.

Prihodite }e zabeleàt izvesno zgolemuvawe kakorezultat na pogolemata ekonomska aktivnost iprodolùvaweto na primenata na danokot na finan-siski transakcii. Dogovorite za slobodna trgovija iSpogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU }eimaat negativno vlijanie vrz carinskite prihodiporadi {to }e prodolì nivnoto namaluvawe.

Rashodite za odbrana na zemjata zna~itelno }e sereduciraat paralelno so o~ekuvanoto normalizira-we na bezbednosnata sostojba. Sepak, vo narednatagodina tie nema da se vratat na nivoto od pred vojna-ta. Kapitalnite rashodi finansirani od sredstvataod privatizacija na Telekom }e se zgolemat za okolu27%. Me|utoa, i pokraj toa, vkupnite kapitalni iz-datoci na buxetot }e se zadràt na nivoto od 2001 go-dina vo nominalen iznos.

Platite vo javniot sektor }e ostanat nepromenetivo 2002 godina, a primenata na noviot pravilnik zaplatite vo javnata administracija koj e predviden voZakonot za dràvni slu`benici }e bide odloèna.Otplatata na javniot dolg i socijalnite transferiredovno }e bidat servisirani od buxetot poradi {tone se predviduva akumulirawe na neplateni obvrskipo tie osnovi.

Monetarna politikaKursot na denarot }e prodolì da bide glavno sid-

ro na monetarnata politika vo narednata godina.Pobaruva~kata za pari }e go sledi porastot na BDPi proektiranata inflacija, poradi {to se o~ekuvanejzin porast od najmnogu 7.4% (dekemvri 2002/ de-kemvri 2001), a kreditite na privatniot sektor }e sezgolemat za 6.8%. Konverzijata na evro valutite voevro donese zna~itelen porast na deviznite depozitina naselenieto vo poslednite meseci od ovaa godina.Se o~ekuva eden del od niv da ostanat vo bankarskiotsistem i po konverzijata. Monetarnata politika }ebide podgotvena da ja sterilizira pogolemata lik-vidnost na pazarot koja moè da se pojavi dokolkubankite odlu~at da gi zgolemat kreditite na privat-

Finansiskite sredstva nikoga{ ne bile primaren motiv zo{toMakedonija vleguva vo aran`mani so ovaa mo}na me|unarodna

finansiska institucija. Osnovnata cel sekoga{ bila da sedobie me|unarodna verifikacija deka zemjata ima kvalitetnaekonomska programa i e cvrsto re{ena da istrae na nejzinotosproveduvawe. A toa, e neophoden preduslov za privlekuvawe

na ostanatite me|unarodni institucii i privatni investitorivo zemja koja se nao|a vo eden nestabilen region kako {to e

Balkanot vo poslednata decenija

3 Gi vklu~uva buxetite na centralniot buxet, buxetite na lokalnata samouprava, trite socijalni fondovi iFondot za pati{ta.

5 0 / 5 1

E K O N O M S K A P O L I T I K A

niot sektor kako rezultat na pogolemiot depozitenpotencijal.

Vo narednata godina se o~ekuva da dojde do zajaknu-vawe na finansiskiot sektor kako rezultat na mer-kite i reformite {to Vladata i NBRM gi sprovedu-vaat vo kontinuitet. NBRM }e prodolì so strikt-nata primena na supervizorskite standardi so cel dago prodolì procesot na podobruvawe na bankarski-te portfolija, a na 1 januari 2002 godina, noviot pla-ten promet celosno }e go zameni dosega{niot Zavodza platen promet. Zakonot protiv perewe na pari }evleze vo sila na 1 mart, a noviot Zakon za devizno ra-botewe na 31 juli 2002 godina.

Eksteren sektorVo narednata godina se o~ekuva umeren porast na

nadvore{nata razmena. Izvozot na stoki }e bide podvlijanie na namalenata pobaruva~ka za makedonskitekstil, kako posledica na nedoverbata na stran-skite kupuva~i poradi bezbednosnata kriza vo zemja-ta. Sepak, vo 2002 godina }e dojde do odredeno podob-ruvawe na deficitot vo tekovnata smetka kako re-zultat na pogolemite privatni transferi i zgolemu-vaweto na nerezidentnata potro{uva~ka koe }e jasledi obnovata na zemjata.

U~estvoto na nadvore{niot dolg vo BDP }e se na-mali od 39.1% na 36.7%, a otplatata na dolgot vo na-rednata godina }e iznesuva okolu 12% od izvozot na

4 Koga go velime ova ne mislime deka treba da se napu{ti pazarot na EU. Naprotiv, treba da se zgolemuva,me|utoa, objektivno, makedonskite proizvodi moàt mnogu polesno da gi zadovolat kriteriumite na pomalku pro-birlivite pazari koi gi spomnavme.

Indikatori za sledewe na ispolnuvaweto naProgramata

Ispolnuvaweto na Programata }e se sledi prekuslednite kvartalni kvantitativni targeti:

1. goren limit na neto doma{nite sredstva na bankarskiot sistem;

2. goren limit na neto kreditite na dràvata od bankarskiot sistem;

3. dolen limit na neto deviznite sredstva na NBRM;4. goren limit na transferite i neto pozajmuvaweto od

centralnata dràva na vonbuxetskite fondovi;5. goren limit na dogovarawe ili garantirawe na novi

nekoncesionalni srednoro~ni i dolgoro~ni krediti od strana na Vladata ili NBRM;

6. goren limit na nivoto na kratkoro~no zadolùvawe ili garancii od dràvata, osven za kreditite svrzani so uvozot;

7. da ne se akumuliraat novi neplateni obvrski kon stranstvo;

8. goren limit na doma{nite neplateni obvrski na centralnata dràva;

9. goren limit na rashodite za plati na centralnata dràva;

10. goren limit na rashodite za plati finansirani od sopstvenite prihodi;

11. minimalno saldo na buxetite na centralnata dràva i vkupnata dràva (gi vklu~uva vonbuxetskitefondovi).


stoki i uslugi. Iako, spored ovie indikatori, Make-donija e vo redot na umereno zadolènite zemji, Vla-data }e prodolì so ograni~uvaweto na novi zadol-ùvawa pod nekoncesionalni uslovi.

RiziciVra}aweto na doverbata na potro{uva~ite i pret-

priema~ite e klu~en faktor za uspeh na makroeko-nomskata politika vo 2002 godina. S¢ u{te nesta-bilnata bezbednosna situacija i prisustvoto na voo-ruèni bandi vo odredeni regioni od zemjata, pret-stavuvaat potencijalna opasnost koja moè da ja zag-rozi makroekonomskata politika. Eventualnotoprolongirawe na vra}aweto na makedonskite bezbed-nosni sili vo okupiranite sela }e gi zgolemi o~eku-vawata od povtorna eskalacija na nasilstvata i }e goodloì celosnoto zaìvuvawe na potro{uva~katana doma}instvata i na doma{nite investicii. Sepak,zna~itelnite devizni rezervi se dovolna garancijadeka makroekonomskata politika ima sili da sespravi so umereni naru{uvawa predizvikani od bez-bednosen karakter.

Dopolnitelna te{kotija koja }e go ote`ne zakrep-nuvaweto na makedonskata ekonomija e recesijata vokoja se nao|aat najmo}nite ekonomski sili, koja }eprodolì vo tekot na celata 2002 godina. Me|utoa,toa ne bi trebalo da pretstavuva pogolem problembidej}i rastot na makedonskata ekonomija vo nared-nata godina }e bide generiran od zakrepnuvaweto nadoma{nata pobaruva~ka. No, makedonskata ekonomi-ja treba intenzivno da gi targetira pazarite vo bal-kanskiot region, zemjite kandidati za ~lenstvo voEU, Rusija i Ukraina koi ostvaruvaat skoro dvapati

povisoki stapki na rast od zemjite na EU.4 Vpro~em,i Slovenija koja se nao|a pred vratite na EU, ja zasi-luva sorabotkata so SR Jugoslavija za da gi iskoris-ti povolnostite na dogovorot za slobodna trgovija{to na{iot severen sosed go ima so Rusija.

So podobruvaweto na bezbednosnata situacija se sozdavaatuslovi za zaìvuvawe na ekonomskata aktivnost vo narednatagodina. Se o~ekuva vra}awe na doverbata na potro{uva~ite i

pretpriema~ite {to treba da dovede do rast na li~natapotro{uva~ka i investiciite koi }e bidat generatori narastot od 4%. Industrijata vo najgolem del }e gi povratipazarite zagubeni vo tekot na bezbednosnata kriza, osven

tekstilnata industrija kaj koja ne se o~ekuva brzozazdravuvawe

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI

2000 2001 2002

Bruto doma{en proizvod-stapka na rast 4.6 -4.5 4.0

Tro{oci na ìvot-prose~en porast 5.8 5.3 2.5

Centralen buxet-saldo vo % od BDP 2.7 -6.5 -2.7

Buxet i fondovi-saldo vo % od BDP 2.5 -6.7 -3.4

Izvoz na stoki-promena vo % 10.7 -12.2 0.1

Uvoz na stoki-promena vo % 18.4 -18.6 3.5

Nadvore{en dolg kako % od BDP 40.0 39.1 36.7

Otplata na nadvore{en dolg kako % od

na izvozot na stoki i uslugi 13.1 18.5 12.5

2000 - procenka za BDP, ostvareno za ostanatite2001 - procenki2002 - proekcii

Proces na reinventirawe na vladite vo celiot svet

Osnovni predizvici za sekoja vladaVladite se naj~esto pogolemi i poglomazni od niv-

nata vistinska potreba, pred s¢ ako se gleda od per-spektiva na delovniot model. Taka, sekoj napor da senamali nivnata golemina, koj e kompatibilen so niv-nite redefinirani procesi e pove}e od dobredojden.

Istovremeno, novite vladi imaat tendencija da bi-dat poblisku do svoite gra|ani otkolku "starite#vladi. Nasekade vo svetot, vladite ja sogleduvaatpotrebata da nudat podobri i poefikasni uslugi nasvoite gra|ani na mnogu pobrz i poevtin na~in - {tozna~i deka treba da gi poednostavat i usovr{at svo-ite administrativni procesi.

Vladite baraat novi relacii so gra|anite. Tie s¢pove}e gi gledaat gra|anite kako korisnici, naj~es-to sporeduvaj}i se sebesi i merej}i gi svoite per-formansi so privatniot sektor. Na ovoj na~in tie setrudat mnogu pove}e da ja pridobijat gra|anskata do-verba.

Za realizirawe na novite relacii pome|u javnioti privatniot sektor potrebno e da se izgradi zakon-skata ramka i regulativa vo pogled na {ifrirawe,za{tita na podatocite, individualna privatnost, de-regulacija, itn.

Preminot od industriskata vo informati~kataera se karakterizira so kontinuirana promena voekonomskite, politi~kite i socijalnite faktori.Za da se poddrì "protokot# na podatocite potrebnoe da se izgradi nova infrastruktura, kako {to navremeto e izgradena nova transportna infrastruktu-ra, za da se prenesuvaat proizvodite od edno na drugomesto.

Za vladite e mnogu va`no da gi iskoristat popu-larnosta i mo}ta na novite distribuciski kanali imediumi, kakov {to e Internet, za da ponudat inova-

tivni i poefektivni interfejsi (spoevi, kontakti)so gra|anite i partnerite. Isto taka, vladite trebada bidat poefikasni, kako vo operativna taka i voekonomska smisla, vo na~inot na koj tie gi izveduva-at i vodat svoite operacii i uslugi.

Strategija i operativni taktiki za implementacija na e-vladaMnogu e neblagodarno da se postavuvaat modeli za

toa kako vladite gi nao|aat ili treba da gi nao|aatre{enijata za predizvicite opi{ani pogore.

Sepak, vladite se obiduvaat da gi prisposobat svo-ite organizaciski strukturi i svojot deloven modelza novite barawa. So novo fokusirawe na svoite ko-risnici-gra|anite, kako i prekrojuvawe na svoiteagencii i svoite slu`benici, tie se obiduvaat da goprimenat ovoj nov koncept.

Najva`no od s¢ za ovoj tekst e deka vladite kone~-no se obiduvaat da ja iskoristat informacionatatehnologija (IT) za da se preobrazat sebesi. Od dru-ga perspektiva, na sli~en na~in kako firmite voprivatniot sektor, vladite se obiduvaat da kreiraatnova delovna vrednost investiraj}i vo IT.

Vo svoeto izlagawe na kon-ferencijata za e-vladi voSietl ovaa godina, pret-sedatelot na UO i glavni-ot softverski arhitektna korporacijata Micro-soft, Bil Gejts, naglasideka vo idninani{to nema daima pogolemovlijanie vona~inot nakoj vladite

5 2 / 5 3

Venko Gligorov ediplomiran

elektro-tehni~kiinèner so specijalnost

vo kompjuterskatatehnika i informatika.

Toj e osnova~ i direktorna Login Sistemi,

privatna firma odoblasta na

kompjuterskiotinènering i konsalting.Od 2000 godina e ~len na

komitetot naPretsedatelot na RM

"e-Makedonija za site#.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celostda gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

"Vladite vo celiot svet se reformiraat i se reinventiraat za dastanat pomali, pointeligentni i poaktivni i da se promenat voovaa informati~ka era koja brzo se menuva"

Al Gor, potpretsedatel na SAD, 1999 godina

POEFIKASNA I POEVTINA VLADAPREKU KONCEPTOT ZA E-VLADA

VenkoGLIGOROV

komuniciraat so svoite gra|ani, od efektnata upot-reba na tehnologijata.

Koncept za e-vladaKonceptot za e-vlada e cel na sekoja vlada, no ne

treba da se sfati deka toa e samo koncept za on-lajnvlada ili vladata da bide na Internet. Konceptot zae-vlada se odnesuva pove}e na vladata vo informa-ti~kata era.

Za da se stigne tamu, potrebno e da se primeni faz-na strategija:

l Pro{iruvawe na infrastrukturata na Inter-net i Internetot da se napravi siguren i bezbe-den;

l Da se poednostavat internite delovni procesi;i

l Da se ponudat servisi i uslugi preku raznovidnitehni~ki i delovni kanali.

Razvoj i potencijalite na InternetKako {to e ve}e poznato, Internetot se razviva so

zabrzano tempo vo pogled na brzinata, popularnostai mo`nostite. Sepak, moè da se oddelat tri fazi vorazvojot na Internet:

l Gradewe na informaciski portali. Osnovna ka-rakteristika na ovaa faza e prisustvoto na vla-dinata agencija na Internet preku sopstven vebsajt i stranici koi davaat informacii za aktiv-nostite, zakonskata regulativa i sli~no. Vakvi-te sajtovi nemaat re~isi nikakva interakcija sokorisnicite na Internet.

l Nudewe na transakcii. Vo ovaa faza, sajtovitese pobogati so informacii, no i ovozmoùvaatvnesuvawe na podatoci od strana na korisnici-te. Na primer, ispra}awe na dano~na prijavapreku Internet. Celta e da se zgolemat priho-dite kaj agenciite bidej}i vakvite portali imza{teduvaat resursi na korisnicite, a agencii-te gi namaluvaat tro{ocite za rabotewe i ops-luùvawe.

l Digitalna ekonomija. Vo ovaa faza sajtovite naagenciite "zboruvaat# me|u sebe, imaat mo`nos-ti za pristap i rabota so razli~ni uredi, a nesamo so personalni kompjuteri i se zgolemuva ipodobruva vrskata pome|u javniot i privatniotsektor.

Portali za e-vladaSoglasno so fazite na razvojot na Internet, por-

talite imaat svoja faza na gradewe i postoewe.l Informaciska faza. Ova e po~etnata faza vo

koja sekoja vladina agencija ima sopstven vebsajt preku koj slu`benicite prebaruvaat infor-

macii, razmenuvaat informacii, gi pregledu-vaat svoite elektronski sanda~iwa i imaatmo`nosti za protok na dokumenti.

l Aplikaciska faza. Vo ovaa faza, vladiniteagencii gi integriraat sajtovite so delovniteprocesi i aplikaciite vo samite agencii. Naprimer se pojavuvaat uslugi kakvi {to se e-na-bavki, e-pla}awa, e-demokratski mo`nosti, itn.Obi~no vakvite portali se narekuvaat verti-kalni portali.

l Faza na e-vlada. Vo poslednata faza se vr{i in-tegrirawe na raznite vertikalni portali vorazli~nite vladini agencii. Pri toa integra-cijata se vr{i vo dva sloja ili nivoa, od koi ed-nata e vnatre{na, a drugata e nadvore{na inte-gracija. Gra|anite i biznisite }e dobivaat kon-solidirana informacija i edno mesto za so vla-data i vladinite agencii.

[ematski prikaz na integralen portal

Definicija za konceptot e-vladaNe postoi definicija koja }e go opi{e celosno

konceptot za e-vlada. Sepak toa se pove}e aktivnos-ti na vladata od koi najzna~ajni se:

l Dostavuvawe elektronski servisi do gra|anitei biznisite;

l Gra|anite i biznisite se on-lajn vo sekoe vreme,na sekoe mesto i so koj bilo ured;

l Pristapna personalna i celosna edukacija; il Pottiknuvawe na ekonomski razvoj.

Primeri od drugi zemji za e-vladi

Velika BritanijaProektot "Gateway# e edno od najva`nite e-govern-

ment re{enija koi do sega se implementirani. Ovojproekt e razvien kako del od inicijativata na bri-tanskata vlada za celosna on-line komunikacija i vocelost se bazira na platformata na Microsoft.


Èí òåãðèðàíÈí òåãðèðàí ï î ðòàëï î ðòàëÔàçà Ôàçà ee--ÂëàäàÂëàäà

Âëàäèí èÂëàäèí èàãåí öèèàãåí öèè

.gov.gov

ÂëàäàÂëàäà

Ãðàƒàí èÃðàƒàí è

Ôèðì èÔèðì è

Âåðòèêàëí èÂåðòèêàëí èï î ðòàëèï î ðòàëè

£à

âí

è£

àâ

íè //

Âå

ðòè

êà

ëí

èÂ

åð

òèêà

ëí

èï

îð

òàë

èï

îð

òàë

è.gov.gov

.gov.gov

Èí

òåãð

èð

àí

Èí

òåãð

èð

àí ï

îð

òàë

ïî

ðòà

ë

• Óñëóãè í à äî äàäåí à âðåäí î ñò

• Òåõí è÷êà ñòàí äàðäèçàöè¼à è èí òåãðàöè¼à

• Èí òåãðàöè¼à í à âëàäèí è óñëóãè

• Ï àçàðí è ì åñòà• Ï î ääðø êà í à

çàåäí èöèòå

Integriran portalFaza e-Vlada

Vladiniagencii

Vertikalni portali

Gra|ani

Vlada

Firmi

JavniV

ertikalni

portali

Integriranportal

- Uslugi nadodadena vrednost

- Tehni~kastandardizacija i integracija

- Integracija na vladini uslugi- Pazarni mesta- Poddr{ka na zaednicite

5 4 / 5 5

E - V L A D A

Celta na proektot e preku Internet da se ovoz-moì na pretprijatijata da popolnuvaat i podnesu-vaat elektronski formulari preku veb straniciteobezbedeni od strana na Upravata za javni prihodi,Carinata i Ministerstvoto za zemjodelstvo vo Bri-tanija.

Vo idnina, sekoja firma koja }e go koristi ovojsoftver }e bide vo mo`nost direktno i bezbedno darazmenuva informacii so vladinite institucii pre-ku Internet. Krajna cel na proektot e do 2005 godi-na 100% od vladinite transakcii vo Britanija dabidat dostapni on-line.

[vajcarijaKoristej}i gi prednostite na ovaa Microsoft teh-

nologija, [vajcarskiot dràven zavod za statistikauspea da ja zavr{i analizata od napraveniot popis zaedna godina pobrzo. Za prv pat popisot vo [vajcari-ja be{e izveden preku Internet na toj na~in {to na-selenieto gi popolnuva{e pra{alnicite za popisoton-line. So mo`nostite koi gi nudi Microsoft tehnolo-gijata vozmo`no e da se sozdade sigurna i stabilnaveb stranica, sposobna da se spravi so 23.000 poseti-teli vo isto vreme, bez nikakva zaguba vo kvalitetoti brzinata.

EstonijaEstonija e zemja so okolu 1,6 milioni ìteli i so

ekonomija koja vo izminatite 10 godini premina od90%-na zavisnost od Rusija do pomalku od 8%-na za-visnost. Pri toa se zabeleàni odli~ni ekonomskirezultati.

Spored zborovite na Tarmo Ludus, minister voMinisterstvoto za vnatre{ni raboti, najvisoki po-liti~ki prioriteti na Estonija se:

l Fokusirawe na gra|anite;l Inovacija i standardizacija na javnite servisi;l Site informacii i uslugi da se nudat preku In-

ternet;l [to e mo`no pomala javna administracija pre-

ku t.n. outsourcingna s¢ osven na donesuvaweto naodlukite, uslugite da se razvivaat i odrùvaatod privatniot sektor, centralen razvoj no de-centralizirano odrùvawe;

l Vospostaveni normi za e-birokratija;

l Gra|anite moraat da poseduvaat kompjuterskadozvola (ang. Computer Driving License) na sli~enna~in kako {to poseduvaat voza~ka dozvola);

l Centralna koordinacija na razvojot.Eden od pointeresnite proekti i aktivnosti vo

Estonija e odrùvaweto na sednicite na vladata sopomo{ na kompjuter.

Drugite biv{i jugoslovenski republikiDrugite biv{i jugoslovenski republiki zabrzano

rabotat na realizacijata na konceptot za e-vladi. VoHrvatska za toa e zadolèn posebna institucija kojase narekuva Uprava za internetizacija. Vo Slovenijapostoi Agencija za informatika, a i vo Jugoslavijase odvivaat sli~ni procesi.

Karakteristi~no za ovie zemji e toa {to tie imaatpotpi{ano strate{ki dogovori za sorabotka so svet-skite informati~ki ku}i. Na toj na~in vladiteiskoristuvaat mnogu povolni finansiski uslovi,imaat golema poddr{ka za proektite za e-vlada. Istotaka, ovie strate{ki firmi gi zgolemuvaat svoiteinvesticii vo IT pazarot na svoite zemji. SRJugoslavija i Slovenija kako strate{ki partneri giimaat odbrano Microsoft i IBM .

Sostojbi vo Makedonija

Pretsedatelski komitetPretsedatelot na RM, Boris Trajkovski pokrena

inicijativa "e-Makedonija za site# so cel da gi zabr-za aktivnostite na poleto na dvièweto na dràvatakon informati~koto op{testvo i digitalnata eko-nomija.

Za realizacijata na inicijativata, pretsedatelotna RM formira{e komitet "e-Makedonija za site#,sostaven od eksperti na visoki izvr{ni pozicii voobrazovanieto, telekom operatorot, dràvnite ins-titucii, bankarstvoto i pretstavnici na kompjuter-ski firmi. Ovoj komitet treba silno da vlijae vokreiraweto na strategijata i operacionalizirawena taktikite kako i da vlijae ovie procesi da dobi-jat najvisok prioritet.

Sostojbi vo ministerstvataVo pogled na sostojbite vo Ministerstvata, moeto

iskustvo go kaùva slednoto. Nekoi od ministerstvata imaat sopstveni veb saj-

tovi, no pove}eto ne se aùrni, a samiot proces napolnewe so podatoci e dosta sloèn i skap. Re~isida nema ministerstvo koe gi ima postaveno interni-te delovni procesi da bidat kompatibilni so Inter-net standardite, a sovremenite delovni alatki se ko-ristat na mnogu nisko nivo. Isto taka, otsustvuva ko-

Preminot od industriskata vo informati~kata era sekarakterizira so kontinuirana promena vo ekonomskite,politi~kite i socijalnite faktori. Za da se poddrì"protokot" na podatocite potrebno e da se izgradi novainfrastruktura, kako {to na vremeto e izgradena novatransportna infrastruktura, za da se prenesuvaat proizvoditeod edno na drugo mesto


ordiniranost me|u ministerstvata vo pogled na in-frastrukturata, standardizacijata, i razmenata napodatoci.

Se ~ini, najkorisen sajt za pretprijatijata i gra|a-nite e sajtot na Ministerstvoto za finansii na koemoè da se prezemat formulari povrzani so dano~-nata problematika. No, toa e samo po~etokot od pr-vata faza vo implementacijata na konceptot za e-vlada.

Potencijali so dosega{nite aktivnosti i pridobivkiVedna{ po implementiraweto na Zakonot za digi-

talen potpis koj go izraboti Ministerstvoto za fi-nansii, mo`nostite koi se otvoraat za e-vlada se og-romni. Taka na primer, site formulari (dano~niprijavi i sl.) od Upravata za javni prihodi, institu-ciite koi proizlegoa od ZPP, Ministerstvoto zaekonomija (reeksporti, kompenzacii, potvrdi za ca-rinewe i sl.), Zavodot za vrabotuvawe i site oniemesta koi ne asociraat na {alteri, turkanici, ner-vozi, moàt da se popolnuvat i da ispra}aat on-lajnso celosna avtorizacija na relevantnosta na doku-mentot.

Vo korelacija so ova se i pripremite na pove}etobanki vo procesot na reformata na platniot sistemda im ovozmoàt na svoite klienti sistem na elek-tronsko pla}awe od doma ili t.n. e-bankarstvo. Natoj na~in moè da se reguliraat i site obvrski kondràvata po osnova na najrazli~ni danoci i taksikoi gi pridruùvaat on-line formularite.

Implementacijata na vakvite noviteti za gra|ani-te }e zna~at pomalku gubewe na vreme i nervi pred{alterite na administrativnite institucii, pomal-ku nervozi pri barawe slobodno parking mesto, po-mali tro{oci za koristewe na vozila i nafteni de-rivati, i pomalo zagaduvawe na ìvotnata sredina.

Vo odnos na integracijata na razli~nite vladiniportali me|u samite ministerstva i institucii pos-tojat golemi mo`nosti za zgolemuvawe na efikas-nosta na celokupnata administracija i implementa-cija na sovremenite inmformati~ki tehnologii iintegracija na postojnite raspolo`livi bazi na po-datoci, nivno integrirawe na zaedni~ka platforma,razvivawe na odredeni softverski re{enija za avto-matsko izvr{uvawe na odredeni analizi i ovozmoù-vawe direkten, no selektiven pristap i dostapnostna informaciite na odgovornite lica.

Taka na primer, podatocite od ekonomskata sferakoi kaj nas glavno se evidentiraat vo bazite na poda-toci na vode~kite institucii vo ovaa oblast Minis-terstvoto za finansii, Ministerstvoto za ekonomi-ja, Carinskata uprava, Narodnata banka i Zavodot za

statistika na R.Makedonija, treba da bidat avtomat-ski obraboteni, grupirani, selektirani i integri-rani, soglasno na potrebite, vedna{ so samoto nivnovnesuvawe vo koja bilo baza na podatoci na spome-natite institucii, i vo taa forma dostapni na siteso avtoriziran pristap, so cel potoa vrabotenite dane gubat vreme vo vr{ewe na istite analizi.

Najdobar primer se podatocite za nadvore{no tr-govskata razmena - vo sekoj moment da moè da se do-bijat analizi na podatoci za ostvaruvawe na uvozot iizvozot, bilateralno, po ekonomski grupacii, ostva-ruvawe na dogovorite za slobodna trgovija, prose~niuvozni ceni, koli~ina na uvoz i izvoz po tarifenbroj i po SMTK, sledewe na dinamikata na razmena-ta, trendovite, podatoci za dvièwe na proizvod-stvoto i sl. Istoto se odnesuva i na site drugi rele-vantni ekonomski indikatori.

Pritoa, zaradi karakterot na doverlivosta na od-redeni informacii se vospostavuva strogo selektiv-en pristap do podatocite na razli~nite nivoa na ra-kovodewe vo instituciite.

I vo odnos na informaciskite portali postojatgolemi mo`nosti za obezbeduvawe dobar servis nainstituciite na gra|anite i delovnata zaednica.

Taka na primer, Ministerstvo za ekonomija, kako{to e toa slu~aj vo mnogu drugi razvieni zemji, preku

Vo svoeto izlagawe na konferencijata za e-vladi vo Sietl ovaagodina, pretsedatelot na UO i glavniot softverski arhitekt na

korporacijata Microsoft, Bil Gejts, naglasi deka vo idninani{to nema da ima pogolemo vlijanie vo na~inot na koj

vladite komuniciraat so svoite gra|ani, od efektnata upotrebana tehnologijata

5 6 / 5 7

E - V L A D A

svojot veb sajt moè da ponudi silna informacionapodr{ka na makedonskite pretprijatija.

l Trgovskata politika na R. Makedonija - procesna pristapuvawe kon Svetskata trgovska orga-nizacija, dogovorite za slobodna trgovija, novipropisi i regulativa, odluki na vladi od raznizemji i reperkusiite koi moàt da proizlezatza makedonskiot izvoz od toa i sli~no;

l Pristap kon potencijalnite pazari - visina nacarinski dava~ki, necarinski barieri i ograni-~uvawa, uvozni proceduri, preporaki za nivnonadminuvawe i drugo;

l Trgovski statistikil Pazarni informacii - informacii za dvièwe

na cenite na svetskite berzi na stoki i valuti,prognozi za proizvodstvoto, slu~uvawa so gole-mite proizvoditeli koi go diktiraat svetskiotpazar;

l Najnovi dostignuvawa vo odredeni sektori -analizi za procesite i razvojot vo istite;

l Mo`nosti za promocija - saemi, izlo`bi, novimarketing tehniki

l Trgovski kontakti - direktoriumi na golem brojuvoznici i izvoznici;

l Linkovi do drugi veb sajtovi - kade moàt da sedobijat najrazli~ni delovni informacii; i

l On-lajn komunikacija so pretprijatijata vo od-nos na najrazli~ni pra{awa od spomenatite ob-lasti.

Sledni ~ekori za Makedonija Pokraj o~iglednite aktivnosti kakvi {to se za-

konskata regulativa i forsirawe za zabrzan razvoj

na bankite kon digitalnata ekonomija, se ~ini pot-rebno e da se podelat aktivnostite vo kratkoro~ni idolgoro~ni.

A/ Kratkoro~ni aktivnostiOvie aktivnosti nosat brzi rezultati i naj~esto

se osnoven preduslov za kakvi bilo drugi aktivnostivo pravecot na e-vlada.

l Potpi{uvawe na strate{ki dogovori so svet-skite proizvoditeli na informati~ka tehnolo-gija;

l Celishodno iskoristuvawe na tehni~kata i fi-nansiskata pomo{ {to ja dobiva Makedonija;

l Pogolemo vklu~uvawe na doma{ni kompjuterskifirmi so {to }e se obezbedi nivno zabrzano jak-newe;

l Masovna doobrazuvawe na slu`benicite vo jav-nata administracija za koristewe na sovremenikompjuterski alatki;

l Organizirawe na me|unarodni konferencii voMakedonija kade {to }e se povikuvaat klu~nilu|e vo biznisot, naukata, politikata i kultur-ata od Makedonija i svetot;

l Aktivno u~estvo na klu~ni makedonski lu|e vome|unarodni konferencii, samiti i sobiri; i

l Doobrazuvawe i prekvalifikacija na visoko-stru~ni kadri od drugi oblasti so kompjuterskive{tini i znaewa

B/ Dolgoro~ni aktivnostil Pokvalitetno i pomasovno obrazovanie na mla-

data generacija vo ekonomski i kompjuterskinauki;

l Reformite da prodolàt, no so to~no odredenikontrolni to~ki za da moè da se po~uvstvuvaatpridobivkite; i

l Da se zgolemuva doverbata kaj gra|anite na Ma-kedonija deka Makedonija e sposobna da napredu-va so krupni ~ekori.

Ne postoi definicija koja }e go opi{e celosno konceptot zae-vlada. Sepak toa se pove}e aktivnosti na vladata od koinajzna~ajni se: dostavuvawe elektronski servisi do gra|anitei biznisite, gra|anite i biznisite se on-lajn vo sekoe vreme,na sekoe mesto i so koj bilo ured, pristapna personalna icelosna edukacija i pottiknuvawe na ekonomski razvoj

Vo podgotovkata na statijata za e-vlada, pokraj drugoto koristeni sejavni izvori na Microsoft za ovaa problematika.

Zakonot za grade`noto zemji{te1 za razlika odprethodnite zakoni koi ja ureduvaa ovaa mate-rija, spored koi grade`noto zemji{te be{e vo

op{testvena sopstvenost, (podocna i vo sopstvenostna Republika Makedonija) i spored koi fizi~kite ipravnite lica moèa da imaat pravo na koristewe, anekoi op{testveni pravni lica i pravo na upravuva-we, vo ~len 4 izri~no predviduva deka na grade`notozemji{te moè da se steknuva pravo na sopstvenost idrugi prava opredeleni so ovoj i drug zakon. Na pra-voto na sopstvenost na grade`noto zemji{te i nadrugite prava vrz toa zemji{te, se primenuvaat pro-pisite za sopstvenosta i drugite prava vrz stvaritekako i propisite za evidencija na pravata vrz ned-vi`nostite.

Zakonot e struktuiran taka {to sodrì: I. osnovniodredbi, II . odredbi so koi se uredeni pravata na gra-de`noto zemji{te; III . odredbi so koi se ureduva gra-de`noto zemji{te; IV . odredbi so koi se ureduvatransformacijata na pravoto na koristewe na gra-de`noto zemji{te i V. preodni i zavr{ni odredbi.Celta na ovoj trud e samo elaboracija na nekoi re{e-nija predvideni vo preodnite i zavr{nite odredbi itoa: re{enijata sodràni vo odredbite od ~len 68 i

re{enieto sodràno vo odredbata od ~len 67, od pri-~ina {to toa re{enie predizvika razli~ni tolku-vawa pa duri e dovedena vo pra{awe negovata soglas-nost so Ustavot (povedena e inicijativa za negovaocena pred Ustavniot sud na Republika Makedonija),a koj ne e smesten vo preodnite i zavr{nite odredbi.

^lenot 68 od Zakonot predviduva dve situacii zasteknuvawe na pravo na sopstvenost i toa: 1) steknu-vawe na pravo na sopstvenost na neizgradeno grade`-no zemji{te (~len 68 stav 1 od Zakonot) i 2) steknu-vawe na pravo na sopstvenost na izgradeno grade`nozemji{te (~len 68 stav 2 od Zakonot). Vo natamo{ni-te izlagawa }e bidat elaborirani odredbite od ovoj~len.

1. Steknuvawe na pravo na sopstvenost na neizgra-deno grade`no zemji{te (~len 68 stav 1 od Zakonot).Soglasno odredbata sodràna vo stavot 1 od ovoj~len pravo na sopstvenost na neizgradeno grade`no

Prof. d-r Arsen Janevski eroden vo 1949 godina vos.Ki~inica - Gostivar. Vo1971 godina diplomiral naPravniot fakultet vo NoviSad kako eden od najdobritestudenti vo negovatageneracija. Po diplomi-raweto se vrabotuva kakoasistent na Pravniotfakultet vo Skopje, kade vo1979 godina magistrira odoblasta na gra|anskotopravo, a vo 1982 godinaodbranil doktorskadisertacija od oblasta nagra|anskoto procesno pravoi se stekna so nau~niotstepen doktor po pravninauki. Denes e profesor naPravniot fakultet voSkopje i predava gra|anskoprocesno pravo.Rakovoditel e naInstitutot po gra|anskopravo i Rakovoditel napostdiplomskite studii pogra|ansko pravo. Avtor e napove}e od 70 nau~ni istru~ni trudovi. U~esnik ena brojni nau~ni i stru~nisovetuvawa vo zemjata istranstvo. Arbitar e nalistata na arbitri naPostojaniot izbran sud priStopanskata Komora na RM ina Stalniot izbran sud naStopanskata Komora naRepublika Hrvatska. Od2000-ta godina e ~len napravniot sovet na Vladatana RM.


Zakonot za grade`noto zemji{te za razlika od prethodnite zakonikoi ja ureduvaa ovaa materija, spored koi grade`noto zemji{te

be{e vo op{testvena sopstvenost i spored koi fizi~kite ipravnite lica moèa da imaat pravo na koristewe, a nekoi

op{testveni pravni lica i pravo na upravuvawe, izri~nopredviduva deka na grade`noto zemji{te moè da se steknuva pravo

na sopstvenost i drugi prava opredeleni so ovoj i drug zakon

OSVRT NA NEKOI ODREDBIOD ZAKONOT ZA GRADE@NOTOZEMJI[TE

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorite i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

1 Zakonot za grade`noto zemji{te e donesen na 04.07.2001 god., objaven na 12.07.2001 god., vo "Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija " br.53/2001, stapi vo sila osmiot den od negovoto objavuvawe, a se primenuva od denot na

primenata na Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava (13.09.2001). Zakonot za grade`noto zemji{te vo nata-mo{niot tekst }e bide upotrebuvan skrateno Zakon.

Prof. d-r ArsenJANEVSKI

zemji{te moè da stekne lice koe koristi zemji{tepreneseno od porane{en sopstvenik, ako zemji{tetogo koristi pove}e od 20 godini vrz osnova na dogovorsklu~en so porane{niot sopstvenik i dokolku platidanok na promet na grade`noto zemji{te. So vnima-telno ~itawe na odredbata jasno moè da se vidi dekasopstvenost na neizgradeno grade`no zemji{te moèda stekne lice pod uslov: a) prenesenoto zemji{tetoda go koristi vrz osnova na dogovor sklu~en so pora-ne{niot sopstvenik; b) zemji{teto da go koristi po-ve}e od 20 godini i v) dokolku plati danok na prometna grade`noto zemji{te.

Na prv pogled se ~ini deka odredbata e sosema jas-na, no vo su{tina toa ne e taka. Imeno, pri tolkuva-weto na istata (~l. 68 st. 1 od Zakonot) se postavuvaatnekolku pra{awa od ~ii odgovori zavisi nejzinataprimena. Taka vo vrska so uslovot od to~ka a) prene-

senoto zemji{te da go koristi vrz osnova na dogovorsklu~en so porane{niot sopstvenik, se postavuvapra{aweto dali voop{to moèlo da bide prenesenopravoto na koristewe na zemji{teto, odnosno pravo-to na sopstvenost? Imeno, zakonodavecot vo ovoj slu-~aj sakal da gi opfati (da gi konvalidira) onie dogo-vori na porane{nite sopstvenici so koi tie sakaleda go prenesat (otu|at) pravoto na grade`noto zem-ji{te na drugi lica koi bea nadvor od krugot na li-cata na koi moè{e da im se prenese pravoto na ko-ristewe. Vo zakonot e upotreben spored na{e misle-we nesoodveten termin: "Lice koe koristi zemji{tepreneseno od porane{en sopstvenik...#. Zborot "pre-neseno# ne moè da se upotrebi zatoa {to toj ozna~u-va prenos na pravo na koristewe, odnosno prenos napravo na sopstvenost, a vo su{tina vo ovoj slu~aj toane e zatoa {to toa toga{ be{e nedopu{teno (zabra-neto). Poradi ova zna~eweto na terminot "prenese-no# treba da se tolkuva deka zemji{teto e predadenona koristewe (vo vladenie). Isto taka se postavuva ipra{aweto na formata na dogovorot vrz osnova na

koj zemji{teto e predadeno vo vladenie (na koriste-we). Zakonodavecot vo ~lenot 68 od Zakonot ne e de-ciden vo pogled na formata na dogovorot, no imaj}igo predvid faktot deka ~lenot 9 od Zakonot za pro-met so zemji{ta i zgradi2 kako i Zakonot za obliga-cionite odnosi3 (~len 443 od vaè~kiot ZOO) pred-viduvaa pismena forma za proda`ba na nedvi`nosti,iako prometot vo vakov slu~aj ne be{e dozvolen,formata na dogovorite so koi zemji{teto e "prene-seno# (predadeno vo vladenie) mora da e pismena. Bi-dej}i vo toa vreme koga se sklu~uvani tie dogovori(najmalku pred 20 godini) potpisite na strankite nemoèle da bidat zavereni toga{ od sudot, deneska is-tite treba da se zaverat kaj notar. Notarot }e morada go proveruva i faktot dali e platen danokot napromet.

Se postavuva pra{aweto kako }e se postapi vo slu-~aite koga ednata ili dvete dogovorni strani ne seìvi? Vo takov slu~aj ako dogovornite strani goimale potpi{ano dogovorot ({to e i normalna si-tuacija) samo gi nemale zavereno potpisite od pri-~ini {to tie dogovori ne gi zaveruva{e sudot, a za dagi zaveri notarot nivnite potpisi denes mora dogo-vornite strani da se prisutni i da dadat izjava dekapotpisite na dogovorot se nivni odnosno gi prizna-vaat kako svoi. Ako dvete dogovorni strani ne se ì-vi ili ako samo ednata dogovorna strana ne e ìvatoga{ ispolnuvaweto na dogovorot }e se izvr{i pre-ku nivnite naslednici.4 Dokolku ednata od dogovor-nite strani ne saka da go ispolni dogovorot i da pri-stapi kon zaverka na potpisot, vo toj slu~aj drugatadogovorna strana moè da bara ispolnuvawe na dogo-vorot so tu`ba preku nadle`niot sud. Pravosilnatasudska presuda so koja se uvaùva tu`benoto barawe,}e posluì kako osnov za zapi{uvawe na pravoto poduslov da se ispolneti drugite uslovi predvideni voZakonot.

Vo pogled na pra{aweto za rokot koj Zakonot gopostavuva kako uslov b) liceto zemji{teto da go ko-risti pove}e od 20 godini, toa spored nas zna~i kon-tinuirano koristewe (neprekinato vladenie) od li-ceto koe go sklu~ilo dogovorot ili od negovite nas-lednici. Ako ima prekin vo kontinuitetot na pravo-to na koristewe (ako nekoj toa go osporuva) toga{ ivo ovoj slu~aj }e mora da se dokaùva vo sudska pos-tapka. Vo sprotivno ne }e moè da se primeni odred-bata od ~lenot 68 stav 1 od Zakonot. Vremeto koe sebara kako uslov za steknuvawe na pravoto na sopstve-nost spored ovaa odredba, zemji{teto da se koriste-lo pove}e od 20 godini }e se smeta ne od denot koga esklu~en dogovorot, nego od momentot na steknuvawe-to na vladenieto. Ovoj fakt }e se utvrduva so dogovo-rot zatoa {to po pravilo vo dogovorite ima klauzu-

5 8 / 5 9

O S V R T N A O D R E D B I O D Z A K O N O T Z A G R A D E @ N O Z E M J I [ T E

Na prv pogled se ~ini deka odredbata e sosema jasna, no vosu{tina toa ne e taka. Imeno, pri tolkuvaweto na istata (~l.68st.1 od Zakonot) se postavuvaat nekolku pra{awa od ~iiodgovori zavisi nejzinata primena. Taka vo vrska so uslovot odto~ka a/ prenesenoto zemji{te da go koristi vrz osnova nadogovor sklu~en so porane{niot sopstvenik, se postavuvapra{aweto dali voop{to moèlo da bide preneseno pravoto nakoristewe na zemji{teto, odnosno pravoto na sopstvenost?

2 Zakonot za promet so zemji{ta i zgradi e objaven vo "Slu`ben vesnik na SRM" br.36/75; 10/79; 7/86; 51/88 i"Slu`ben vesnik na RM" br. 38/91 i 41/93.3 Zakonot za obligacioni odnosi e objaven vo "Slu`ben list na SFRJ" br.29/78; 39/85; i 57/89. Ovoj zakon prestana davaì so vleguvaweto vo sila na Zakonot za obligacioni odnosi "Slu`ben vesnik na RM" br.18/2001. Zakonot zaobligacionite odnosi vo natamo{niot tekst }e bide upotrebuvan skrateno ZOO.4 Taka i R.Maksimovski, vidi: Konvalidacija na dogovori i steknuvawe pravo na sopstvenost na neizgradeni iizgradeni grade`ni zemji{ta, Delovno pravo br.5-6/2001, str.50.


la od koga se predava nedvi`nosta vo vladenie. Akovakva klauzula nema vo dogovorot, a nema spor pome-|u dogovornite strani moè da se zeme kako den napredavawe vo vladenie denot koga e sklu~en dogovo-rot. Ako pome|u stranite postoi spor za toa toga{ iovoj fakt }e treba da se utvrduva, vo sprotivno ne }emoè da se ostvari pravoto koe {to go predviduva~lenot 68 st. 1 od Zakonot.

Dokolku se ispolneti dvata napred navedeni uslo-vi za da se stekne so pravo na sopstvenost liceto koego koristi neizgradenoto grade`no zemji{te trebav) da plati danok na promet na grade`noto zemji{te.Toa e tretiot uslov. Ako i toj uslov e ispolnet to-ga{ primenuvaj}i go ~lenot 68 stav 1 od Zakonot, li-ceto koe go koristi neizgradenoto grade`no zemji{-te moè da se stekne so pravo na sopstvenost vrz is-toto.

So ogled na faktot {to Zakonot ne predvidel od-redba za slu~aite koga liceto koe go ima vo vladeniegrade`noto neizgradeno zemji{te pove}e od 20 godi-ni vrz osnova na usmen dogovor koj e i realiziran(platena e cenata i zemji{teto e predadeno vo vlade-nie) se postavuva pra{aweto {to vo vakvite situa-cii? Dali i vo ovie slu~ai moè da se primeni od-redbata od ~lenot 68 stav 1 od Zakonot? Vo teorijataima izrazeno mislewe spored koe i vo ovoj slu~aj emo`na primena na ~lenot 68 stav 1 od Zakonot, od-nosno deka e mo`na konvalidacija i na ovie dogovo-ri.5 Spored toa mislewe konvalidacijata e mo`na nadva na~ini i toa: prvo, dogovornite strani usmeniotdogovor da go sostavat pismeno, a potoa da gi zaveratpotpisite; i vtoro, so tu`ba za ispolnuvawe na dogo-vor ednata od strankite da bara sudot da donese pre-suda so koja }e i naloì na drugata strana da go is-polni dogovorot za proda`ba na zemji{teto. Vakvo-to mislewe se izveduva od ~lenot 65 od ZOO, kade epredvideno deka dogovorot za ~ie sklu~uvawe se barapismena forma se smeta za polnovaèn iako ne esklu~en vo taa forma ako dogovornite strani gi iz-vr{ile, vo celost ili vo pogolem del, obvrskite {tonastanuvaat od nego, osven ako od celta poradi koja epropi{ana formata o~igledno ne proizleguva ne{-to drugo.

Spored na{e mislewe prviot na~in na konvalida-cija so sklu~uvawe na pismen dogovor (namesto usme-niot), a potoa da se zaverat potpisite na dogovorni-te strani prakti~no e moèn no ne sekoga{, no i ko-ga e toa mo`no takvoto re{enie otstapuva od re{e-nieto koe go predviduva ~lenot 68 stav 1 od Zakonot.Iako vo ~lenot 68 stav 1 od Zakonot izri~no ne e nag-laseno deka vo pra{awe e pismena forma, sepak po-radi pri~inite koi bea ve}e napred navedeni jasno edeka e potrebno dogovorot da bide vo pismena forma.

Dokolku se prifati misleweto deka e mo`na konva-lidacija i na dogovorot koj e usmen so sklu~uvawe nanov pismen dogovor mo`na e situacija koja {to emnogu poednostavna. Imeno, ako dvete strani sakaatda sklu~at nov dogovor toga{ tie toa moàt da gonapravat so ogled na faktot {to sega grade`notozemji{te e vo promet i nema potreba da dokaùvaatdeka gi ispolnuvaat drugite uslovi koi gi predvidu-va ~lenot 68 stav 1 od Zakonot. Problemot na se pos-tavuva toga{ koga ednata dogovorna strana ne saka dasklu~i pismen dogovor ili pove}e ne e ìva i koganegovite naslednici ne se soglasni da sklu~at pis-men dogovor so koj bi se konvalidiral usniot. Vo ta-kov slu~aj (za liceto koe steknalo vladenie na gra-de`noto neizgradeno zemji{te i go koristi pove}eod 20 godini i ja platilo cenata na zemji{teto) spo-red na{e mislewe ne }e moè da se primeni odredba-ta od stavot 1 od ~lenot 68 od Zakonot. Vo vakov slu-~aj spored nas }e se primenuvaat odredbite od Zako-not za sopstvenost i drugi stvarni prava,6 soglasno~len 4 od Zakonot za grade`noto zemji{te, poradi{to notarot nema da ima nikakva uloga, zatoa {tonema dogovor vo pismena forma i nema {to da zave-ruva.

Vtorata situacija, konvalidacija na usmeniot do-govor po sudski pat so tu`ba e mo`na. I dosega sudo-vite gi kovalidiraa dogovorite za promet na ned-vi`nosti za koi prometot ne be{e ograni~en ilizabranet, iako ne bea sostaveni vo pismena forma, abea delumno ili celosno izvr{eni.7 Osnovnata pri-~ina za vakviot stav na sudovite e da se za{titi so-vesnata dogovorna strana od zloupotrebite na neso-vesnata strana ako po nejzina vina celosno ili de-lumno ne e ispolnet dogovorot, a toa e na {teta nasovesnata strana. No,pokraj vakvata mo`nost po na-{e mislewe i vo ovoj slu~aj moàt da se primenatodredbite od Zakonot za sopstvenost i drugi stvarniprava, soglasno ~len 4 od Zakonot za grade`noto zem-ji{te i po toj osnov da se ostvari pravoto na sopstve-nost na neizgradenoto grade`noto zemji{te koe li-ceto go koristi pove}e od 20 godini vrz osnova na us-men dogovor sklu~en so porane{niot sopstvenik.

Vo pogled na primenata na ~lenot 68 stav 1 od Za-konot moè da se postavi i pra{aweto, {to }e seslu~i so dogovorite vrz osnova na koi stranite sesteknale so vladenie na neizgradeno grade`nozemji{te i istoto go koristat, no pomalku od 20godini od pri~ini {to dogovorot e od ponov datum.

5 Taka R.Maksimovski cit.delo str.51.6 Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava e donesen na 20 februari 2001 godina, i istiot e objaven vo "Slu`ben

vesnik na Republika Makedonija" br. 18 od 5 mart 2001. Zakonot vleze vo sila osmiot den od negovoto objavuvawe, apo~na da se primenuva po istekot na {est meseci od negovoto vleguvawe vo sila, odnosno od 13 septemvri 2001 godina.

7 Vidi Presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, Rev.br.761/93, objavena vo Zbirka na sudski odluki, knigaV, Skopje, 1997, str.200. Vidi Zaklu~ok od sovetuvaweto na Sojuzniot sud, republi~kite i pokrainskite vrhovni

sudovi, objaven:Na~elni stavovi i zaklu~oci, Novi Sad, 1990, str.73.

6 0 / 6 1


Spored na{e mislewe na ovie dogovori ne }e moèda se primeni odredbata sodràna vo ~lenot 68 stav1 od Zakonot i ovie dogovori ne bi moèle da se kon-validiraat soglasno toj Zakon. Spored nas i na oviedogovori moàt da se primenat odredbite od Zako-not za sopstvenost i drugi stvarni prava, soglasno~len 4 od Zakonot za grade`no zemji{te i soglasnoodredbite od toj i drugi zakoni da se ostvarat pra-vata. Od aspekt na raboteweto na notarite dokolkukaj notarite strankite pobaraat zaverka na potpisi-te na vakov dogovor nema nikakva pri~ina notaritetoa da ne go napravat. No i pokraj toa {to notarot gizaveril potpisite na dogovornite strani (notarotzaverkata na potpisite }e ja napravi soglasno Zako-not za vr{ewe na notarskite raboti,8 strankite vo

negovo prisustvo da go potpi{at dogovorot ili daizjavat deka potpisite gi priznavaat za svoi) toj do-govor ne }e moè da bide osnov za da se stekne pravo-to na sopstvenost, zatoa {to ne se ispolneti uslovi-te predvideni vo ~lenot 68 stav 1 od Zakonot (a toa enad 20 godini koristewe na grade`noto zemji{te vrzosnova na dogovor), pa duri i da platil danok na pro-met na grade`noto zemji{te.

2. Steknuvawe na pravo na sopstvenost na izgrade-no grade`no zemji{te (~len 68 stav 2 od Zakonot). Soodredbata sodràna vo stavot 2 od ~lenot 68 od Zako-not predvidena e mo`nost za liceto koe e korisnikna grade`no zemji{te preneseno (predadeno vo vla-denie) od porane{en sopstvenik da moè da steknepravo na sopstvenost na grade`no zemji{te koe dodenot na vleguvawe vo sila na ovoj Zakon e izgrade-no, a e vo sopstvenost na Republika Makedonija, nana~in, pod uslovi i vo postapka predvideni so Zako-not za prostorno i urbanisti~ko planirawe9 i Ured-bata za uslovite, na~inot i postapkata za dodelu-vawe na grade`no zemji{te.10 Toa zna~i deka za stek-

nuvawe na pravo na sopstvenost na izgradeno grade`-no zemji{te koe e vo sopstvenost na Republika Make-donija, Zakonot, korisnikot go upatuva na primenana propisi doneseni od porano.

Vo taa smisla, soglasno ~len 29 od ZPUP, grade`-no zemji{te se dodeluva so neposredna spogodba i sojavno naddavawe, a uslovite, na~inot i postapkata zadodeluvawe na grade`no zemji{te se uredeni soUredba na Vladata na Republika Makedonija, donese-na vrz osnova na ~len 30 od ZPUP.

Me|utoa zakonodavecot napravil previd vo smisla{to so ~lenot 72 od preodnite i zavr{nite odredbiod Zakonot gi ukinal ~lenovite 28, 29 i 30 od ZPUP,a so toa i Uredbata za uslovite, na~inot i postapka-ta za dodeluvawe na grade`no zemji{te, poradi {tosega korisnikot na izgradenoto grade`no zemji{tevo sopstvenost na Republika Makedonija, ne moè dastekne pravo na sopstvenost na zemji{teto sporedtie propisi.

So ogled na faktot deka e sozdadena pravna prazn-ina, spored nas re{enieto moè da se bara vo prime-na na odredbata sodràna vo ~lenot 68 stav 1 od Za-konot, odnosno korisnikot na izgradenoto grade`nozemji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija damoè da se stekne so pravo na sopstvenost na zemji{-teto pod istite uslovi kako i korisnikot na zemji{-te preneseno (predadeno vo vladenie) od porane{ensopstvenik na neizgradeno zemji{te.

Dokolku ne gi ispolnuva tie uslovi se ~ini deka emo`no u{te edno re{enie, a toa e da se primeni ~len13 od Zakonot, i po pat na javno naddavawe ili so ne-posredna spogodba, a spored Uredbata za na~inot ipostapkata na otu|uvaweto, davaweto pod zakup i vi-sinata na posebnite tro{oci na postapkite za otu|u-vaweto i davaweto pod zakup na grade`noto zemji{-te sopstvenost na Republika Makedonija,11 korisni-kot na zemji{teto preneseno (predadeno vo vlade-nie) od porane{en sopstvenik vo sopstvenost na Re-publika Makedonija, moè da stekne pravo na sop-stvenost na izgradeno grade`no zemji{te.

3. Otu|uvawe na objekt soglasno ~len 67 od Zako-not za grade`noto zemji{te. Soglasno ~len 8 stav 1od Zakonot, prometot so grade`noto zemji{te e slo-boden, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon. Samopo isklu~ok, na grade`noto zemji{te vo sopstvenostna fizi~ki i pravni lica na koe e planirana izgrad-ba na objekti od javen interes na Republikata, utvr-den so zakon, prvenstveno pravo na kupuvawe ima Re-publika Makedonija. Uslovite i na~inot na ostvaru-vawe na pravoto na prvenstveno kupuvawe se ostvaru-vaat soglasno so odredbite na Zakonot za obligacio-nite odnosi.

Od aspekt na raboteweto na notarite dokolku kaj notaritestrankite pobaraat zaverka na potpisite na vakov dogovor nemanikakva pri~ina notarite toa da ne go napravat. No i pokrajtoa {to notarot gi zaveril potpisite na dogovornite strani tojdogovor ne }e moè da bide osnov za da se stekne pravoto nasopstvenost, zatoa {to ne se ispolneti uslovite predvideni vo~lenot 68 stav 1 od Zakonot (a toa e nad 20 godini koristewena grade`noto zemji{te vrz osnova na dogovor), pa duri i daplatil danok na promet na grade`noto zemji{te

8 Zakonot za vr{ewe na notarskite raboti e objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija " br.59/96 i 25/98.9 Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.4/96;28/97;18/99 i 53/01. Vo natamo{niot tekst }e bide upotrebuvan skrateno ZPUP.10 Uredbata za uslovite, na~inot i postapkata za dodeluvawe na grade`no zemji{te e objavena vo "Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija" br.24/96.11 Uredbata za na~inot i postapkata na out|uvaweto, davaweto pod zakup i visinata na posebnite tro{oci na postap-kite za otu|uvaweto i davaweto pod zakup na grade`noto zemji{te sopstvenost na Republika Makedonija, e objavenavo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.79/2001 godina.


Imaj}i gi predvid napred navedenite zakonski od-redbi u{te na samiot po~etok na primenata na Zako-not se pojavija mislewa za karakterot na odredbatasodràna vo ~lenot 67 od Zakonot. Imeno, se postavipra{aweto dali so odredbata od ~lenot 67 od Zako-not e predvidena zabrana za otu|uvawe na objekt sedodeka ne se izvr{i transformacija na pravoto nakoristewe na grade`noto zemji{te vrz koe e izgra-den objektot? Vo teorijata ima mislewa deka odred-bata sodràna vo ~lenot 67 od Zakonot predviduvazabrana za otu|uvawe na objektot se dodeka ne se iz-vr{i transformacija na pravoto na koristewe nagrade`noto zemji{te vrz koe e izgraden objektot.12

Spored ova mislewe so odredbata od ~lenot 67 od Za-konot direktno se zadira vo sopstvenosta vrz legal-no izgraden ili kupen objekt koj {to sopstvenikotne moè istiot da go otu|i - prodade, podari, razmeniili na drug na~in da raspolaga, zatoa {to ne gotransformiral pravoto na koristewe na zemji{tetovrz koe objektot e izgraden, iako od druga strana zatakvata transformacija e ostaven rok od 10 godini.Ako se ima predvid karakterot na so Ustav zagaran-tiranoto pravo na sopstvenost, vakvoto ograni~uva-we nema nikakvo razumno opravduvawe, odnosno nemoè da se locira javen interes od stepen koj ova bigo opravdal kako nu`no ograni~uvawe (~len 5 od Za-konot za sopstvenost i drugi stvarni prava), bidej}ina dràvata i e se edno dali }e sklu~i dogovor zatransformacija so liceto koe e titular na pravotona koristewe na dvornoto mesto do 13 septemvri2001 godina, koga zakonot vleze vo sila, ili toa licego prenelo pravoto na koristewe zaedno so pravotona sopstvenost vrz svojot objekt na drugo lice koe }ese javi kako stranka vo postapkata za transformaci-ja na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te.

Vaka izrazenoto mislewe spored nas e sosema pri-fatlivo ako odredbata sodràna vo ~lenot 67 se pro-tolkuva deka so nea e predvidena zabrana za otu|uva-we na objekt se dodeka ne se izvr{i transformacijana pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vrzkoe e izgraden objektot.

Me|utoa, spored nas odredbata predvidena vo ~le-not 67 od Zakonot ne bi moèla da se protolkuva de-ka so nea se predviduva zabrana za otu|uvawe na ob-jekt se dodeka ne se izvr{i transformacija na pravo-to na koristewe na grade`noto zemji{te vrz koe eizgraden objektot. Imeno, ako se ima predvid deka~lenot 67 glasi: "Otu|uvawe na objekt moè da se vr-{i so otu|uvawe i na grade`noto zemji{te vrz koe eizgraden objektot, po izvr{ena transformacija napravoto na koristewe na grade`noto zemji{te#, spo-red nas za da bi se protolkuval deka so nego se pred-viduva zabrana za otu|uvawe na objektot se dodeka ne

se izvr{i transformacija na pravoto na koristewena grade`noto zemji{te treba da se bri{at zborovi-te "moè da# i toga{ navistina odredbata bi go ogra-ni~uvala otu|uvaweto na objektot se dodeka ne bi seizvr{ila transformacijata na pravoto na koriste-we na grade`noto zemji{te. Bez zborovite "moè da#~lenot 67 bi glasel: "Otu|uvawe na objekt se vr{i sootu|uvawe i na grade`noto zemji{te vrz koe e izgra-den objektot, po izvr{ena transformacija na pravo-to na koristewe na grade`noto zemji{te#. Bidej}ivo odredbata od ~lenot 67 e upotrebena formulacija-ta "moè da# toa zna~i ne mora, {to ni dava za pravoda ja tolkuvame odredbata deka moè da se otu|uva ob-jektot i bez da e izvr{ena transformacija na pravo-to na koristewe na grade`noto zemji{te. Vo spro-tivno ne bi imalo promet se dodeka ne se izvr{itransformacijata, a nesmee da se zaboravi deka ro-

kot predviden za transformacija na pravoto na ko-ristewe na grade`noto zemji{te e 10 godini od denotna vleguvaweto vo sila na Zakonot.

Odredbata od ~lenot 67 moè da se protolkuva ikako instruktivna, a nikako kako zabranuva~ka. Ovaod pri~ini {to smislata na odredbata od ~lenot 67treba da se sfati vo kontekst na odredbata sodrànavo ~lenot 65 stav 1 od Zakonot spored koja so na pra-

12 Taka Z.Pulejkova: Ustavno pravni aspekti na ograni~uvaweto na pravoto na rspolagawe so nedvièn imot predvi-deno so ~lenot 67 od Zakonot za grade`noto zemji{te i podzakonskite akti, Delovno pravo 5-6 /2001, str.149-150.

13 Taka i V.Velkovski: Transformacija na pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te vo pravo na sopstvenost ivo dolgotraen zakup, Delovno pravo, br.5-6/2001, str.24.

6 2 / 6 3


voto na sopstvenost na grade`noto zemji{te po patna transformacija se vospostavuva pravno edinstvome|u zemji{teto i na nego izgradeniot objekt koipravno postojat samo kako eden predmet. Se do ovatransformacija nositelot na pravoto na koristewe,kako nositel na pravoto na sopstvenost na objektot{to e izgraden na grade`noto zemji{te, moè da ras-

polaga so objektot vo ramkite na odredbata od ~le-not 67 od Zakonot, no ne i so grade`noto zemji{te.

Subjektot koj se steknuva so pravoto na sopstvenostna objektot se steknuva i so pravo na koristewe nagrade`noto zemji{te, se dodeka objektot postoi.13

Imeno, po izvr{enata transformacija na pravoto nakoristewe na grade`noto zemji{te vo pravo na sop-stvenost, otu|uvaweto na objektot e mo`no samozaedno so grade`noto zemji{te bidej}i so transfor-macijata e vospostaveno pravno edinstvo pome|u zem-ji{teto i na nego izgradeniot objekt i tie pravnopostojat samo kako eden predmet i kako takov moàtda se otu|at.

Deka odredbata od ~lenot 67 ne go ograni~uva pro-metot ukaùva i faktot {to nikade vo Zakonot nemaizri~na zabrana za otu|uvawe na objekt ot pred nagrade`noto zemji{te, {to ako zakonodavecot toa gosakal moèl da go napravi, no toga{ }e se postave{epra{aweto na soglasnosta na taa odredba kako ogra-ni~uvawe na pravoto na sopstvenost so Ustavot.

Po izvr{enata transformacija na pravoto na koristewe nagrade`noto zemji{te vo pravo na sopstvenost, otu|uvaweto naobjektot e mo`no samo zaedno so grade`noto zemji{te bidej}iso transformacijata e vospostaveno pravno edinstvo pome|uzemji{teto i na nego izgradeniot objekt i tie pravno postojatsamo kako eden predmet i kako takov moàt da se otu|at

Razgleduvaj}i go The Economisti drugi spisanijaza finansii moème da gi zabeleìme global-nite statisti~ki analizi za pazarite na kapi-

tal na mnogu zemji koi naj~esto se podeleni vo dvadela:

l Razvieni pazari na kapital, il emerging markets- pazari na kapital vo razvojTie brojki i analizi se samo proizvod na edna cela

industrija so institucii, infrastruktura i sistemi.Ako ja sledime zastapenosta na zemjite vo tie anal-izi, evropskite zemji se najzastapeni, i toa vo dvetekategorii. Se postavuva pra{aweto za pri~inata zavakvite diskrepancii pome|u evropskite zemji.

Baraj}i gi pri~inite za takvoto razgrani~uvawemorame da odime ~ekor podaleku i da gi zememe pred-vid kako istoriskite fakti za politi~kiot i eko-nomskiot razvoen pat na sekoja od evropskite zemji,taka i finansiskata infrastruktura vo sekoja odniv. Od aspekt na politi~koto ureduvawe, jasno e de-ka vo Evropa vo tekot na XX vek se slu~ija najgole-mite politi~ki potresi. Del od zemjite koi sega seklasificirani vo grupata emerging markets dvapativo tekot na vekot doìveaja drasti~ni promeni naop{testvenoto-ekonomskoto i politi~-koto ureduvawe, {to ostavi beleg i nanivnite nacionalni ekonomii. Votie zemji pazarot na kapital po~nada se sozdava vo devedesettite go-dini na XX vek i toa na na~in {toe mnogu porazli~en od sozdavawetona pazarite na kapital vo zemjiteod drugata grupa. Od druga stranapak, zemaj}i ja predvid finan-siskata arhitektura na evrop-skite zemji od grupata so raz-vieni pazari na kapital,moè da se razgrani~atdva simetralno razli~nitipa na nivnata finan-siska struktura, pri{to vo edniot dominira

silniot i visoko kapitaliziran bankarski sektorkoj e glaven generator na slobodnite finansiskiteresursi, dodeka vo drugiot najzna~ajno mesto zazema-at finansiskite pazari so dominantna uloga na paza-rot na kapital.

Seto toa pridonese pazarite na kapital na evrop-skite zemji pri krajot na XX i po~etokot na XXI vekda se razgrani~at vo nekolku grupi (spored nivoto narazvoj na pazarot), a razlikite bea i se o~igledni,kako vo odnos na infrastrukturata, pazarnite per-formansi, taka i vo odnos na nivnata regulativa.

Od druga strana pak, vo vtorata polovina na XX -otvek vo pove}eto zapadnoevropski zemji po~naa se po-izrazeni procesi na sorabotka, koi se baziraa pred sena ekonomskite interesi: zgolemuvawe na pazarot nastoki i uslugi, namaluvawe na cenite na uvozniteproizvodi, zgolemena konkurentnost na me|unarodni-te pazari, pogolema produktivnost i dr., a sorabotka-ta se ostvaruva{e na razli~ni nivoa (na pr. regio-nalni grupi za sorabotka, slobodni trgovski zoni,zaedni~ki pazari). Vo takvi uslovi, sogleduvaj}i gipozitivnostite od globalizirawe na pazarot, nekol-ku evropski zemji postepeno po~na da sozdavaat teren

za po prodlabo~ena sorabotka, koja, kone~no, rezul-tira{e so sozrevaweto na Evropskata Unija.

Procesite na sorabotka pome|u nekoi evrop-ski zemji, a osobeno sozdavaweto na Ev-

ropskata Unija imaa silno vli-janie na evropskite pazari nakapital. Procesite odat vonasoka {to ve}e nema da sezboruva za 40-tina evropskipazari na kapital, tuku zaeden golem integriran ev-ropski pazar na kapital idrugi pazari na kapital


Procesite na sorabotka pome|u nekoi evropski zemji, a osobenosozdavaweto na Evropskata Unija imaa silno vlijanie na evropskitepazari na kapital. Procesite odat vo nasoka {to ve}e nema da sezboruva za 40-tina evropski pazari na kapital, tuku za eden golemintegriran evropski pazar na kapital i drugi pazari na kapitalkoi }e se stremat da se priklu~at kon istiot ili koifunkcioniraat na ista platforma

EVROPSKITE PAZARI NA KAPITAL

Elena JakimovskaPetrovska e vrabotena voKomisijata za hartii odvrednost, kako samostoensovetnik vo sektorot zaizdavawe odobrenija.Rodena e vo 1970 godina.Diplomirala naUniverzitetot "Sv. Kiril iMetodij" - EkonomskiFakultet, Skopje vofevruari 1995 godina. VoKomisijata za hartii odvrednost raboti od maj1995 godina. Poseduvaodobrenie za rabota sohartii od vrednostizdadeno od KHV i ISMQdiploma izdadena odInstitutot za hartii odvrednost od London, V.Britanija. ^len e narabotni grupi za izrabotkana nekolku zakonski ipodzakonski akti odoblasta na pazarot nakapital vo RepublikaMakedonija. U~estvuvalana pove}e me|unarodniseminari i kursevi odoblasta na pazarot nakapital. Objavila nekolkunapisi vo stru~nispisanija od oblasta nahartiite od vrednost.

ElenaJAKIMOVSKAPETROVSKA

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost dagi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

6 4 / 6 5

P A Z A R I N A K A P I T A L

koi }e se stremat da se priklu~at kon istiot ili koifunkcioniraat na ista platforma.

Obrabotkata na pazarite na kapital na evropskitezemji naloùva nivna podelba, bidejki stanuva zborza 40-tina razli~ni pazari. Sepak, site tie pazari nanekoj na~in me|u sebe se isprepleteni, bilo od isto-riski, geografski ili ekonomski pri~ini, taka dasekakva podelba e dosta te{ka i sloèna. Ovojpat,podelbata i obrabotkata e izvr{ena od aspekt na no-vite trendovi na pazarite na kapital {to neminovnose povrzani so sozdavaweto na Evropskata Unija, posledniot redosled:

l pazari na kapital vo zemjite od EvropskataUnija;

l pazari na kapital vo zemjite -kandidati za pri-em vo Evropskata Unija; i

l drugi pazari na kapital vo Evropa.

Pazari na kapital vo zemjite od Evropskata Unija

Evropskata Unija e rezultat na procesite na sora-botka i integracija {to po~naa u{te vo 1951 godinapome|u {est evropski zemji. Toj proces prodolì ivo godinite {to sledea, nadograduvaj}i se kako pobrojot na zemjite koi mu pristapija, taka i po obemotna aktivnostite na sorabotka i povrzuvawe pome|uzemjite ~lenki. Taka, po pedeset godini, denes Ev-ropskata Unija broi petnaeset zemji ~lenki: Belgi-ja, Germanija, Francija, Italija, Luksemburg, Holan-dija, Danska, Irska, Obedinetoto Kralstvo, Grcija,[panija, Portugalija, Avstrija, Finska i [vedska.

Evropskata Unija e mnogu pove}e od ekonomskaunija. Nejzinite glavni celi se:

l promovirawe na ekonomski i socijalen razvoj(vo 1993 godina se formira zaedni~kiot pazar;edinstvenata valuta be{e promovirana vo 1999godina, a od 01.01.2002 godina evroto, kako zaed-ni~ka valuta, }e stane edinstveno zakonskosredstvo za pla}awe vo 12 zemji ~lenki);

l sozdavawe evropsko zakonodavstvo (regulativausvoena od instituciite na Evropskata Unija

koja }e se primenuva i vgraduva vo pravnite sis-temi na site zemji ~lenki);

l me|unarodno promovirawe na Evropskata Unija(preku zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna po-litika);

l voveduvaweto na evropsko dràvjanstvo, kakosinonim za civilnite i politi~kite prava nanejzinite gra|ani;

l sloboda na dvièweto na lu|eto, parite, proiz-vodite i kapitalot.

Ovie celi se postignuvaat preku aktivnostite nainstituciite na Evropskata Unija: Evropskiot Par-lament, Sovetot na Evropa, Evropskata Komisija,Sudot na pravdata i Sudot na revizorite. Rabotatana ovie institucii ja poddrùvaat i mnogu drugi te-la, koi isto taka, funkcioniraat zaradi ostvaruva-we na celite na Unijata.

Imaj}i gi predvid gorenavedenite celi na Unija-ta, lesno moè da se zaklu~i deka i pazarite na kapi-tal na zemjite ~lenki na Evropskata Unija doìvea-ja zna~ajni promeni vo nasoka na harmonizirawe nanivnite zakonodavstva so evropskite direktivi {tose odnesuvaat na pazarot na kapital, kako i povrzuva-we i sorabotka pome|u pazarite na kapital na zemji-te ~lenki na EU, so cel sozdavawe edinstven pazar nakapital. Ovie procesi se u{te poizrazeni so vovedu-vaweto na evroto kako edinstveno sredstvo za pla}a-we vo 12 od vkupno 15-te zemji ~lenki na EU: Belgija,Germanija, Francija, Italija, Luksemburg, Holandi-ja, Irska, Grcija, [panija, Portugalija, Avstrija iFinska.

Sozdavaweto na zaedni~ka platforma za funkcio-niraweto na pazarot na kapital vo zemjite ~lenki naEU osobeno e intenzivirano vo 90-te godini od mina-tiot vek. Vo dekemvri 1997 godina be{e formiranFESCO- Forum na Evropskite komisii za hartii odvrednost (Forum of European Securities Commissions), vokoj ~lenuvaat zemjite ~lenki na EU, kako i Norve{-ka i Island, ~ija osnovna cel e sozdavaweto na pot-rebnite uslovi za postoewe na edinstven pazar zafinansiski uslugi vo Evropa i otvorawe procesi nasorabotka pome|u evropskite regulatori na pazarot.Preku FESCO, Evropskata Komisija i drugi tela beaizdiferencirani nasokite vo koi treba da se razvi-va edinstveniot pazar na kapital, koi bea sodrànivo pove}e dokumenti me|u koi se izdvojuva Akcioni-ot plan za finansiski uslugi.

Sozdavaweto na edinstven evropski finansiskipazar e kompleksen proces {to postojano se nadogra-duva i, me|u drugoto, opfa}a:

l nadminuvawe na pravnite i administrativni ba-rieri {to go spre~uvaat negovoto integrirawe(barieri vo odnos na regulativata na nacional-

Sozdavaweto na zaedni~ka platforma za funkcioniraweto napazarot na kapital vo zemjite ~lenki na EU osobeno eintenzivirano vo 90-te godini od minatiot vek. Vo dekemvri1997 godina be{e formiran FESCO - Forum na Evropskitekomisii za hartii od vrednost (Forum of European SecuritiesCommissions), vo koj ~lenuvaat zemjite ~lenki na EU, kako iNorve{ka i Island, ~ija osnovna cel e sozdavaweto napotrebnite uslovi za postoewe na edinstven pazar zafinansiski uslugi vo Evropa i otvorawe procesi na sorabotkapome|u evropskite regulatori na pazarot


nite finansiski pazari na oddelnite zemji~lenki);

l eliminirawe na dano~nite barieri i dano~niterazliki;

l lesen pristap na izdava~ite na hartii od vred-nost do pazarot na kapital i voveduvawe "edin-stven paso{ za izdava~ite# (so {to se poednos-tavuva postapkata na izdavawe hartii od vred-nost i se namaluva cenata na kapitalot);

l sozdavawe zaedni~ka pravna ramka za funkcio-niraweto na pazarite na dolgoro~ni hartii odvrednost i pazarite na finansiski derivativi;

l upotreba na edinstveni finansiski izve{tai zakotiranite kompanii, {to }e ovozmoì nivnatransparentnost i sporedlivost na celiot ev-ropski pazar. Kako standard za prezentirawe nafinansiskite izve{tai se predloèni Me|una-rodnite Smetkovodstveni Standardi;

l Voveduvaweto na sistem za izvestuvawe ({topodrazbira deka dokolku regulativnoto telo naedna od zemjite ~lenki gi pregleda i odobri rel-evantnite dokumenti, istite stanuvaat validnii za drugite zemji na Unijata so po~ituvawetona ednostavna postapka za izvestuvawe na nad-le`noto regulativno telo na drugata zemja odstrana na nositelot na finansiskite uslugi);

l sozdavawe integrirana infrastruktura na fi-nansiskiot pazar {to }e ovozmoì brzo i efi-kasno poramnuvawe na me|ugrani~nite transak-cii (cross-border transactions= transakcii vo koiprodava~ot i kupuva~ot se subjekti na razli~nizemji-~lenki na EU);

l intenzivna sorabotka me|u evropskite regula-tori na pazarot na kapital, i dr.

Osnoven preduslov za uspe{no funkcionirawe naintegriraniot pazar na kapital e nadminuvawe nasite barieri {to go ograni~uvaat negovoto funk-cionirawe, a pritoa obezbeduvawe na potrebnoto ni-vo na sigurnost i za{tita na investitorite. Evrop-skiot koncept na reguliran pazar na kapital davasloboda za aktivnosti na pazarot na kapital na ter-itorijata na EU, no istiot postavuva i visoki stan-dardi koi treba da se po~ituvaat, a koi ja obezbedu-vaat negovata sigurnost. Vakviot koncept na reguli-ran pazar na kapital naloùva pogolema sorabotkapome|u regulatorite na pazarot na kapital, duri isozdavawe na Evropski komitet na regulatorite napazarite na kapital, bidejki osnoven uslov za odrù-vaweto na negoviot integritet e odrùvaweto napostavenite standardi.

Promenite {to nastanaa na pazarite na kapital vozemjite od EU vo odnos na formiraweto integriranevropski pazar na kapital i voveduvaweto na evroto

vo 1999 godina imaa direkten odraz na performansi-te na pazarite, kako i organizacijata na pazarot. Ev-ropskite pazari pozitivno go primija voveduvawetona evroto, bidejki toa predizvika namaluvawe natransakcionite tro{oci i eliminirawe na rizikotod kursni razliki. Voveduvaweto na evroto i soz-davaweto na homogen pazar vo evro-denominiranihartii od vrednost predizvika i zna~ajni aktivnostivo nasoka na sozdavawe unificirani na~ini na trgu-vawe, kliring i poramnuvawe na denominiranitehartii od vrednost. Duri, se otide i ~ekor ponatamu:pove}e berzi vo Evropa otpo~naa so usoglasuvawe navremeto na trguvawe, usoglasuvawe na pravilata zarabota i kotacija, pa duri i povrzuvawe i spojuvawe,zajaknuvaj}i ja taka svojata pazarna kapitalizacija, aso toa promoviraj}i se vo zna~ajni finansiski cen-tri. Razvojot na trguvaweto so hartiite od vrednostdenominirani vo evra naloì i paralelno razviva-we na sistemi za kliring i poramnuvawe na preku-grani~nite transakcii vo EU.

Na 20 mart 2000 godina berzite vo Pariz (ParisBourse SBF SA), Amsterdam (AEX) i Brisel (BXS) jaobjavija svojata namera za spojuvawe i sozdavawe naintegriran pazar, EURONEXT, so namera novata ber-za da stane dviè~ka sila kon unifikacijata na ev-ropskite sistemi za trguvawe, kliring i poramnuva-we na transakciite, kako za hartiite od vrednost,taka i za finansiskite derivativi. Novata berzaima za cel da im ponudi na korisnicite na uslugite(investitorite, izdava~ite na hartii od vrednost iposrednicite) cela paleta na uslugi, {to podrazbi-ra kotacija na hartii od vrednost i derivativi, obez-beduvawe sistem za trguvawe so finansiskite pro-dukti, kliring i poramnuvawe, zadovoluvaj}i gi pot-rebite na pazarnite u~esnici za efikasen, likvideni integriran evropski finansiski pazar.

EURONEXT e osnovana kako novo akcionerskodru{tvo so sedi{te vo Holandija, vrz osnova naodobrenie za spojuvaweto izdadeno od trite regula-tivni tela na zemjite vo koi }e funkcionira. So toa,se sozdava najgolemata berza vo kontinentalna Evro-pa (vo zemjite od evro-zonata), so pove}e od 1.550 ko-tirani kompanii i agregatna pazarna kapitalizaci-ja od okolu 2.400 milijardi evra. Spojuvaweto na ber-zite e sprovedeno so konverzija na akciite na berzi-te vo Pariz, Brisel i Amsterdam so akciite na nova-ta berza. EURONEXT funkcionira preku negovitetri filijali (EURONEXT Paris, EURONEXT Amster-dami EURONEXT Brussels), koi se nacionalni pazariso razli~ni upravi, kontrolirani od nadle`nite na-cionalni organi, me|utoa sepak pretstavuvaat inte-griran pazar {to koristi edinstven sistem za trgu-vawe, edinstveni pravila, edinstvena klirin{ka ku-

6 6 / 6 7


}a (Euroclear) i na~in na poramnuvawe na transakci-ite.

Paralelno so promenite predizvikani od proce-site na integracija na pazarot i voveduvaweto na ev-roto, karakteristi~no za pazarite na kapital vozemjite ~lenki na EU za izminatite nekolku godinibe{e i:

l se ponaglaseniot trend na promena na sopstve-ni~kata struktura i vostanovuvaweto na prof-itni berzi. Ovoj trend na organizirawe na ber-zite kako ekonomski orientirani subjekti ~iena~elo e ostvaruvawe dobivka e ve}e sprovedenkaj pove}e berzi. Toa go nametna i pra{aweto zapostoeweto konflikt na interesi pome|u regu-lativnite nadle`nosti na berzata i komerci-jalniot interes za pogolem profit ili porastna cenata na akciite;

l sozdavaweto na posebni pazarni segmenti naberzite, ili posebni pazari za akciite na kom-paniite {to proizveduvaat napredna tehnologi-ja. Pazarnite indeksi i karakteristikite za ce-

nite na akciite na ovie kompanii zna~itelno serazlikuvaat vo odnos na akciite na tradicio-nalnite kompanii, {to ja nametna i potrebataod sozdavawe na izdvoeni pazarni segmenti samoza ovie akcii. Vo osnova, ovie pazari gi karak-terizira: 1. visoka korelacija pome|u stapkitena prinos na high-techakciite; 2. nedostatok nasektorska diverzifikacija; 3. zgolemena poba-ruva~ka za high-techakciite vo poslednite godi-ni. Vakvite pazari zapo~naa da se formiraat vozemjite na EU pred nekolku godini i za niv se-u{te vaàt uslovi tipi~ni za novi pazari.

Brzite promeni na me|unarodnite finansiski pa-zari baraat brzi reakcii i od pazarnite u~esnici iod nivnite regulatori i kontrolori. [to se odnesu-va do poslednite, kako rezultat na pazarnite slu~u-vawa vo zemjite na EU, i po{iroko vo Evropa, zapo~-na trend na reorganizacija na kontrolata na finan-siskite pazari vo nasoka na formirawe nezavisniuniverzalni supervizorski organi, kako i moderni-zacija i standardizacija na supervizorskata regula-tiva za finansiskite pazari. Se o~ekuva deka novata

organizaciona struktura na supervizorskite organi}e pridonese za podobruvawe na kontrolata na fi-nansiskite pazari, imaj}i ja predvid nivnata ispre-pletenost i se pozna~ajnata uloga {to ja imaat vo na-cionalnite ekonomii. Aktivnostite odat vo taa na-soka da se vr{i integrirawe na supervizijata na kre-ditnite institucii, pazarite na kapital, osiguri-telnite kompanii i penziskite fondovi vo edna in-stitucija, ~ija glavna cel e odrùvawe na doverbatana investitorite i stabilnost na finansiskiot sis-tem.

Na nivo na EU, evropskite regulatori na pazarotna kapital zapo~naa aktivnosti okolu podobruvawe-to i pro{iruvaweto na nivnata sorabotka vo nasokana zgolemen obem i kvalitet na razmena na infor-macii i pokvalitetna sorabotka i koordinacija po-me|u aktivnostite na regulativnite tela, so cel niv-no prilagoduvawe na uslovite na pazarot, kade me|u-grani~nata trgovija zazema se pozna~ajno mesto. Votaa nasoka, osobeno vnimanie se obrnuva na za{tita-ta i prevencijata od site vidovi na zloupotrebi napazarot (insajdersko trguvawe, pazarnite manipula-cii, objavuvaweto na la`ni, necelosni i nevistini-ti informacii koi imaat vlijanie na cenata na har-tiite od vrednost i dr.) i za{titata od perewe pari.

Sepak, i pokraj brojnite zaedni~ki karakteristi-ki na finansiskite pazari na zemjite od EU, koipred se se rezultat na aktivnostite okolu sozdava-weto na integriran pazar na finansiski uslugi voEvropa, nacionalnite pazari na kapital na zemjite-~lenki na EU se razlikuvaat po pazarnata infra-struktura, po na~inot na nivnoto regulirawe i pomnogu drugi karakteristiki {to sekoj od tie pazarigo pravi porazli~en od drugite, iako funkcioniraatna zaedni~ki principi. Vo prodolènie, }e bidatizloèni glavnite karakteristiki na nekolku paza-ri na kapital od Evropskata Unija (finansiskatainfrastruktura, reguliraweto na pazarot) i osvrtna zna~ajnite promeni {to se slu~ija na ovie pazarivo izminatite nekolku godini.

ITALIJAImaj}i gi predvid procesite na integracija na

finansiskite pazari, pazarot na kapital vo Italijadoìvea zna~ajni promeni vo tekot na 90-te godiniod minatiot vek vo nasoka na promena na institu-cionalnata struktura na berzite, na~inot na nivna-ta rabota i organizacija, {to kone~no vo 1997 godi-na rezultira{e so odluka na privatizirawe na ital-ijanskata berza. Od 02.01.1998 godina italijanskataberza na hartii od vrednost (Borsa Italiana SpA) funk-cionira kako akcionersko dru{tvo. Borsa Italiana SpAe reguliran pazar na hartii od vrednost na koj se tr-

Na 20 mart 2000 godina berzite vo Pariz (Paris Bourse SBF SA),Amsterdam (AEX) i Brisel (BXS) ja objavija svojata namera zaspojuvawe i sozdavawe na integriran pazar, EURONEXT, sonamera novata berza da stane dviè~ka sila kon unifikacijatana evropskite sistemi za trguvawe, kliring i poramnuvawe natransakciite, kako za hartiite od vrednost, taka i zafinansiskite derivativi


guva so akcii, obvrznici i finansiski derivativi.Postojat pove}e pazarni segmenti, ~ie definirawe enapraveno vrz osnova na potrebite na pazarot. Na 15maj 2000 godina be{e promoviran i nov pazar "AfterHours market#, isto taka reguliran od Borsa Italiana SpA{to nudi mo`nost za trguvawe so finansiski in-strumenti vo popladnevnite ~asovi. Ovoj pazar sta-nuva se poatraktiven za korisnicite na uslugite.Borsa Italiana SpAgo organizira i razviva i pazarot nafinansiski derivativi, kako i pazarot na fju~ersi.Vo trguvaweto na italijanskata berza u~estvo zema-at nad 180 individualni brokeri (doma{ni i inter-nacionalni), banki i investicioni firmi, a trguva-weto se odviva preku elektronski sistem. Borsa Ita-liana SpAe nadle`na za definirawe i organizacijana pazarnoto rabotewe, gi utvrduva standardite zapriem na hartii od vrednost na pazarot i nivnoto tr-guvawe, go nadgleduva pazarot i go odrùva kompju-terskiot sistem. Berzata, isto taka, se griì za nav-remeno i celosno objavuvawe na site bitni informa-cii za kotiranite kompanii, zaradi {to vovede elek-tronski sistem na objavuvawe na podatocite, {to do-prinese za centralizacija na pazarnite informaciii pogolema transparentnost na pazarot.

Pazarnata kapitalizacija na italijanskata berzavo 2000 godina iznesuva{e 14% od vkupnata kapita-lizacija na pazarite na akcii vo evro-zonata i 70,2%od bruto doma{niot proizvod na zemjata.

Periodot od 1997 godina do 1999 godina e isto takamnogu vaèn za italijanskiot pazar na kapital i potoa {to vo toj period se sprovedeni pove}e golemiprivatizacioni proekti. Privatiziranite firmi sekotirani na italijanskata berza, a postapkata naprivatizacija naj~esto e sproveduvana po pat na jav-na ponuda na hartii od vrednost. So toa, zna~itelnoe zgolemena pazarnata kapitalizacija na berzata ipazarniot materijal.

Regulativno telo na italijanskiot pazar na kapi-tal e CONSOB (Commissione Nazionale per le Società e laBorsa), ~ija osnovna cel e za{tita na pravata na in-vestitorite. CONSOB se griì za transparentnostna pazarot, go kontrolira raboteweto na pazarniteu~esnici, sproveduva istragi ~ija cel e spre~uvawe iotkrivawe na insajdersko trguvawe i pazarni manip-ulacii.

AVSTRIJAOrganizacijata i ulogata na regulatorot na av-

striskiot pazar na kapital vo poslednite nekolkugodini pretrpe zna~ajni promeni, pred se poradi ne-govoto adaptirawe kon edinstveniot evropski fi-nansiski pazar. Taka, vo periodot zaklu~no so31.12.1999 godina (tranzicionen period) licencira-

weto za vr{ewe na finansiskite i sli~ni uslugi goizvr{uvaa lokalnite avstriski vlasti, za da potoaistoto premine vo nadle`nost na Avstriskata Komi-sija za hartii od vrednost (AYA), koja se formira na1 maj 1997 godina. AYA be{e formirana kako nezav-isna institucija, obvrzana da obezbedi zakonitost votrguvaweto so hartii od vrednost na avstriskite fi-nansiski pazari. AYA e nadle`na za nadgleduvawe ikontrola na pazarnite u~esnici (kreditni insti-tucii, izdava~i na hartii od vrednost, berzi, firmiza pruàwe na investicioni uslugi) i na nivniteaktivnosti, sozdavaj}i baza za doverba na site pazar-ni u~esnici vo avstriskite finansiski pazari.

Me|utoa, zemaj}i ja predvid kompleksnosta na fi-nansiskite pazari, vo Avstrija otpo~naa procesi naintegrirawe na regulativnite i supervizorski telana finansiskite pazari i sozdavawe na edinstven re-gulator - Financial Market Authority (FMA), {to }e bidepraven naslednik na AYA . Novoto regulativno telo}e otpo~ne so rabota na 1 april 2002 godina, i }e iz-

vr{i integracija na bankarskata supervizija, super-vizijata na pazarite na kapital i supervizijata nainvesticionite i penziskite fondovi, koi dosegabea vo nadle`nost na tri razli~ni institucii: Fe-deralnoto ministerstvo za finansii, AvstriskataNarodna Banka i Avstriskata Komisija za hartii odvrednost.

Vo odnos na hartiite od vrednost, FMA }e prodol-ì da gi izvr{uva aktivnostite {to dosega gi izvr-{uva{e Avstriskata Komisija za hartii od vred-nost, a osobeno: objavuvawe na firmite {to ne se li-cencirani za davawe investicioni uslugi, objavuva-we na podatoci za rabotite {to moè da gi vr{at li-cenciranite firmi za davawe investicioni uslugi,i drugi aktivnosti.

FMA }e bide ovlastena za sproveduvawe intergira-na kontrola na raboteweto na berzite, za razlika odmomentalnata praktika pravnata supervizija na ra-

6 8 / 6 9


boteweto na berzite da ja vr{i Federalnoto minis-terstvo za finansii, a pazarnata supervizija da ja vr-{i Avstriskata Komisija za hartii od vrednost.

FRANCIJAAgregatnite pokazateli za francuskiot pazar na

hartii od vrednost za poslednite tri godini se impo-zantni, kako vo odnos na pazarnata kapitalizacija,taka i vo odnos na dnevniot obem na trguvawe i bro-jot na realizirani transakcii. Za poslednite tri go-dini ovie brojki bele`at trend na zgolemuvawe, oso-beno vo odnos na prometot so akcii. Osvrnuvaj}i sena nekoi zna~ajni momenti vo razvojot na ovoj pazar,sekako mora da se spomenat dva osobeno va`ni nas-tani:

l integriraweto na pariskata berza so berzite odAmsterdam i Brisel i sozdavaweto na EuronextParis,kako del od novata berza Euronext NV;

l Vo 1997 godina na francuskiot pazar na kapitalbe{e formiran nov pazaren segment - Le NouveauMarché (NM). NM e pazar sozdaden prete`no zapotrebite na kompanii {to imaat potreba da gofinansiraat nivniot razvoj, a ne kotiraat nadrugite oficijalni pazari na berzata. Krite-

riumite za kotirawe na NM se dosta poliberal-ni, kako vo odnos na prezentiraweto na finan-siskite podatoci, taka i vo odnos na pazarnatakapitalizacija na kompanijata i drugi uslovi.Za da bidat kotirani, kompaniite mora da obja-vat prospekt koj se usoglasen so standardite naEvropskata Unija. Ovoj pazar e najatraktiven zakompaniite {to se zanimavaat so novi tehnolo-gii, {to imaat visok prinos na nivnite akcii,kompaniite koi baraat kapital za novi delovniproekti ili novi partneri, i drugi. Ovoj pazarstanuva se pointeresen i za investitorite. Nanego vo 2000 godina kotiraa 158 kompanii, {to edaleku nad brojkata od 33 kotirani kompanii voprvata godina koga toj be{e osnovan.

Regulator i kontrolor na pazarot na kapital voFrancija e Commission des opérations de bourse (COB),osnovana na 28 septemvri 1967 godina. COBe nezavis-no regulativno telo so {iroki ovlastuvawa, nadle`-no za: regulirawe na pazarot na hartii od vrednost(preku donesuvawe regulativa vo vrska so pazarite{to gi kontrolira); licencirawe na subjektite {toizdavaat hartii od vrednost, {to trguvaat so hartiiod vrednost ili na drug na~in u~estvuvaat vo ovaa in-dustrija; kontrola na pazarot na hartii od vrednosti dr.

So cel odr`uvawe na stabilnosta, integritetot isigurnosta na finansiskiot pazar vo Francija, votekot na 2000 godina otpo~naa procesi za reformi-rawe na francuskite finansiski regulativni tela,me|u koi i COB, i nivno integrirawe vo edinstvenoregulativno telo, kako i procesi za inicirawe pob-liska sorabotka pome|u instituciite {to vr{at re-gulirawe i kontrola nad osiguritelnite kompanii,bankite i investicionite kompanii vo Francija.

Sepak, i pokraj brojnite zaedni~ki karakteristiki nafinansiskite pazari na zemjite od EU, koi pred sé, se rezultatna aktivnostite okolu sozdavaweto na integriran pazar nafinansiski uslugi vo Evropa, nacionalnite pazari na kapitalna zemjite-~lenki na EU se razlikuvaat po pazarnatainfrastruktura, po na~inot na nivnoto regulirawe i po mnogudrugi karakteristiki {to sekoj od tie pazari go praviporazli~en od drugite, iako funkcioniraat na zaedni~kiprincipi


Vo na{ata zemja vo tekot na poslednite nekolkugodini, po napu{taweto na ekonomskiot modelna "dogovorna ekonomija# i po preorientira-

weto na modelot na "pazarna ekonomija#, dojde dostopansko-sistemski presvrt vo smisla na po{irokoafirmirawe na konceptot za slobodno funkcioni-rawe na pazarot na kapital, stoki, uslugi, rabotnasila i znaewe. Prifateniot koncept za pazarna eko-nomija i vo toj pogled sledeweto na kursot na dviè-weto na nacionalnite ekonomii, koi ve}e za~ekori-ja vo procesot na tranzicijata spored primerot naekonomski razvienite zemji od Zapadna Evropa, pod-razbira{e sproveduvawe na niza temelni i sis-temski promeni.

Definitivnoto napu{tawe na konceptotna op{testvena sopstvenost i promovira-weto na pluralizmot vo sopstveni~kite od-nosi go ozna~i po~etokot na procesot na eko-nomska tranzicija i na na{ive prostori.

Sopstveni~koto prestruktuira-we na pretprijatijata, bankite idrugite delovni entiteti u{tena samiot po~etok od tranzi-cionite procesi go otvoripra{aweto za voveduvawena institucijata nezav-isna revizija, kakonuèn preduslov zarazvoj na finansis-kiot pazar, pazar nastoki i uslugi i zaobezbeduvawe na

dolgoro~na stabilnost na nacionalnata ekonomija.Takvite reakcii bea sosema logi~ni, ako se ima

predvid faktot deka prioritetnata cel na nezavis-nata revizija, kako profesija so izgraden i verifi-ciran status, pred s¢ e za{tita na interesite na jav-nosta, obezbeduvawe na preduslovi za monetarna i fi-nansiska stabilnost, finansiska disciplina, kako iza{tita na interesite na sekoj ~len pretpriema~,sopstvenik na kapital, investitor, kreditor, sekojstopanstvenik i lojalen gra|anin na zemjata.

Sostojbite vo doma{nata ekonomija, po nekolkugodini po zapo~nuvaweto na tranzicijata, za àl po-

kaùvaat deka krupnite promeni vo politi~-kiot i ekonomskiot sistem ne bea prosle-deni so soodvetni promeni vo smetkovod-stveniot i presmetkovniot sistem, a vo tojpogled i so voveduvawe na institucijata ne-zavisna revizija. Posledica od takvite sos-

tojbi vo drasti~na dimenzija semanifestira vo smetkovod-stvenite knièwa, delovniteknigi, podgotveni bilansi iprezentirani finansiski

izve{tai na pretprijati-ja, banki, javni institu-

cii i drugi pravni sub-jekti, koi ne ja otsli-

kuvaat realnata

Sopstveni~koto prestruktuirawe na pretprijatijata, bankite idrugite delovni entiteti u{te na samiot po~etok od tranzicioniteprocesi go otvori pra{aweto za voveduvawe na institucijatanezavisna revizija, kako nuèn preduslov za razvoj nafinansiskiot pazar, pazar na stoki i uslugi i za obezbeduvawe nadolgoro~na stabilnost na nacionalnata ekonomija

ULOGA I ZNAÊWE NAREVIZORSKATA PROFESIJA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA SOOSVRT NA NOVATA PROFESIJASMETKOVODITEL - REVIZOR

Petar Duqanov eZamenik na ministerot zafinansii. Roden 1944godina vo Novi Dojran.Diplomiran na EkonomskiFakultet vo Skopje vo 1968godina.Vo periodot od januari1969 do maj 1980 godinaraboti vo Rudnici i@elezarnica - Skopjerabotna zaednicazaedni~ki slu`bi odpripravnik do zamenikfinansov direktor, a odmaj 1980 do 1989 godinaraboti vo Alumina-Skopjekako finansov direktor iDirektor na rabotnatazaednica zaedni~kislu`bi.Vo 1990 godina raboti kakoZamenik generalendirektor vo Fabrika zaoboeni metali"Kuprom# - Skopje. Od 1991 do 1995 godinaraboti kako Generalendirektor na "Zanat ServisMakedonija" - Skopje.Od 1996 do 1998 godinaraboti kako finansiskikonsultant a od 1998 do 15maj 2001 godina rabotikako predava~ i revizor vo"Ekonomskoto Biro# -Skopje. Od 13 maj 2001godina imenuvan e odSobranieto na RepublikaMakedonija kako zamenikna ministerot zafinansii.

PetarDUQANOV

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vocelost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za

finansii

R E V I Z O R S K A T A P R O F E S I J A V O R E P U B L I K A M A K E D O N I J A

sostojba na vrednosta na sredstvata, izvorite, kapi-talot, rashodite, prihodite i ostvareniot finan-siski rezultat.

Otsustvoto na nezavisna, stru~na i objektivnaproverka na realnosta i objektivnosta, odnosno vis-tinitosta i ~esnosta vo vrednuvaweto na imotot, ka-pitalot, pobaruvawata, obvrskite, iskaànite fi-nansiski rezultati od raboteweto i finansiskatapolo`ba, a kako rezultat na toa i nepostoeweto nanezavisno, objektivno i profesionalno mislewe zaprezentiranite finansiski izve{tai, vo izminati-te nekolku godini sozdade idealna klima za protiv-pravno prisvojuvawe na imotot, masovna pojava na"siva ekonomija#, izbegnuvawe na odgovornosta za na-miruvawe na obvrskite, neuredno vra}awe na kredi-tite i niza drugi formi na stopanska i finansiskanedisciplina.

Trgnuvaj}i od faktot deka turbulentnoto opkru-ùvawe, vo koe zapo~na i s¢ u{te se odviva procesotna tranzicijata, ne ja ostavi imuna doma{nata ekono-mija na brojnite anomalii od tipot na mito, korup-cija, perewe pari, siva ekonomija i drugi protiv-pravni odnesuvawa, kako logi~no se nametnuva pra-{aweto: kade i {to se slu~uva so revizorskata pro-fesija na na{ive prostori? Odgovorot, sekako, e so-dràn vo konstatacijata deka dokolku revizorite nadobrovolna osnova ne se involviraat vo stavawe podkontrola na takvite procesi, zakonodavecot, vo kraj-na instanca, }e gi primora da go napravat toa.

Iskustvoto vo na{ata zemja go potvrdi tokmu toa.Imeno, so donesuvaweto na zakonot od oblasta na re-vizijata, pokonkretno na Zakonot za komercijalnarevizija i Zakonot za dràvna revizija,1 Vladata naRepublika Makedonija gi napravi prvite, inicijal-ni ~ekori vo nasoka na podobruvawe na kvalitetotna prezentiranite finansiski izve{tai.

Pokvalitetnite finansiski informacii, od svojastrana pak, vo zna~itelna mera, }e go zgolemat inte-resot na doma{nite pretprijatija vklu~eni vo pro-cesot na sopstveni~ka transformacija, }e go olesnatfunkcioniraweto na berzata i, voop{to, }e gi za{-titat interesite na akcionerite, kreditorite, in-vestitorite, so eden zbor, po{irokata javnost.

Vo taa nasoka, realni se o~ekuvawata spomenatitezakoni od sverata na revizijata da go dadat inicijal-niot impuls za afirmirawe na na{ive prostori naedna dejnost i profesija koja odamna uìva ogromenugled vo ekonomski razvieniot del od svetot. Nivno-to prakti~no operacionalizirawe, za koe, ako se imapredvid aktuelniot politi~ki i ekonomski ambient,ne moè da se o~ekuva da odi ednostavno i brgu, ne-somneno }e pridonese za podigawe na kvalitetot nasmetkovodstvenoto i finansiskoto izvestuvawe nana{ive pravni subjekti, {to, sekako, }e ima pozitiv-ni implikacii, ne samo vo zgolemuvawe na stepenotna doverbata pome|u doma{nite delovni partneri,tuku i vo zgolemuvawe na stepenot na doverbata nastranskite partneri vo doma{nite delovni entite-ti.

Vo nastojuvaweto da gi eliminira mo`nite ko~ni-ci vo pogled na zabrzano institucionalizirawe i za-ìvuvawe na revizijata na na{ite prostori, Minis-terstvoto za finansii, so dosledno respektirawe nakriteriumite definirani so zakonite od sferata narevizijata, soglasno so Registarot na ovlasteni re-vizori, zaklu~no so 31.12.2000 godina ima izdadeno319 privremeni i 10 trajni uverenija za ovlasteni re-vizori spored Zakonot za revizijata, kako i 5 trajniuverenija za dràvni revizori spored Zakonot za dr-àvna revizija.

Po izdavawe na privremeni uverenija, sledniot~ekor vo implementirawe na Zakonot za komercijal-na revizija be{e fokusiran na registrirawe nadru{tvata za revizija. Ponudenite solucii za for-mirawe na nacionalni revizorski firmi, nabqudu-vani vo svetlinata na Zakonot za revizija (Dru{tvoza revizija mora da ima vraboteno najmalku 2 ovlas-teni revizori), od strana na doma{nata stru~na jav-nost se oceneti kako napolno prifatlivi. So maksi-malno respektirawe na odredbite od spomenatiot za-kon, a soglasno na Registarot na Ministerstvoto zafinansii, vo periodot 1997-2000 godina se registri-rani 29 dru{tva za revizija.

Vo svoite nastojuvawa da ja za{titi po{irokatajavnost Ministerstvoto za finansii insistira nazadolìtelno registrirawe na Dru{tvoto za revi-zija vo Trgovskiot registar, kako i na negovo bri{e-we od registarot vo slu~aj na neispolnuvawe na soZakon predvidenite kriteriumi.

7 0 / 7 1

Trgnuvaj}i od faktot deka turbulentnoto opkruùvawe, vo koezapo~na i sé u{te se odviva procesot na tranzicijata, ne jaostavi imuna doma{nata ekonomija na brojnite anomalii odtipot na mito, korupcija, perewe pari, siva ekonomija i drugiprotivpravni odnesuvawa, kako logi~no se nametnuvapra{aweto:kade i {to se slu~uva so revizorskata profesija nana{ive prostori? Odgovorot, sekako, e sodràn vokonstatacijata deka dokolku revizorite na dobrovolna osnova nese involviraat vo stavawe pod kontrola na takvite procesi,zakonodavecot, vo krajna instanca, }e gi primora da go napravattoa

1 So ukazot za proglasuvawe na Zakonot za revizija Br. 08-4088/1

Vo celina zemeno, vrz osnova na prezentiranitesostojbi vo revizorskata profesija vo Republika Ma-kedonija po oformuvaweto na zakonskata profesion-alna regulativa, kako neizbeèn se nametnuva vpe~a-tokot deka vo site segmenti od profesijata prili~nose naglaseni ingerenciite na resornoto minister-stvo, {to, gledano od aspekt na nedovolnata razvie-nost na doma{nata revizorska profesija i nepostoe-weto na avtoritativni institucii za revizija delum-no moè da se prifati kako logi~no i opravdano.

Vo doma{niot politi~ki i ekonomski ambient, zakoj se imanentni sostojbite na reduciran pazar nakapital, stoki i uslugi, te{ko moè da se vospostaviugled na revizorite i nezavisnosta na revizijata bezinicijalna zakonodavna poddr{ka od dràvnite or-gani i silna profesionalna asocijacija.

Samoregulativata vo revizorskata profesija naRepublika Makedonija s¢ u{te e vo faza na zarodi{i vo golema mera zavisi od profesionalnata orga-niziranost na samite revizori i nivnata re{enost imo} odgovornosta za idninata na sopstvenata profe-sija da ja zemat vo svoi race. No, patot {to vodi konpotrebnoto nivo na samoregulirawe na profesijatae isklu~itelno teòk i dolg.

Prviot ~ekor vo taa nasoka e donesuvawe na Zako-not za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za tr-govski dru{tva i Zakonot za izmenuvawe i dopolnu-vawe na Zakonot za smetkovodstvo.

Do 1998 godina materijata od oblasta na smetko-vodstvoto se ureduva{e na edinstven na~in za sitesubjekti koi vr{at dejnost od stopanstvoto i nesto-panstvoto, bez ogled dali rabotea profesionalnoili neprofesionalno.

So cel da se izvr{i deregulacija na Zakonot zasmetkovodstvo, vo funkcija na prisposobuvawe i uso-glasuvawe na Me|unarodnite smetkovodstveni stan-dardi so potrebite na doma{nata legislativa ipraktika, od 1998 godina za trgovcite materijata odoblasta na smetkovodstvoto be{e regulirano so Za-konot za trgovskite dru{tva i so mal broj odredbi odZakonot za smetkovodstvo.

So najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot zatrgovskite dru{tva ("Slu`ben vesnik na RM# br50/2001), trgovcite smetkovodstvoto treba da go uso-glasaat so ovoj zakon.

Posebna novina vo ovoj zakon e novata profesijaovlasten smetkovoditel-revizor.

Vo Zakonot se napraveni pove}e izmeni. Vo komen-tarot }e se osvrneme osobeno za oddel V - Vodewe nasmetkovodstvoto, rasporeduvawe na trgovcite, tr-govskite knigi i godi{nite smetki, kako i del odpreodnite i zavr{nite odredbi, odnosno odredbitekoi vo najgolem del go opfa}aat smetkovodstvoto.

So donesuvawe na Zakonot za izmenuvawe i dopol-nuvawe na Zakonot za trgovskite dru{tva i Zakonotza izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za smetko-vodstvo, del od odredbite od Zakonot e za smetkovod-stvo, koi se odnesuvaat za trgovcite se prenesoa voZakonot za trgovskite dru{tva.

Toa zna~i, deka, za subjektite koi soglasno so Za-konot za trgovskite dru{tva se smetaat za trgovci,pove}e nema da se odnesuvaat odredbite od Zakonotza smetkovodstvo, odnosno ovoj zakon nema da vaì zatrgovcite.

Zakonot za smetkovodstvo }e go primenuvaat sitepravni i fizi~ki lica so sedi{te na teritorijatana Republika Makedonija, koi se registrirani odnadleèn organ vo soglasnost so zakon, odnosno osno-vani so zakon, a koi ne se navedeni vo Zakonot za tr-govskite dru{tva, odnosno odredbite od Zakonot zasmetkovodstvo, }e se odnesuvaat za subjektite koi nevr{at deloven potfat.

Vo ovaa smisla, odredbite od Zakonot za smetko-vodstvo }e prodolàt da se primenuvaat za subjekti-te od nestopanstvo (buxeti, fondovi, korisnici nasredstva od buxetite, fondovite i neprofitnite or-ganizacii), se do donesuvawe na poseben Zakon zasmetkovodstvo za buxeti i neprofitni organizacii.

[to se menuva vo oddel petti od Zakonotza trgovskite dru{tva ?

Vo oddelot petti e izmenet naslovot koj glasi:"Vodewe na smetkovodstvoto, rasporeduvawe na tr-govcite, trgovskite knigi i godi{nite smetki#, vokoi se uredeni pra{awata za:

-Vodewe na smetkovodstvoto (~len 536-a - nov)-Rasporeduvawe na trgovcite (~len 536-b - nov)-Vodewe na Trgovskite knigi (~len 538 stav 5,6,7i

8- izmeneti)-Amortizacija (~len 539-a do 539-b - novi)-Revalorizacija (~len 539-g do 539-| - novi)-Odgovoren smetkovoditel (~len 545 - neizmenet)-Ovlasten smetkovoditel-revizor (~len 546-a -

nov)


So cel, steknuvaweto na zvaweto ovlasten revizor da se izvedena na~in koj e priznat i prifatliv na me|unarodno nivo, po

ostvaruvaweto na brojni kontakti so vrvni me|unarodniinstitucii i asocijacii i po soodvetnoto i detalno prou~uvawe

i postignatata usoglasenost na site subjekti vklu~eni vo ovojproces, ovie meseci na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i na

Ekonomskiot fakultet vo Prilep, zapo~nata e edukacija zasteknuvawe na zvaweto ovlasten revizor

-Steknuvawe na zvawe ovlasten smetkovoditel - revizor (~len 546-b - nov)

-^lenstvo vo Sovetot (~len 546-v - nov)-Odzemawe na uverenieto za ovlasten smetkovoditel - revizor (~len 546-g - nov)

-Za{tita na profesijata na ovlasteni smetkovoditeli - revizori (~len 546-g - nov)

-Godi{na smetka (~len 552-stav 3 - nov stav 4 izmenet)

-Potpisi (~len 549-stav 2 - nov)-Smetkovodstveni standardi (~len 555-a - nov)-Odbor za smetkovodstveni standardi (~len 555-b

- nov)

-Funkcii na odborot za smetkovodstveni standardi (~len 555-v - nov)

-Revizija na godi{na smetka (~len 556-stav 2 izmenet stav 3 - nov stav 4 - izmenet)

-Subjekti na koi se primenuva Zakonot (~len 559-a - nov)

-Objavuvawe na podatoci (~len 565-a - nov)-Subjekti koi ne izvr{ile transformacija

(~len 718-v - nov)-Konverzija vo EVRA na vrednosta na osnovnata

glavnina i na akciite (~len 722-a - nov)

So Zakonot za revizijata vo na{ata Republika sevovede zvaweto ovlasten revizor. Ova zvawe e za li-ce koe se opredelilo da obezbeduva profesionalniuslugi od javnata praktika vo oblasta na revizijata,danocite i konsultantskite uslugi za odreden nado-mestok, odnosno da osnova dru{tvo za revizija vo koe}e bidat vraboteni ovlasteni revizori koi svojatapripadnost na revizorskata profesija ja dokaùvaatso sertifikat dobien spored odredbite na Zakonotza revizija.

So cel da se obezbedi soodvetna kompatibilnostso sistemite na razvienite zemji, a zaradi za{titana javniot interes i reputacija na samata profesija,vo Zakonot za trgovskite dru{tva e vgradeno sood-vetno re{enie, so koe e vovedeno zvaweto ovlastensmetkovoditel - revizor.

Vo Zakonot e propi{ano deka liceto koe, kakoprofesionalen smetkovoditel - revizor, vr{i uslu-gi od oblasta na javnata praktika soglasno so defi-

niciite na Me|unarodnata federacija na ovlastenismetkovoditeli (IFAC) e dol`no da poseduva uvere-nie za ovlasten smetkovoditel-revizor.

Soglasno so Me|unarodnata federacija na ovlaste-ni smetkovoditeli ( IFAC) pod profesionalen smet-kovoditel vo javnata praktika se podrazbira sekojpartner, sekoj vraboten vo praktikata koj obezbeduvaprofesionalni uslugi na nekoj klient, bez ogled nanegovata profesionalna opredelba (revizija, dano-~en ili smetkovodstven konsalting) i profesional-ni smetkovoditeli vo praktikata koi imaat mena-xerski odgovornosti.

Vo Zakonot se koristi terminot ovlasten smetko-voditel-revizor, so {to preku na~inot na steknuva-we na ova zvawe, se ovozmoùva ednakvost vo ispol-nuvaweto na profesionalnite uslugi na licata koiimaat poloèno soodveten ispit.

So ova re{enie, na liceto koe poseduva uverenieza ovlasten smetkovoditel-revizor, mu se ovozmoù-va, samoto profesionalno da se opredeli na koj na-~in }e gi obezbeduva profesionalnite uslugi, dalivo oblasta na revizijata (za {to e potrebna dozvolaza vr{ewe na dejnost) ili kako profesionalen smet-kovoditel koj }e vr{i uslugi na smetkovodstven me-naxer.

Uslovite koi treba da gi ispolnuva ovlasteniotsmetkovoditel-revizor, se identi~ni so uslovitepropi{ani vo Zakonot za revizija. Imeno, ovlaste-niot smetkovoditel-revizor mora:

-da ima visoko obrazovanie, diplomiranekonomist;

-da ima uverenie na ovlastensmetkovoditel-revizor i

-da ima izjavi deka vo raboteweto }e gi primenuva pravilata utvrdeni so kodeksot na etikata za profesionalni smetkovoditeli.

Pritoa, vo Zakonot e opredeleno deka kandidatotza polagawe na ispitot za zvawe ovlasten smetkovo-ditel-revizor, mora da ima najmalku 5 godini rabot-no iskustvo na rabota na revizija ili kontrola.

Vo ~lenovite 7 i 8 od Preodnite i zavr{ni odred-bi, uslovot diplomiran ekonomist }e se primenuvado 31 dekemvri 2002 godina, {to zna~i deka eden oduslovite }e bide samo visokoto obrazovanie bez naz-na~uvawe na strukata.

So noviot ~len 546-b e propi{ano deka zvawetoovlasten smetkovoditel-revizor se steknuva so pola-gawe ispit pred komisija formirana od strana naSovetot, na koja soglasnost dava ministerot za fi-nansii.

Komisijata e sostavena od stru~ni lica-ovlastenismetkovoditeli-revizori, opredeleni od sovetot.

Na liceto koe }e go poloì ispitot, Sovetot na

7 2 / 7 3

R E V I Z O R S K A T A P R O F E S I J A V O R E P U B L I K A M A K E D O N I J A

Vo svoite nastojuvawa da ja za{titi po{irokata javnostMinisterstvoto za finansii insistira na zadolìtelnoregistrirawe na Dru{tvoto za revizija vo Trgovskiot registar,kako i na negovo bri{ewe od registarot vo slu~aj naneispolnuvawe na so Zakon predvidenite kriteriumi

ovlasteni smetkovoditeli -revizori mu izdava uve-renie na ovlasten smetkovoditel-revizor.

Licata koi vo stranstvo steknale isprava za ovlas-ten smetkovoditel-revizor mora da gi ispolnuvaatgore navedenite uslovi i da izvr{at nostrifikaci-ja na ispravata vo Ministerstvoto za finansii, spo-red na~inot i postapkata utvrdeni od ministerot zafinansii.

Trgnuvaj}i od svetskite iskustva, vo Zakonot zatrgovskite dru{tva se vgradeni soodvetni re{enijavo odnos na na~inot na steknuvawe na zvaweto- revi-zor, za{tita na javnosta i reputacija na samata pro-fesija i obezbeduvawe na sigurnost deka uslugite naovlasteniot smetkovoditel - revizor }e bidat izvr-{eni na edno profesionalno nivo, so dosledno visokkvalitet vo interes na javnosta.

So cel, steknuvaweto na zvaweto ovlasten revizorda se izvede na na~in koj e priznat i prifatliv name|unarodno nivo, po ostvaruvaweto na brojni kon-takti so vrvni me|unarodni institucii i asocijaciii po soodvetnoto i detalno prou~uvawe i postignata-ta usoglasenost na site subjekti vklu~eni vo ovojproces, ovie meseci na Ekonomskiot fakultet voSkopje i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep, za-po~nata e edukacija za steknuvawe na zvaweto ovlas-ten revizor.

So dobivaweto na uverenie za ovlasten revizor, vona{ava republika se sozdava osnova za formirawena nezavisni, profesionalni i visokostru~ni revi-zorski dru{tva, preku koi{to se obezbeduvaat objek-tivizirani informacii kako za sopstvenicite na

akcionerskiot kapital, taka i za potrebite na de-lovnite partneri i banki, {to e preduslov za priv-lekuvawe na stranski kapital.


VovedOrganiziraniot kriminal pretstavuva postojana

zakana za svetskiot mir i stabilnost zagrozuvaj}i giosnovite na vladeeweto na zakonite i funkcionira-weto na pravniot sistem. Vo taa nasoka dràvite mo-ra osven sopstvenata strategija da sorabotuvaat name|unarodno nivo sporeduvaj}i gi i upotrebuvaj}i gimetodite i sredstvata {to gi koristat drugite zemji,so cel efikasno sprotivstavuvawe na organiziran-iot kriminal i negovo sistematsko eliminirawe.Posebna pogodnost za razvoj na organiziraniot kri-minal i negovite pojavni oblici, pretstavuvaat dr-àvite koi preminuvaat od eden sistem vo drug, kade{to reformite dlaboko i korenito vleguvaat vo si-te segmenti na op{testveniot, ekonomskiot i poli-ti~kiot ìvot i kade postojat realni preduslovisozdadenite materijalno finansiski sredstva dabidat plasirani preku nelegalni transak-cii. Organiziranoto kriminalno dejstvu-vawe go koristi tranzicioniot period inedovolno dobro izgradenata zakonska re-gulativa, razoruvaj}i gi zdravite tkiva ipotkopuvaj}i ja ekonomskata osnova na tiedràvi.

[to pretstavuva perewe pari?

Eden od najsofisticiranite ob-lici na organiziraniot krimi-nal e perewe pari. Pereweto pa-ri gi podrazbira metodite {tose upotrebuvaat za ~istewe naparite dobieni na ne~esen na-

~in, so cel da ne se otkrie nivnoto nelegalno potek-lo. Odnosno, pereweto pari gi opfa}a metodite sokoi kriminalcite go sokrivaat izvorot, potekloto isopstvenosta na nelegalno dobienite pari po pat nau~estvo vo transakcii koi nadvore{no prikaùvaatdeka sredstvata imaat legitimen izvor. Ili najed-nostavno, pereweto pari se definira kako proces natransformacija na nelegitimnite pari vo legitim-ni. Vo krajna merka, su{tinata na "pereweto pari# eda obezbedi legitimnost na nelegalno steknatotobogatstvo.

Vo procesot na transformacija na valkanite parivo ~isti neophodni se dva elementa, "peralnica# i"pera~#. "Peralnicata# voobi~aeno e del od stan-dardniot finansiski sistem (banki, {tedilnici,menuva~nici, osiguritelni kompanii, berzi i dr.),

koi naj~esto i samite ne znaat deka se del od slo-èniot proces na ~istewe na valkanite pari."Pera~ite# se neposrednite storiteli nakrivi~ni dela koi se obiduvaat da mu dadatlegitimitet na steknatoto bogatstvo.

Sloèniot proces na perewe pari naj-~esto moè da se podeli vo tri fazi

i toa: vo prvata fazase vr{i plasmanna parite; vtora-ta faza go opfa}aprocesot na prek-inuvawe na vrs-kata so izvorotna sredstvata; itretata faza japretstavuva in-tegracijata so

7 4 / 7 5

Posebna pogodnost za razvoj na organiziraniot kriminal i negovitepojavni oblici, pretstavuvaat dràvite koi preminuvaat od edensistem vo drug, kade {to reformite dlaboko i korenito vleguvaatvo site segmenti na op{testveniot, ekonomskiot i politi~kiotìvot i kade postojat realni preduslovi sozdadenite materijalnofinansiski sredstva da bidat plasirani preku nelegalnitransakcii

PEREWE PARI -NAJSOFISTICIRAN OBLIKNA ORGANIZIRAN KRIMINAL

Darko Arsov e Direktor naDirekcijata za spre~uvaweperewe pari. Roden e 1977

godina vo Ko~ani.Diplomiral vo 2000 godina

na Ekonomskiot fakultet- Univerzitet Sv."Kiril i

Metodij" - Skopje, kade{to vo momentot e na post-

diplomski studii. ZaDirektor na Direkcijata zaspre~uvawe perewe pari enazna~en na 25 septemvri2001 godina, a prethodnood Oktomvri 2000 godina

do nazna~uvaweto rabotelvo Ministerstvoto za vna-

tre{ni raboti naR.Makedonija vo Upravata

za za{tita na ustavenporedok od pote{ki formi

na organiziran kriminal.U~estvuval na pove}e kon-

ferencii, seminari ikursevi od oblasta na

ekonomijata, finansiite,delovnite komunikacii,

borba protiv organiziran-iot kriminal, perewe pari

i drugo.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

DarkoARSOV


koja vr{itelot na krivi~noto delo gi prezemaispranite pari.

Fazata na plasmanot pretstavuva faza na prvotovoveduvawe na "valkanite# pari vo svetot na legit-imnosta. Pritoa, se koristat razli~ni tehniki i me-todi po~nuvaj}i od kupuvawe na stoki i uslugi do de-ponirawe na pari vo bankarskiot i finansiskiotsistem koi preku pove}e sekundarni transakcii gomaskiraat vistinskiot deponent. So cel da bide na-malen rizikot vo ovaa faza naj~esto se koristi ope-racijata "smurfing# ili razloùvawe, na toj na~in su-mata za perewe se deli na pomali iznosi, naj~estome|u razni poedinci ili firmi i potoa se voveduvavo legitimniot sistem. Otkako glavnata suma }e bi-de podelena na pomali iznosi, ponatamu so niv mo-àt da se kupuvaat finansiski instrumenti, da se ko-ristat kako depoziti vo bankite ili da se plasiraatvo legitimnite gotovinski dejnosti kako {to se raz-nite klubovi, restorani i kazina.

So zavr{uvaweto na fazata na plasmanot zapo~nu-va fazata na "leyering#, odnosno prikrivawe, ~ija cele da se prikrie tragata na nelegitimnite sredstva soprekinuvawe na dokumentacionata traga koja se soz-dala vo fazata na plasmanot. Isto kako i vo fazatana plasmanot, vo fazata na lejeringot se koristatrazli~ni tehniki i metodi za prikrivawe na izvorotna sredstvata i toa preku oformuvawe na fiktivnifirmi vo of-{or jurisdikcijata, ponatamu preku po-ve}esloen prenos i vra}awe na sredstvata, prekula`ni transakcii i fiktivni i nadueni fakturiili preku vloùvawe na parite na me|unarodnitefinansiski pazari vo akcii ili drugi hartii odvrednost.

Vo poslednata faza "integracijata#, dokolku pos-lednite dve fazi se uspe{no zavr{eni, parite dobi-vaat potpoln legitimitet i storitelot na krivi~no-to delo moè nepre~eno i bez rizik da gi koristi, noovojpat kako "~isti# pari. Zna~i celta na integraci-jata e povtorno vra}awe na ispranite pari kaj sops-tvenikot koj ponatamu gi plasira vo legalni aktiv-nosti.

Postojat odredeni finansiski transakcii koi serazlikuvaat od ostanatite koga e vo pra{awe pere-weto pari i preku koi postoi pogolema verojatnostda se slu~i perewe pari, odnosno da se koristat odstrana na storitelite na krivi~ni dela, a nekoi odniv se slednite:

l golemi gotovinski uplati i isplati na denarskii devizni depoziti;

l golemi gotovinski transakcii za dejnosti koivo normalni uslovi ne generiraat gotovina;

l otvarowe na golem broj na smetki od strana na

eden klient na koi toj vloùva gotovina;l otvorowe na golem broj smetki na eden klient na

razli~ni imiwa;l golemi gotovinski uplati i isplati na i od

nerezidentni smetki;l golemi iznosi na pla}awa na i od stranski part-

neri;l deponirawe na sredstva so nalog za prompten

transfer na istite vo stranstvo;l barawe od klient na nenamenski zaem so poloù-

vawe na gotovinski zalog kako garancija;l kupuvawe, odnosno investirawe vo hartii od

vrednost; l transakcii od lica koi eksponiraat disparitet

pome|u prijaveniot prihod i imotot so koj ras-polagaat i dr.

Pereweto pari kako globalen fenomen, kako {tonajmnogu e povrzano so odredeni transakcii, isto ta-ka tesno e povrzano so opredeleni dejnosti kako {tose, trgovijata so droga, oru`je i terorizmot, nelegal-nata trgovija so radioaktivni materii, dano~notozatajuvawe i drugo. Sumite na pari koi gi generiranarko dejnosta, trgovijata so oru`je i terorizmot semnogu golemi i naj~esto narko dilerite i teror-

isti~kite grupi gi institucionaliziraat niz legit-imni aktivnosti. êsto pati toa se restorani, baro-vi, taksi kompanii i razni drugi, na prv pogled, bez-opasni dejnosti vo koi se raboti so gotovi pari. Zafinansirawe na ovie dejnosti ~esto pati se koristatsredstva do koi se doa|a nelegalno, pri {to profi-tot se naso~uva vo teroristi~ki dejnosti. Vo taa na-soka golemi se i sumite koi se generirani od krium-~areweto so radioaktivni materii vo koi naj~esto sejavuvaat kako nositeli odredeni strukturi od vlastana odredeni zemji so cel da se akumuliraat golemiiznosi na kapital. Pereweto pari e tesno povrzano iso zatajuvaweto na javnite dava~ki sprema dràvata.Od tie pri~ini vo ramkite na borbata protiv pere-weto pari e neophodna tesna sorabotka pome|u slu`-bite nadle`ni za ovaa oblast i dano~nite organi, socel pogolema dano~na kontrola na licata koi se eks-poniraat so tro{ewe na pogolemi sumi pari (kupuva-

Vo procesot na transformacija na valkanite pari vo ~istineophodni se dva elementa, "peralnica" i "pera~".

"Peralnicata" voobi~aeno e del od standardniot finansiskisistem (banki, {tedilnici, menuva~nici, osiguritelni

kompanii, berzi i dr.), koi naj~esto i samite ne znaat deka sedel od sloèniot proces na ~istewe na valkanite pari.

"Pera~ite" se neposrednite storiteli na krivi~ni dela koi seobiduvaat da mu dadat legitimitet na steknatoto bogatstvo

7 6 / 7 7

O B L I C I N A O R G A N I Z I R A N K R I M I N A L

we ku}i, avtomobili i dr.) i utvrduvawe dali tieprihodi se prijaveni i za niv e platen danok.

Imaj}i ja predvid navedenata povrzanost na pere-weto pari so ostanatite vidovi krivi~ni dela, moè-me da konstatirame deka koga stanuva zbor za zakon-skata regulativa za spre~uvawe perewe pari, taa ne seograni~uva isklu~ivo na spre~uvawe na neposredniteizvr{iteli na krivi~no delo perewe pari, tuku celtae da se spre~at i krivi~nite dela od koi poteknuvaatparite, bidej}i ako vr{itelot na krivi~no deloperewe pari e spre~en da gi ispere valkanite pari,toj e onevozmoèn da vr{i ponatamo{ni kriminalniaktivnosti. Od druga strana, so vleguvawe vo traga nakrivi~nite dela od koi poteknuvaat valkanite pari,se doa|a do tragata na vr{itelite i korisnicite.

Me|unarodnoto iskustvo i zakonska regulativa vo borbata protiv pereweto pari

Paralelno so ekspanzijata na site vidovi na fi-nansiski kriminal se izgraduva i razviva sovremenazakonska regulativa kako vo ramkite na edna nacio-nalna ekonomija taka i na me|unarodno nivo so celpoefikasno sprotivstavuvawe na problemot na pere-we pari. Sekoja dràva gradi sopstvena nacionalnastrategija, po~ituvaj}i gi me|unarodnite standardii preporaki.

Na primer, vo Belgija Zakonot za spre~uvawe pe-rewe pari postoi od 11.1.1993 god. i so nego se opfa-teni site finansiski institucii vklu~uvaj}i gibankite i kreditnite institucii, osiguritelnitekompanii, kako i sekoja individua ili kompanijavklu~ena vo lizing, kreditni karti~ki i dr. So zako-not se opfateni nekolku krivi~ni dela: terorizam,trgovija so droga, trgovija so oru`je, trgovija so lu-|e, prostitucija, nedozvolena trgovija so ~ove~ki or-gani, seriozna fiskalna izmama, korupcija na dràv-ni slu`benici i dr. Vo soglasnost so Zakonot seformira Centralna unija ~ija zada~a e da gi anali-zira podatocite dobieni od finansiskiot sistem,koi se odnesuvaat na somnitelni transakcii od ob-lasta na perewe pari.

Vo ê{kata Republika, kako zemja vo tranzicijapostojat realni preduslovi za pojava na organizira-

no kriminalno deluvawe vklu~uvaj}i kako doma{niorganizirani grupi, taka i organizirani grupi odIsto~na Evropa. Prioriteti na ~e{kite vlasti voborbata protiv perewe pari se spre~uvawe, istraù-vawe i sudsko gonewe na slu~ai koi pretstavuvaatperewe pari. Kako rezultat na ova na 1 juli 1996 go-dina stapi na sila Akt br. 61/1996 (Merki protiv le-galizacija na prihodite steknati od kriminal). Ovojzakon opfa}a i obvrska na bankite i drugi finansis-ki institucii da ispra}aat izve{tai za site somni-telni transakcii do soodvetniot sektor vo Minis-terstvoto za finansii. Zakonot predviduva identi-fikacija na klientite za site finansiski institu-cii koi vleguvaat vo transakcii koi nadminuvaat500.000 CZK (okolu 16.500 evra). Spored Zakonot, po-datocite za identifikacija na klientite treba da se~uvaat vo period od 10 godini. Zakonot bara od fi-nansiskite institucii da vospostavat sistem na in-terni pravila, proceduri i kontrola so cel spre~u-vawe na pereweto pari. Ovoj sistem vklu~uva i naz-na~uvawe na edno lice koe }e vospostavuva redovnikontakti so Ministerstvoto za finansii, oddelot zaspre~uvawe perewe pari.

Ungarija kako centar na evropskiot kontinent,strategiski e pozicionirana pome|u Istokot i Zapa-dot. Stapkata na kriminal zna~ajno se zgolemila voprocesot na tranzicija. Ungarija e izloèna na pere-we pari vo fazite na plasman, lajering i integraci-ja. Najzna~ajni celi na politikata na ungarskata vla-da se: zgolemena integracija vo globalniot pazar nakapital so cel da se privle~at stranski investito-ri, spre~uvawe na pereweto pari i me|unarodna iz-mama i namaluvawe na transakciite vo gotovina. Un-garija, sogleduvaj}i ja opasnosta so koja se soo~uva,vo poslednite godini razvila metodi za borba pro-tiv finansiskiot kriminal i pereweto pari. Prav-nata regulativa za spre~uvawe perewe pari e donese-na na 8 maj 1994 god. so implementacija na Act XXIV .So nego se predviduva site finansiski instituciida gi identifikuvaat svoite klienti dokolku se vk-lu~eni vo transakcii koi go nadminuvaat iznosot od2 milioni HUF. Podatocite i detalite za site tran-sakcii treba da bidat ~uvani za period utvrden soZakonot za gotovinski transakcii. Od 1994 godina sepodneseni 2,200 izve{tai za somnitelni transakcii:2,146 od bankite, 4 od menuva~nicite, 37 od finansis-kite institucii, 5 od kazina i 8 od osiguritelnitekompanii. Zna~i, bankite so~inuvaat 96% od ovieizve{tai, od koi 50 % pristignuvaat od komercijal-nite banki.

Procesot na tranzicija vo Litvanija bil pridru-èn so porast na kriminalot. Trgovijata so droga sezgolemila dvojno od 1995 god. Doma{nite organi-

"Pereweto pari" kako globalen fenomen, kako {to najmnogu epovrzano so odredeni transakcii, isto taka tesno e povrzano soopredeleni dejnosti kako {to se, trgovijata so droga, oru`je iterorizmot, nelegalnata trgovija so radioaktivni materii,dano~noto zatajuvawe i drugo. Sumite na pari koi gi generiranarko dejnosta, trgovijata so oru`je i terorizmot se mnogugolemi i naj~esto narko dilerite i teroristi~kite grupi giinstitucionaliziraat niz legitimni aktivnosti


zirani kriminalni grupi, koi operiraat na nacio-nalno i me|unarodno nivo se razvile i bile vklu~enii vo pereweto pari. Politikata na Litvanija bilanaso~ena kon tri celi: pointenzivna sorabotka soinstitucii vo drugi zemji i internacionalni orga-nizacii, usoglasuvawe na pravniot sistem soglasnoso barawata na Evropskata unija i internacional-nite standardi i prezemawe na neophodnite ~ekorivo borbata protiv perewe pari. Vo 1995 godina, Lit-vanija ja potpi{ala i ratifikuvala Konvencijata zaperewe pari na Sovetot na Evropa od 1990 god. Vo1998 godina ja ratifikuvala i Vienskata konvencijaprotiv nedozvolena trgovija so narkoti~ni drogi ipsihotropi~ni supstancii. Zakonot za spre~uvaweperewe pari stapil na sila na 1.1.1998 god. Bila os-novana FIU (Money Laundering Prevention Division), neza-visna od policiskiot oddel za danoci (Tax Police De-partment), koja ima analiti~ka, istraùva~ka i kon-trolna funkcija. Preventivniot reìm vklu~uvaidentifikacija i izvestuvawe. Barawata za identi-fikacija na klientite i ~uvawe na dokumentacijatase odnesuvaat na kreditni i finansiski instituciiza monetarni operacii nad 50.000 Litas (15.000 EV-RA). Litvanskite vlasti baraat finansiskite ins-titucii da gi ~uvaat dokumentite za gotovinski i ne-gotovinski transakcii najmalku pet godini.

Polska e edna od najgolemite dràvi vo CentralnaEvropa. Organiziraniot kriminal pretstavuva mno-gu golem problem vo Polska. Vo poslednive godini,Polska stana tranzitna zemja za krium~arewe nadrogi vo Zapadna Evropa. Mnogu golem broj od kri-minalnite grupi koi operiraat se vklu~eni vo pere-we na pari, posebno so prihodi od kriminal steknativo stranstvo, no i vo zemjata. Prezemeni se zna~ajni~ekori protiv pereweto pari, potpiraj}i se na in-ternacionalni standardi. Do 1999 godina samo ban-kite i brokerskite ku}i imale obvrska da izvestuva-at za somnitelni transakcii. Od 1996 godina, postoe-le predlozi od strana na Ministerstvoto za finan-sii za formirawe na FIE (Financial intellegence entity),so koja obvrskata za identifikacija na klientite,~uvawe na podatocite i izvestuvawe za somnitelnitransakcii ja prezemale i kazinata, osiguritelnitekompanii, menuva~nicite i notarite. So dekret naministerot za vnatre{ni raboti bil formiran Na-tional Criminal Information Centre (NCIC) vo 1999 godina,so osnovna cel da se bori protiv organiziraniotkriminal. Del od obvrskite na ovaa institucija seodnesuvaat na pereweto pari. Barawata za identifi-kacija na klientite se odnesuvaat na gotovinskitransakcii i razmena na valuta nad 10.000 EVRA i zasite somnitelni transakcii (vo ke{ i negotovinski)za site finansiski institucii.

Romanija e zemja od jugoisto~na Evropa, strategis-ki pozicionirana me|u Istokot i Zapadot. Politi~-kite promeni od 1989 god. i tranzicijata kon pazarnaekonomija rezultirale so zgolemuvawe na stapkatana kriminal. Do 1999 god ne postoela pravna regula-tiva za spre~uvawe perewe pari. Sogleduvaj}i ja zna-~ajnosta na problematikata na pereweto pari, ro-manskite vlasti nastojuvale da vospostavat pravnaramka za regulirawe na ovaa oblast. Zakonot za spre-~uvawe i kaznuvawe na pereweto pari e donesen vo ja-nuari 1999 godina, a stapil na sila na 22 april 1999god. Soglasno so zakonot bila formirana instituci-ja za spre~uvawe na perewe pari (National office forPrevention and Control of Money Laundering) koja }e dej-stvuva kako filter me|u onie koi izvestuvaat i jav-niot obvinitel. Zada~a na ovaa institucija e da pri-ma, analizira i obrabotuva informacii za somni-telni transakcii, transakcii vo ke{ nad 10.000 EV-RA i informacii za nevoobi~aeni transakcii kajbankarskite i finansiskite institucii i lica (ad-vokati, notari i smetkovoditeli).

Stapkata na kriminal vo R. Slovenija e pod pro-se~nata za evropskite standardi. Vo Slovenija seetablirani 28 banki, od koi 4 se vo sopstvenost nastranci. Slovene~kata ekonomija e vo najgolema mer-ka bazirana na gotovina. Najzna~ajni izvori na nele-galni prihodi se steknati preku trgovijata so droga,organizirana kra`ba na vozila, izmama, evazija nadanok, nedozvolena imigracija, krium~arewe i zlou-potreba na ekonomska mo}. Zakonot za spre~uvaweperewe pari e donesen vo 1994 god, a po~nal da se pri-menuva vo 1995 god. Sodrì merki za otkrivawe ispre~uvawe na aktivnosti za perewe pari. Vosposta-vena e sorabotka so brojni stranski institucii vopoleto na razmena na informacii povrzani so slu-~ai na perewe pari. Soglasno so Zakonot, site fi-nansiski i nefinansiski institucii, kako i super-

7 8 / 7 9

O B L I C I N A O R G A N I Z I R A N K R I M I N A L

vizorskite tela se obvrzani da gi prijavuvaat tran-sakciite nad 3.600.000 SIT (22.000 EVRA), do Kance-larijata za spre~uvawe na perewe pari.

Vo Francija za borba protiv finansiskiot krim-inal e osnovana mo}na organizacija OCRITIS (OfficeCentral de Repression du Trafic Iiicite de Stupefiants) ~ijaosnovna cel e da se spre~i pereweto na pari. Uspe{-noto funkcionirawe na ovaa institucijata za borbaprotiv perewe pari go pokaùva trendot na prijavu-vawe na somnitelnite transakcii koj odi vo pozi-tivna nasoka so toa {to vo 1993 god se prijaveni 643slu~ai na somnitelni transakcii, dodeka vo 1997 god-ina brojot na slu~ai se zgolemuva na 1213.

Zakonskata regulativa za spre~uvawe perewe parivo Luksemburg postoi od juli 1989 god. Ovoj zakon epovrzan so prethoden zakon donesen na 19.2.1973 god-ina, koj se odnesuva na proda`bata na medicinskisupstancii i kontrola na upotrebata na droga. Spo-red zakonskite odredbi vo Luksembug ne postoi pose-ben organ koj }e go implementira Zakonot za spre~u-vawe perewe na pari, tuku vo ramkite na sekoja banka

postoi ovlasteno lice (Compliance officer), koe ja vr-{i kontrolata na somnitelnite transakcii i di-rektno komunicira so javniot obvinitel, dokolkupostoi osnova za storeno krivi~no delo perewe pa-ri.

Noviot zakon za spre~uvawe na perewe pari vo[vajcarija e donesen vo april 1998 god. Rezultatiteod primenata na ovoj zakon se o~igledni od sta-tisti~kite podatoci koi ukaùvaat deka vo 1999 god-ina brojot na somnitelni transakcii koi bile pri-javuvani od strana na bankite se zgolemil od 30 na370 godi{no.

Holandija zaedno so [panija se zemji vo koi e naj-zastapena trgovijata so droga vo Evropa, glavno po-radi liberalnata politika na dràvata vo odnos natrgovijata so drogite. Evropskata unija vo taa naso-ka go zgolemuva pritisokot vrz Holandija da ja smeninasokata na svojata politika kako vo vrska so trgo-vijata so drogite taka i vo borbata protiv perewetopari. Marihuanata moè otvoreno da bide kupenaili prodadena vo mali koli~ini, a vlastite se po-zainteresirani da obezbedat pla}awe na danok odstrana na kafuliwata, otkolku da go otkrijat izvo-rot na snabduvaweto.

Turcija e zemja koja prezema zna~ajni merki zaspre~uvawe na pereweto pari vo tekot na poslednitenekolku godini. Kako pozna~ajni ~ekori koi bileprezemeni vo zakonskata regulativa od juni 1999 go-dina, se identifikacija na klientite posle sekojaizvr{ena transakcija i prijavuvawe na golemitetransakcii. Noviot zakon za bankite od juni 1999god. im zabranuva na bankite da obezbeduvaat uslugina individui koi nema da se identifikuvaat.

Tekovnata situacija i politika vo Republika Makedonija vo borbata protiv pereweto pari

Imaj}i ja predvid geostrate{kata polo`ba na R.Makedonija na Balkanot, ulogata na tranziten kori-dor i procesot na tranzicija vo koj se nao|a vo pret-hodnite deset godini, slobodno moème da kaèmedeka se sozdadeni uslovi za pojava na razli~ni vido-vi kriminalni dejstvuvawa. Statisti~kite podatocipokaùvaat deka prose~eno godi{no vo R. Makedo-nija se prijavuvaat okolu 20,000 kriminalni dejstvi-ja od koi vo oblasta na ekonomskiot kriminalitetokolu 1,000 godi{no i toa najmnogu vo delot na raznividovi zloupotrebi, izmami i falsifikati vo javni-ot sektor i pretprijatijata vo koi privatizacijatane e vo celost zavr{ena, kako i vo delot na dano~no-to zatajuvawe. Pereweto pari kako del od finansis-kiot kriminal postoi i vo na{ata dràva i kako

Kako posebna pogodnost za pojava na ovoj vid kriminalitet voRepublika Makedonija treba da bide naglasenata golemaupotreba na ke{ot vo transakciite, potoa transakciite prekunerezidentnite smetki koi mnogu malku se kontroliraat iprocesot na privatizacija kade {to moè mnogu lesno da sevospostavi vrska so stranskite pari i da se izvr{i "perewepari"


glavni izvori na nedozvoleni aktivnosti se: trgovi-jata so droga, oru`je i municija, krium~arewe na ci-gari, alkohol i kafe, evazija na danok, trgovija soukradeni vozila, bankarski i finansiski izmami,korupcijata i dr. Kako posebna pogodnost za pojavana ovoj vid kriminalitet treba da bide naglasena go-lemata upotreba na ke{ot vo transakciite, transak-ciite preku nerezidentnite smetki koi mnogu malkuse kontroliraat i procesot na privatizacija kade{to moè mnogu lesno da se vospostavi vrska sostranskite pari i da se izvr{i perewe pari.

Dosega{nata zakonska regulativa protiv perewe-to pari vo R. Makedonija be{e bazirana vrz osnovana eden ~len od Krivi~niot zakonik na R. Makedoni-ja i toa ~l.273 kade {to be{e predvideno "Tojkoj{to vo bankarskoto, finansiskoto ili drugostopansko rabotewe }e pu{ti vo optek, }e primi,prezeme, zameni ili rasitni pari za koi znae deka sepribaveni so trgovija so narkoti~ni drogi, trgovi-ja so oru`je ili so drugo kaznivo dejstvo ili na drugna~in }e prikrie deka poteknuvaat od vakvi izvori,}e se kazni so zatvor od edna do deset godini#.

Re{enosta na Vladata na R. Makedonija da gi zac-vrsti kapacitetite za borba protiv pereweto pari, ida go usoglasi na{eto zakonodavstvo i praktika soevropskite standardi i principi, rezultira{e sodonesuvaweto na Zakonot za spre~uvawe perewe pariod strana na Sobranieto na R. Makedonija na29.8.2001 godina. Zakonot se bazira na me|unarodniiskustva od ovaa oblast koristej}i gi iskustvata oddrugi zemji (vklu~uvaj}i ja Slovenija i Hrvatska),kako i na me|unarodni standardi od ovaa oblast kakoFATF Recommendations, Vienskata konvencija i Kon-vencijata od Strazburg. Bidej}i vo R. Makedonija zaprv pat se donesuva zakon od ovaa oblast, postoi od-reden prostor od momentot na donesuvaweto na za-konot i stapuvaweto vo sila do momentot na negova-ta primena, a toa e 1.3.2002, vo koj period e potrebnoda bidat zavr{eni site podgotvitelni aktivnosti zanegovo uspe{no implementirawe. Vrz osnova na za-konot se formira Direkcija za spre~uvawe na pere-we pari, kako organ vo sostav na Ministerstvoto zafinansii, koja vo sorabotka so ostanatite dràvni ime|unarodni institucii }e prezema merki za otkri-

vawe i spre~uvawe na perewe pari i }e vr{i priem,obrabotka i analiza na podatocite i izve{taite odprezemenite aktivnosti. Zakonot za spre~uvawe naperewe pari gi opredeluva subjektite, gi definiramerkite i dejstvijata za spre~uvawe perewe pari i goutvrduva na~inot na kontrola i primena na oviemerki. Kako subjekti predvideni so ovoj zakon zaprezemawe merki za spre~uvawe na perewe pari se:pravnite i fizi~kite lica koi vr{at aktivnostipovrzani so vloùvawe, kreditirawe, zamena, trans-fer i drugi transakcii so pari, subjektite koi vr-{at raboti povrzani so sklu~uvawe na pravni rabo-ti so koi se steknuva imot, trgovci poedinci, pret-priema~i, zdruènija na gra|ani, fondacii, poli-ti~ki partii i dr. opredeleni vrz osnova na zakonot.Site navedeni subjekti se dol`ni soglasno na Zako-not da vr{at identifikacija na svoite klienti ipri nastanuvawe na transakcii koi zadovoluvaat od-redeni kriteriumi soglasno na ovoj zakon, da ja iz-vestat Direkcijata. Pokraj ovie obvrski Zakonotpredviduva i obvrska za pravnite lica koi izvr{u-vaat finansiski aktivnosti da izgotvuvaat i progra-

mi za za{tita od perewe pari, so koi se obezbeduvacentralizacija na podatocite za identitetot naklientot, edukacija na licata vo institucijata i ut-vrduvawe na instrumenti za vnatre{na proverka nasproveduvaweto na merkite koi se prezemaat vo naso-ka na primena na Zakonot.

Donesuvaweto na ovoj zakonski propis od ednastrana zna~i dobliùvawe na R. Makedonija do zako-nodavstvata i praktikata na evropskite standardi,od druga strana gradewe na klu~niot segment vo bor-bata protiv finansiskiot kriminal.

Vrz osnova na Zakonot za spre~uvawe perewe pari, se formiraDirekcija za spre~uvawe perewe pari kako organ vo sostav na

Ministerstvoto za finansii, koja vo sorabotka so ostanatitedràvni i me|unarodni institucii }e prezema merki za

otkrivawe i spre~uvawe na perewe pari i }e vr{i priem,obrabotka i analiza na podatocite i izve{taite od prezemenite

aktivnosti. Zakonot gi opredeluva subjektite, gi definiramerkite i dejstvijata za spre~uvawe perewe pari i go utvrduva

na~inot na kontrola i primena na ovie merki

Sektorot na mikro-finansiraweto sekako ne enov sektor, imaj}i go vo predvid faktot dekaotkako postojat parite (pa duri i pred toa), lu-

|eto pozajmuvale, davale na zaem i {tedele. Vakviteaktivnosti se vr{ele vo ramkite na razli~nite zaed-nicite vo koi ìveele lu|eto so koristewe na sop-stveni sistemi i metodi, pri{to ne postoele nadvo-re{ni izvori na finansirawe.

Finansiraweto na mikro i malite pretprijatijatapretstavuva set od netradicionalni tehniki i meto-dologii koi se koristat za da im se ovozmoì pris-tap do formalnite finansiski uslugi, na onie koine se vo sostojba da zemat krediti od postojnite fi-nansiski institucii. Mikro-kreditiraweto pret-stavuva sistem za namaluvawe na siroma{tijata kojpred s¢ e naso~en kon odobruvawe na mali, kratko-ro~ni krediti na ekonomski nedovolno situiranitelica koi se tretiraat kako kompetentni klienti.Mikro-kreditiraweto go stimulira razvojot na eko-nomijata, ne samo preku obezbeduvawe na rabotnimesta i obuka za rabota, tuku i preku sozdavawe nainicijativi za samovrabotuvawe koi se baziraat napostojnite sposobnosti i ve{tini za rabota.

Mikro-kreditot ima za cel da gi poddrì malitepretpriema~i vo nivnite aktivnosti za koi voobi-~aeno ne moàt da dobijat krediti od konvencional-nite banki, {tedilnici i sli~no. Pritoa, ne postoistandardna definicija za mikro-kreditot, no vopraksa stanuva zbor za mali krediti, odnosno vo pro-sek po nekolku iljadi USD. Mikro-kreditite moàtda se koristat kako raboten kapital za pokrivawe nadnevnite tro{oci, kako kapital za zapo~nuvawe naodredena aktivnost ili kako investicionen kapitalza nabavka na osnovni sredstva za rabota.

Prvata Banka za mikro-finansirawe e osnovana odMuhamed Junus vo Banglade{ vo 1975 godina poznatakako "Gremin banka#. Idejata na Muhamed Junus bilada pozajmuva na onie lu|e koi se nao|ale na dnoto naekonomskata skala i koi bile ignorirani od stranana postojnite banki. Voobi~aeno, fondovite za mik-ro-finansirawe kreditiraat pripadnici na odrede-na geografska oblast ili zaednica, no, isto taka kre-ditiraat odredeni grupi na lu|e, kako {to se na pri-mer: èni koi se zanimavaat so nekoja dejnost, emi-granti, deca, invalidi i sli~no.

Mikro-finansiraweto moè da se obezbedi prekurazli~ni izvori kako {to se nezavisni neprofitniorganizacii, programi za ekonomski razvitok na za-ednicata ili komercijalni finansiski institucii.Mnogu od instituciite koi odobruvaat mikro-kredi-ti nudat i tehni~ka pomo{ kako {to e obuka ili pakrazmena na iskustva vo vrska so im-plementacija na kreditite.Specijaliziranite banki zamikro-finansirawe gi podob-ruvaat ìvotnite uslovi namnogu lu|e i istovremeno sevaèn kreator na novi rabotnimesta. Bankite za mikro-fi-nansirawe se komer-cijalno orientira-ni i nudat kreditipod komercijalniuslovi. Kaj golembroj banki zamikro finan-sirawe vo pr-vite pet godi-ni od rabote-weto dobivka-ta se kapital-izira.

8 0 / 8 1

Finansiraweto na mikro i malite pretprijatijata pretstavuva setod netradicionalni tehniki i metodologii koi se koristat za da imse ovozmoì pristap do formalnite finansiski uslugi, na onie koine se vo sostojba da zemat krediti od postojnite finansiskiinstitucii

MIKRO-KREDITIRAWETO -PREDIZVIK [TO TREBA DA SEPRIFATI

Irena @ivkovi} e rodenana 17.11.1971 godina voSkopje. Diplomirala na

Pravniot fakultet voSkopje vo 1994 godina. Vo

Ministerstvoto zafinansii raboti od 1995

godina kako samostoensovetnik vo Sektorot zame|unarodni finansii, aod mart 2000 godina kako

Sovetnik na Ministerot zafinansii. U~estvuvala napove}e seminari, forumi,

konferencii od oblasta napravoto, finansiite i

pravnite aspekti name|unarodnite finansiski

institucii.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii

Irena@IVKOVI]


Uspehot na instituciite za mikro-finansirawepo~nuva da gi privlekuva i golemite finansiski in-stitucii, koi odedna{ stanuvaat zainteresirani zafinansirawe na "svetot na siroma{nite#. Denes, seprocenuva deka vo svetot postojat pove}e milionikorisnici na mikro-krediti, pri{to stapkata naotplata kaj niv e 97%.

Zaradi obezbeduvawe na mikro-krediti za finan-sirawe na potrebite na malite pretpriema~i, Ev-ropskata banka za obnova i razvoj osnova programi zamikro-finansirawe vo pove}e zemji vo koi taa delu-va i toa vo: Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija,Estonija, Gruzija, SR Jugoslavija (Srbija i Kosovo),Kazahstan, Moldavija, Rusija i Ukraina. Vo momen-tot Evropskata Banka za obnova i razvoj raboti narazvivawe na vakvi programi vo Azerbejxan, Beloru-sija, Polska, Uzbekistan, Romanija i Slovenija.Mikro-finansiraweto se vr{i preku pove}e postoj-ni banki ili preku specijalizirani institucii -banki za mikro-finansirawe. Kreditite se odobru-vaat pod komercijalni uslovi so maksimalen rok naotplata od tri godini. Potencijalnite "kredito-barateli# treba da imaat dovolen gotovinski tek odproektot za koj baraat kredit za da moàt da go ot-platat kreditot i treba da imaat dobri menaxerskisposobnosti.

Vo Bugarija, Evropskata banka za obnova i razvoj eeden od pette akcioneri osnova~i (sekoj so po 20% odkapitalot) na Prokredit bankata za mikro-finansi-rawe. Ostanati akcioneri osnova~i se CommerzbankAG, International Micro Investitionen AG, DEG - DeutcheInvestitions - und Entwicklungsgesellschaft mbHi Me|una-rodnata finansiska korporacija (IFC).

Vo Albanija, Evropskata banka za obnova i razvojinvestirala vo kapitalot na FEFAD bankata koja eformirana za da obezbedi krediti za malite i mikropretprijatija vo privatniot sektor. Obemot na kre-ditite voobi~aeno e od 500 EVRA do 100.000 EVRA sorok na otplata od 1 do 60 meseci. Ovaa banka ima fi-lijali vo pove}e gradovi vo Albanija.

Vo SR Jugoslavija Evropskata banka za obnova irazvoj u~estvuvala vo formirawe na Bankata za mik-ro-finansirawe koja ima tri filijali vo Belgrad,Novi Sad i Ni{. Ovaa banka nudi pove}e vidovi fi-nansiski uslugi kako {to se kreditirawe vo rabotenili investicionen kapital, depozitni i {tedni us-lugi kako i me|unarodni pla}awa.

Evropskata Banka za obnova i razvoj u~estvuvala ivo formirawe na Bankata za mikro pretprijatija voKosovo. Bankata za mikro pretprijatija vo Kosovovoobi~aeno odobruva krediti od 1.000 do 100.000 ger-manski marki so rok na otplata od 1 do 24 meseci.Ovaa banka ima 5 filijali vo Kosovo.

Vo Gruzija Evropskata banka za obnova i razvoju~estvuvala vo formirawe na Bankata za mikropretprijatija kade {to voobi~aeno odobrenite kred-iti se me|u 50 USD i 100.000 USD so rok na otplataod 1 do 36 meseci. Ovaa banka ima 3 filijali.

Vo Kazahstan postoi Programa za krediti za mik-ro i malite biznisi vo koja u~esnik e i Evropskatabanka za obnova i razvoj. Ovaa programa e vo iznos od77,5 milioni USD od koja pretprijatijata od sitesektori moàt da koristat krediti vo iznos od 100USD do 30.000 USD. Malite pretprijatija vo proiz-vodstvoto i uslu`nite dejnosti moàt da dobijatkrediti najmnogu do 175.000 USD. Momentalno, ovaaprograma se koristi vo 11 regioni (15 gradovi) voKazahstan.

Vo Moldavija Evropskata banka za obnova i razvoju~estvuva vo kapitalot na Programata za krediti-rawe na mikro i mali biznisi koja e formirana vo1999 godina. Ovaa programa obezbeduva krediti naprivatni pretprijatija i individualni pretpriema-~i vo iznos od 200 USD do 50.000 USD so rok na ot-plata do 36 meseci.

Vo Estonija vo Programata za kreditirawe namikro i mali biznisi Evropskata banka za obnova irazvoj u~estvuvala so 20 milioni EVRA. Mikro-kre-ditite od ovaa programa se do 15.000 EVRA dodekamalite krediti do 50.000 EVRA. Rokot na otplata eod 6 do 36 meseci i ovie krediti voobi~aeno nemaatgrejs period.

Vo Ruskata Federacija Evropskata banka za obno-va i razvoj osnovala Banka za kreditirawe na mikroi mali pretprijatija. Ovaa banka im ovozmoùva napretprijatijata da dobijat mikro i mali krediti koiinaku im se nedostapni so {to se sozdavaat uslovi zanovi vrabotuvawa i se zajaknuva ekonomskiot rast.

Vo Bosna i Hercegovina Bankata za mikro pret-prijatija DD Saraevo e osnovana od EBOR (Evrop-skata banka za obnova i razvoj), IFC (Me|unarodnatafinansiska korporacija), FMO (Holandskata kor-poracija za pomo{ na zemjite vo razvoj), KFW (Kre-ditnata ustanova za obnova i razvoj) i IMI (Me-|unarodnite mikro investicii). Obemot na kredi-tite voobi~aeno e od 2.000 do 100.000 konvertibilnimarki so rok na otplata od 1 do 36 meseci. Ovaa ban-ka ima filijali vo pove}e gradovi vo Bosna i Her-cegovina. Bankata ima visok stepen na bonitet i se

Mikro-kreditot ima za cel da gi poddrì malite pretpriema~ivo nivnite aktivnosti za koi voobi~aeno ne moàt da dobijat

krediti od konvencionalnite banki, {tedilnici i sli~no.Pritoa, ne postoi standardna definicija za mikro-kreditot, no

vo praksa stanuva zbor za mali krediti, odnosno vo prosek ponekolku iljadi USD

8 2 / 8 3

M I K R O K R E D I T I R A W E - P R E D I Z V I K [ T O T R E B A D A S E P R I F A T I

nao|a na vrvot na listata na privatni banki vo BiH.Osnovna cel na bankata e razvoj na malite i srednipretprijatija vo privatniot sektor koi se zani-mavaat so proizvodna, uslu`na ili trgovska dejnost ikoi ne moàt da dobijat krediti od ostanatitebankarski ili kreditni institucii.

Rezultatite od raboteweto na bankite za mikro-finansirawe vo koi Evropskata banka za obnova irazvoj u~estvuva vo kapitalot pokaùvaat porast na

vkupnata aktiva i na brojot na klientite vo po{iro-ki regioni, pogolema kontrola nad vrabotenite inad uslovite za vrabotuvawe.

Vo Republika Makedonija dosega mikro-finansir-aweto se vr{e{e preku odredeni programi za grupnikrediti od zdruènijata "Mo`nosti# i "Horizonti#koi pred s¢ bea nameneti za odredena kategorija ko-risnici. Ovie krediti se dodeluvaa na grupa sostave-na od 3 do 5 ~lenovi koi me|usebno si garantiraat zavra}awe na kreditot. Korisnici na vakvite kreditinaj~esto se grupi ~ii ~lenovi se zanimavaat so pro-izvodstvo, uslugi, trgovija na malo ili zemjodelstvo.

Vo tek se podgotovkite za otvorawe na Banka zamikro-finansirawe vo Republika Makedonija vo ko-ja u~esnici vo kapitalot bi bile Evropskata Banka

za obnova i razvoj, Me|unarodnata finansiska kor-poracija (afilijacija na Svetskata banka) zaedno soGermanskata kreditnata banka za obnova (KFW).

Vo Republika Makedonija dosega mikro-finansiraweto sevr{e{e preku odredeni programi za grupni krediti odzdruènijata "Mo`nosti" i "Horizonti" koi pred sé beanameneti za odredena kategorija korisnici. Ovie krediti sedodeluvaa na grupa sostavena od 3 do 5 ~lenovi koi me|usebno sigarantiraat za vra}awe na kreditot. Korisnici na vakvitekrediti naj~esto se grupi ~ii ~lenovi se zanimavaat soproizvodstvo, uslugi, trgovija na malo ili zemjodelstvo

Proekt i zemja Data na po~nuvawe Presudna Ostvarena Odobreni Povle~eni Neplateni

so rabota godina dobivka za krediti iznosi vo obvrski pove}e

2000 (USD) milioni USD od 30 dena

FEFAD Albanija 07/1999 1 godina 606.000 5.982 39,65 2,07%

MEB BiH 11/1997 2 godini 528.000 8,282 37,2 0,95%

KMB Rusija 12/1998 ne postignat - 1.900.000 10,300 130 0,30%

MBG Gruzija 11/1999 2 godini 10.000 5,683 35,7 1,24%

MFB Jugoslavija 04/2001 Nova banka / 198 1,3 0,00%

*Podatocite se od Evropskata banka za obnova i razvoj od 30.06.2001 godina

Investicionite fondovi kako finansiski pos-redni~ki institucii se formirani so edin-stvena cel da pribiraat slobodni sredstva od

individualnite investitori (na koi za vozvrat imemituvaat akcii ili potvrdi za u~estvo vo finansis-kata aktiva na fondot) i potoa tie sredstva da gi in-vestiraat vo razli~ni finansiski instrumenti soz-davaj}i diverzifikuvan investicionen portfolio.

Za efikasno investirawe na sredstvata na fondotse griì stru~en tim od lu|e koj{to go pretstavuvamenaxmentot na fondot. Prihodite po osnov na har-tii od vrednost se delat na akcionerite, odnosno nasopstvenicite ili "{teda~ite# na investicioniotfond, srazmerno so nivnoto u~estvo, namaleni zavrednosta na provizijata na ime na portfolio me-naxment uslugata na investicionata kompanija.

Investicionite fondovi moè da gi formiraatinvesticionite kompanii (koi se narekuvaat dru{-tva za upravuvawe so fondot), brokerski dru{tva

ili bankite. Brojot na fon-dovite koi nekoja investi-ciona kompanija gi for-mira se dviì od 2 do 3 pase do nad 140, kolku {togi ima vo organizaciona-ta {ema na Fidelity Invest-ment. Se procenuva deka

denes vo svetot posto-jat nad 6,500 razni

investicionifondovi, sokoi upravu-vaat pove}eod 400 kom-panii. Sa-

mo vo SAD,

vo investicioni fondovi se vloèni nad 4,200 mili-jardi $.

Glavnite pogodnosti za individualnite investitori od vloùvawe vo investicionite fondovi se:

l Diverzifikacija na vloùvawataFond koj investira vo akcii, moè vo svoeto port-

folio da ima akcii na 100 ili pove}e kompanii koiproizveduvaat razli~ni proizvodi ili davaat raz-li~ni uslugi. Na toj na~in se vr{i diverzifikacijana rizikot i eventualnite zagubi ostvareni od nekoiakcii }e bidat kompenzirani so profitot koj }e serealizira vrz osnova na drugite akcii, so {to zna~i-telno e namalen rizikot od vloùvawata.

l Profesionalno upravuvawe so vloènitesredstva

So sekoj fond ili grupa na fondovi upravuva mena-xer, koj e odgovoren kako za realizacija na dnevnotorabotewe taka i za ostvaruvawe na {to pogolema do-bivka. Ume{nosta na menaxerite e vo direktna vrskaso rezultatite koi gi ostvaruva fondot taka {to iinteresot na investitorite kon odreden fond vopolno slu~ai e vo direktna vrska so pooddelni port-folio menaxeri, potpomognati so celi timovi naberzanski analiti~ari i drugi eksperti.

l Povisoka likvidnostIndividualnite investitori relativno lesno mo-

àt da dojdat do svojot vlog, prodavaj}i go udelotpovtorno na fondot (kaj otvoreniot fond), ili soproda`ba na udelot na organiziraniot pazar (kajzatvoreniot fond ).


Za efikasno investirawe na sredstvata na fondot se griì stru~entim od lu|e koj{to go pretstavuva menaxmentot na fondot.Prihodite po osnov na hartii od vrednost se delat na akcionerite,odnosno na sopstvenicite ili "{teda~ite" na investicioniot fond,srazmerno so nivnoto u~estvo, namaleni za vrednosta naprovizijata na ime na portfolio menaxment uslugata nainvesticionata kompanija

Sa{o Duqanov e roden na12.3.1973 godina voSkopje. Diplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje vo maj 1996 godina,nasoka Delovnaekonomija. Istata godinase vrabotuva voInternacionalnatapromotivna agencijaPublicis, kade raboti dodenes. U~estvuval napove}e proekti iseminari od oblasta napromocijata.Investiciite kako temaso koja e preokupiran giobrabotuva i vo svojotMagisterski trud koj gopodgotvuva naPostdiplomskite studiipo Monetarna ekonomija.

Sa{oDUQANOV

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorite i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

INVESTICIONITE FONDOVI IBERZITE

8 4 / 8 5

F I N A N S I S K I S I S T E M

Funkcioniraweto na investicionite fondovi go karakterizira:l visok stepen na reguliranost (kontrolata vrz

raboteweto ja sproveduvaat komisiite za hartiiod vrednost i berzi );

l investirawe po pravilo na dolg rok;l so investirawe vo fondot se disperzira rizi-

kot;l so fondovite upravuvaat profesionalni fond-

menaxeri;l vo fondot investiraat {irok krug na investi-

tori: od mali investitori so minimalni za{te-di, do golemi institucionalni investitori; i

l povlasten dano~en tretman (osloboduvawe oddanok na kapitalna dobivka i osloboduvawe oddanok na dohod na fondovi koi vloùvaat vo dr-àvni ili op{tinski obvrznici ).

Postojat preduslovi koi moraat da bidat ispol-neti od strana na Makedonskata berza za taa da moè

da gi privle~e parite na investitorite i da profi-tira od koj i da bilo faktor koj ja podobruva inves-ticionata situacija.

Za àl, ispolnuvaweto na tie uslovi od strana naMakedonskata berza ne e garancija deka investicio-nite fondovi }e bidat zainteresirani za makedon-skiot pazar. No, od druga strana, neispolnuvaweto nadadenite uslovi ja ograni~uva mo`nosta berzata dase stekne so dobra reputacija.

l Otvoren i transparenten pazarOvoj uslov e esencijalen za sekoja berza kako pazar

na akcii. Kupuvaweto i prodavaweto na akciite tre-ba da se odviva vo uslovi na otvorenost i transpar-entnost kade {to }e nema pri~ina za somnevawe vosklu~enite transakcii. Takviot otvoren i transpar-enten pazar }e rezultira so visok stepen na doverbame|u negovite u~esnici bilo toa da se investitori,

brokeri ili kompanii ~ii akcii se kotirani na ber-zata. Za da raboti edna berza so svojot poln kapaci-tet, vakviot visok stepen na doverba koj proizleguvaod otvorenosta i transparentnosta e od esencijalnozna~ewe.

l Visok stepen na pravna regulativaSoodvetna pravna regulativa e potrebna za da

obezbedi za{tita na parite na investitorite kogatie investiraat na berzata. Iako nieden sistem nemoè da obezbedi 100% za{tita na investitorite,sepak pravilata vo vrska so odnesuvaweto na broke-rite, otvorenosta na kompaniite, procesot na poram-nuvawe i drugo, se neophoden uslov za privlekuvawena investicionite fondovi. Pravno reguliranataotvorenost na kompaniite koi se kotirani na berza-ta e od posebno zna~ewe. Ne smee da se dozvoli kom-paniite koi se kotirani na berzata da prikrijat kak-va i da bilo informacija koja ne e vo nivna korist.

l Pazarna likvidnost i dlabo~inaZa da bide likviden eden pazar (berza), treba da

ima mnogu kupuva~i i prodava~i. So cel da se priv-le~at kupuva~ite i prodava~ite i da se ima likvidenpazar, potrebna e pazarna dlabo~ina. Toa zna~i dekamnogu kompanii treba da bidat kotirani na berzata.Kolku e pogolem brojot na kotirani kompanii naberzata, bez razlika dali se golemi ili mali, tolkuse pogolemi mo`nostite za profitna investicija voo~ite na menaxerite na fondovite. Investicionitemenaxeri ne se zainteresirani da investiraat na pa-zari kade dominiraat samo nekolku golemi kompaniikade {to ima mal potencijal za novi kotirawa. Voosnova, eden menaxer na investicionen fond koj sakada investira vo stranska berza za prv pat bi baraldobro razraboten pazar, na koj se kotirani dobarbroj na kompanii i koj ima odli~na poddr{ka i sora-botka so lokalnata investiciona zaednica. Doma{-nata poddr{ka e mnogu va`na. Ako lokalnite kom-panii ili poedinci se u~esnici na berzata, toga{toa bi gi privleklo i stranskite investicioni me-naxeri (tie bi pomislile deka ispu{taat mnogu sotoa {to ne u~estvuvaat na berzata). Prisustvoto naderivati kako fju~ersite i opciite na pazarot, seisto taka, poèlni no ne i zadolìtelni.

l Vremensko izvr{uvawe na transakciiteKupuvaweto ili prodavaweto na koja i da bilo ak-

cija e vremenski povrzano. Ova bara dobro obu~eni isposobni brokeri kako i likvidnost na pazarot. Ko-ga menaxerot na fondot dava nekoj nalog bez razlikadali kupuva ili prodava, toj o~ekuva toa da bide za-vr{eno najbrzo {to moè i so najgolema diskrecija.

Investicionen fond Zemja Vrednost (mlrd$)

Fidelity Investment SAD 515,5

Groupe AXA Francija 500,3

Union Bank of Switzerland [vajcarija 400.0

Barclays Global Investors V. Britanija 385,4

Swiss Bank Corporation [vajcarija 375,1

Nippon Life Japonija 342,8

State street Global Advizor SAD 300,9

Credit Suisse [vajcarija 282,0

Prudential Insurance SAD 271,7

Capital Group SAD 259,7

10 Najgolemi investicioni fondovi vo svetot vo 1999


l Efikasen poramnuva~ki i administrativensistem

Dvata sistema treba da bidat so doverlivi i navre-meni informacii. Investicionite menaxeri sakaatda se koncentriraat na donesuvaweto na investicio-ni odluki, a ne da vodat smetka (da ja sledat) za tran-sakcijata ~ie poramnuvawe se kompliciralo ili dase trudat da dojdat do informacii od berzata koiobi~no se dobivaat avtomatski.

l Izbor na brokerInvestitorite preferiraat berzi kade ima pove-

}e brokeri ili posrednici za da moàt da napravatizbor vo zavisnost od uslugata {to ja baraat. Spo-sobnosta na brokerite da obezbedat dobro provereniinformacii za lokalnite kompanii e od su{testve-no zna~ewe i mnogu od menaxerite gi odbiraat svoi-te brokeri vrz osnova na nivnite istraùva~ki spo-sobnosti.

l Pristap do informaciiNa menaxerite na fondovite im e potrebno da mo-

àt da go sledat (nadgleduvaat) sproveduvaweto nanivnite investicii vo kontinuitet. Zatoa, berzatatreba da ima doverlivi informacioni sistemi pre-ku koi }e gi obezbeduva potrebnite informacii.Statistikata od trguvawata, kako {to se dnevnitefluktuacii vo cenite na akciite i vkupniot iznosna akcii so koi se trguvalo mora da bide ~itliva idostapna. Golem broj na berzi gi dostavuvaat ovoj vidna informacii na finansiskite mediumi kako {tose Reutersili Bloomberg pravej}i gi na toj na~inlesno dostapni do investitorite. Berzata treba daima svoj bilten koj }e gi sodrì site nejzini akcii i}e dava prikaz na site dnevni berzanski aktivnostivo grafi~ka forma.

Ova bea uslovi koi treba da bidat ispolneti odberzite, no mora da napomeneme deka ima i takvi us-lovi na koi berzata ne moè da vlijae, a koi gi ba-raat investitorite.

l Zadovoluva~ka procena Bidej}i celta na menaxerite na fondovite e da gi

za{titat svoite investicii, tie preferiraat da in-vestiraat vo zemji koi imaat zadovoluva~ki investi-cioni proceni obezbedeni preku Agencii za proce-na, kako {to se Moodys ili Standard and Poors. Ovaaprocena gi ima predvid sposobnostite na soodvetna-ta zemja da gi isplati svoite kratkoro~ni i dolgo-ro~ni dolgovi koi glasat na doma{na ili stranskavaluta. Procenkata se bazira na istraùvawata iocenite do koi doaga agencijata za procena, a koi seodnesuvaat na ekonomskite i politi~kite priliki

vo soodvetnata zemja. Za àl, berzata ne moè da vli-jae na procenkata na nejzinata zemja, no sepak, moèda vlijae na negativnata procena preku brojot nakompaniite koi se listirani na nea, preku svoetodobro rabotewe i preku privlekuvawe na lokalniteinvestitori. Na ovoj na~in taa moè da obezbedidobra reputacija koja, od svoja strana, bi moèla dagi privle~e stranskite investitori, koi ne sakaat dazagubat potencijalna zarabotuva~ka.

l Dobar stranski pazarMenaxerite na fondovite preferiraat da inve-

stiraat vo onie zemji ~ii valuti se konvertibilni, adokolku toa ne e slu~aj, toga{ barem da postojat ne-koi metodi na konvertibilnost za potrebite na ku-puvawe i prodavawe na akciite.

l Vklu~uvawe na berzata vo regionalniot ilisvetskiot izve{taj (indeks)

Iako ova ne e neophoden uslov, sepak i toj moè dagarantira deka menaxerite na fondot }e se zain-teresiraat za pazarot. Vo regionalniot izve{taj sevneseni performansite na nekolku berzi od toj re-gion bazirani na nivnite pazarni karakteristiki.Ovie izve{tai se izdavaat sekojdnevno, i menaxeri-te na fondovite imaat lesen pristap do tie podato-ci. Svetskiot izve{taj e koncipiran na sli~na osno-va, no toj go zadrùva svoeto vnimanie na najgolemi-te berzi vo svetot. So ogled na toa {to mnogu fondo-vi investiraat na pasiven na~in, odnosno sledej}i giizve{taite za soodvetnata berza, ako akciite koi sekotirani na Makedonskata berza se vklu~eni vo iz-ve{tajot, ovie pasivni fondovi }e moàt da doznaatza niv i da investiraat. Sli~no na niv i aktivnitefond-menaxeri koi se obiduvaat da go napravat iz-ve{tajot (indeksot), bi bile privle~eni od Make-donskata berza ako taa soodvetstvuva na nivnite in-vesticioni planovi.

Kako eden menaxer na investicionen fonddonesuva odluka za investirawe

Procesot na investirawe zavisi od prirodata nainvesticioniot fond. Menaxerot na eden takanare-

Postojat preduslovi koi moraat da bidat ispolneti od strana naMakedonskata berza za taa da moè da gi privle~e parite nainvestitorite i da profitira od koj i da bilo faktor koj ja

podobruva investicionata situacija. Za àl, ispolnuvaweto natie uslovi od strana na Makedonskata berza ne e garancija deka

investicionite fondovi }e bidat zainteresirani zamakedonskiot pazar. No, od druga strana, neispolnuvaweto na

dadenite uslovi ja ograni~uva mo`nosta berzata da se stekne sodobra reputacija

8 6 / 8 7


~en tradicionalen balansiran fond ima podrugpristap od onoj na menaxerot na specijaliziranfond, kako {to e akciski fond ili fondot na obvrz-nici.

Sekoj investicionen fond ima razli~en investi-cionen plan, a toa e imotnata kategorija vo koja tojima namera da investira, geografskiot region vo kojplanira da investira, kako i mo`nostite od rizik.Kako primer }e go zememe specijaliziraniot akcis-ki fond.

l Imotna kategorija: Ovoj fond, normalno, pogolemiot del od parite }e

gi investira vo akcii koi spa|aat vo imotna klasa,kako i gotovinata i kratkoro~nite pari~ni pazarniinstrumenti, s¢ so cel da obezbedat likvidnost. Naj-malku 80% }e bidat investirani vo akcii.

l Geografski region: Na koja berza da se investira? Duri i eden speci-

jaliziran fond ima golem izbor.1. Prvo, toj moè da odlu~i da investira samo na

doma{niot pazar (ako stanuva zbor za amerikanskifond toga{ toj }e investira na amerikanski pazar);

2. Vtoro, ako e golem internacionalen akcioners-ki fond, toj investira pari nasekade niz svetot, notoa obi~no zna~i na golemite svetski berzi;

3. Treto, toj moè da odbere kade }e investira, vokoj konkreten region- Japonija, Evropa, Isto~na Ev-ropa, Latinska Amerika i drugo.

l Rizik:Rizikot se rangira po slednive kategorii: nizok -

vo slu~aj na kapitalno stabilen fond, sreden - voslu~aj na fond so kapitalen raste`, visok - vo slu~ajna fond so porast vo prihodot.

Ovde treba da se obrne vnimanie na dve raboti: pr-vo, investicionite fondovi koi ne se raspoloènimnogu za rizik nema da bidat mnogu eksponirani naberzata, tie svoite investicii }e gi koncentriraatvo gotovina, kratkoro~ni pari~ni pazarni instru-menti i dràvni obvrznici. Nema specijaliziraniakcionersko kapitalno stabilni fondovi. Vtoro,"hedge# fondovite koi moàt da pozajmat pari za danapravat golemi investicii vo akcii i koi o~ekuva-at celosno vra}awe na investiranoto (vo smisla daprofitiraat od investicijata), e normalno da imaatvisoka rizi~na stapka.

Voobi~aeno e specijaliziranite fondovi svoiteinvesticioni nameri da gi istaknuvaat u{te vo svoe-to ime, na pr. MSE Europaen Capital Growth Equity Fund.Samoto ime pokaùva deka se raboti za fond koj in-vestira vo evropski akcii i koj ima sredno rizi~nastapka. Ovde da napomeneme deka koga se zboruva zaevropski akcii vo niv ne se vklu~eni isto~no-evrop-skite.

l investicionen pristap: Edno ne{to {to ne moème da go doznaeme od ime-

to na fondot e negoviot investicionen pristap, od-nosno dali e toa "top-down# ili "bottom-up# pristap.Prviot gi gleda investicionite planovi od makroaspekt, a vtoriot se koncentrira na vrednosta na se-koja posebna akcija. Zemaj}i go za primer evropskiotfond na akcii, negoviot "top-down# menaxer bi goimal sledniot pristap

a/ da odlu~i vo koi evropski zemji toj }e investirai procentot, odnosno proporcijata na sredstva {to}e bidat investirani vo sekoja od tie zemji;

b/ da odlu~i vo koja oblast vo konkretnata zemja }einvestira (na pr. rudarstvo, finansii, tehnologija);i

v/ da odlu~i to~no kakvi akcii da kupi od soodvet-nata oblast vo soodvetnata zemja

Sprotivno na nego, drugiot menaxer "bottom-up# }eobrne vnimanie na brojot na akciite od evropskiteberzi na koi toj saka da investira bazirani na niv-

Soodvetna pravna regulativa e potrebna za da obezbedi za{titana parite na investitorite koga tie investiraat na berzata.Iako nieden sistem ne moè da obezbedi 100% za{tita nainvestitorite, sepak pravilata vo vrska so odnesuvaweto nabrokerite, otvorenosta na kompaniite, procesot na poramnuvawei drugo, se neophoden uslov za privlekuvawe na investicionitefondovi. Ne smee da se dozvoli kompaniite koi se kotirani naberzata da prikrijat kakva i da bilo informacija koja ne e vonivna korist


nata proceneta vrednost, namesto da obrne vnimaniena zemjite i oblastite za investirawe.

l Perfomansi: So ogled na toa {to cel na sekoja investicija e da

sozdade bogatstvo, sekoj fond treba da gi meri svoitekvaliteti (performansi) kako vozvrat na negoviteinvestitori. Ova naj~esto se izrazuva vo procentu-alnata zarabotuva~ka ili zaguba od prethodniot me-sec, kvartal ili godina. No, toa {to investicioniotfond sozdava zarabotuva~ka sekoj mesec ne mora dazna~i deka toj dobro raboti. Negovite kvaliteti voodnos na raboteweto bi trebalo da se sporedat so za-rabotuva~kata na drugite fondovi koi{to imale in-vesticioni zafati, kako na primer European CapitalGrowth Equity Fundupravuvan od konkurenten inves-ticionen menaxer. Isto taka, negovite kvalitetitreba da se sporeduvaat i so zarabotuva~kata ost-varena od celokupnoto investirawe. Ovie perfor-mansi, treba da bidat vneseni vo izve{taj koj bi tre-balo da bide prikaz na celokupniot evropski pazar,a toa zna~i vo izve{tajot da bidat vklu~eni zarabo-tuva~kite i zagubite napraveni od skoro sekoja akci-ja na sekoja evropska berza. Izve{tai od vakov vid sesostavuvani i publikuvani od strana na mnogu me|u-narodni investicioni banki, a izve{tajot na MorganStanley Capital Internationale eden od naj{iroko upotre-buvanite. Zatoa, na{iot menaxer na fondot MSEEuropean Capital Growth Equity Fundmoè da gi spore-di svoite performansi so performansite na EropeanEquity Indexza da vidi dali negovite performansi gopostignale zadovoluva~koto nivo. Ako izve{taite iinformaciite za kvalitetite na fondot se navisti-na dostapni, }e im se ovozmoì na investitorite odeden fond da napravat sporedba pome|u svojot fond iostanatite. Treba da se potencira deka moè da seslu~i eden menaxer na fondot da investira vo buk-valno sekoja akcija sodràna vo eden izve{taj, paeden aktiven menaxer na nekoj fond bi izbral najk-valitetni akcii i oblasti za investirawe. Pasivni-ot menaxer na fond, od druga strana, e onoj koj ednos-tavno ima za cel da dobie ne{to za vozvrat od inve-stiranoto, bi koristel samo nekoi akcii kako opol-nomo{tuvawe za sektorot vo globala.

l Diverzifikacija i hexingBidejki eden menaxer na fond }e saka da gi nadmine

kako svoite konkurenti taka i relevantniot izve{-taj, toj moè da odlu~i da investira vo akcii nadvorod svoite normalni ramki na investirawe, se razbira,ako toa e dozvoleno od doveritelite na fondot. Taka,ako toj o~ekuva pad na evropskite berzi vo celost, }ego naso~i svoeto portfolio na eden ili drug na~in.

1. prodavaj}i opredelen broj na akcii ili investi-raj}i vo gotovina ili obvrznici,

2. koristej}i derivati, na primer, kratkoro~ni in-dividualni pazarni sredstva so koi se trguva na pa-zarot na fju~ersi. Na raspolagawe se opredelen brojna metodi na finansiski inènering.

Sprotivno na ova, ako menaxerot na fondot o~eku-va porast na evropskite berzi, no i ako veruva dekaberzite na isto~no evropskiot-pazar }e bidat u{tepodobri, moè opredelen del od svojot fond da go lo-cira na toj pazar. So prezemaweto na ovoj ekstra ri-zik toj se nadeva da ostvari pogolema zarabotuva~kaprimenuvaj}i go evropskiot indeks. Isto taka, toj senadeva deka }e ima korist od diverzifikacijata.Ako na{iot MSE European Equity Fundse nao|a voSAD no investira na Evropskiot pazar, za nego pos-toi, od edna strana rizikot vo odnos na valutata, nood druga strana {ansata za zarabotuva~ka od trgu-vaweto na stranski berzi.

Kako {to moè da se vidi, menaxerot na fondotima golem izbor duri i koga se raboti za specijali-ziran fond. Ovoj izbor se zgolemuva za menaxerot nat.n.balansiran fond, bidej}i toj mora da napravisli~en izbor za sekoja imotna klasa na investicija.

Pove}eto balansirani fondovi se upravuvanipreku nadolniot pristap, pa, generalno, za menaxeri-te na ovie fondovi moè da se kaè deka gi prezema-at slednive aktivnosti vo procesot na donesuvawena odluki za investicionata strategija:

1/ Ocenuvawe na ekonomskite faktori kako {to seinflacijata, razvojot, nevrabotenosta na site zemjiod soodvetniot region vo koj ima namera da investi-ra;

2/ Ocenuvawe na uslovite za investirawe vo koispa|aat:

l neto prilivot na pari vo investicionite fon-dovi;

l vlijanieto na derivatite na neoficijalniotpazar;

l slu~uvawata na svetskata politi~ka scena;l novite slu~uvawa na finansiskite pazari;3/ Presmetuvawe na kamatnite stapki, valutnite

sostojbi i izve{taite posebno za sekoja zemja zaperiodi od 3, 6, 12 meseci, koe treba da e bazirano naprethodnite dve to~ki;

4/ Sreduvawe na informaciite na takov na~in (mo-del) koj dava eden vid na efikasni nadvore{ni in-formacii. Ovoj na~in ednostavno pokaùva koiimotni klasi da se napravat za da dobie menaxerotpretstava za to~kata br.3;

5/ Odlu~uvawe dali rezultatite koi se obezbedenipreku prethodniot na~in (model) se logi~ni i real-

8 8 / 8 9


ni i odlu~uvawe koja imotna klasa treba da bidepreceneta, a koja potceneta. Poto~no, eden balansir-an fond bi drèl 5% od svoite sredstva vo kratko-ro~ni investicii, 5% vo sopstvenost, 30% vo obvrz-nici-fiksen prihod (podednakvo doma{ni i strans-ki) i okulu 60% vo akcionerski kapital (podelen,isto taka, na doma{en i stranski). Ako modelot pre-pora~uva zgolemuvawe na akcionerskiot kapital iako menaxerot na fondot se soglasi so toa, toga{ tojse zgolemuva na 70% so pomo{ na parite koi }ebidat zemeni od drugiot imot. Na primer, fiksniotprihod }e bide namalen za 10% i }e iznesuva samo20%, namesto prethodnite 30%.

6/ Menaxerot na fondot ne moè da odlu~i ili daim dava naredbi na brokerite ili sam da trguva di-rektno so obvrznici, gotovina, i drugi pari~ni sred-stva.

7/ Sledewe na momentnite investicii i pravewepromeni ako toa e potrebno.

Koga slu{ame za ovoj sloèn investicionen pro-

ces i koga zboruvame za uslovite koi treba Makedon-skata berza da gi ispolni za da gi privle~e golemitesredstva so koi raspolagaat menaxerite na fon-dovite, moèbi }e se po~uvstvuvame malku ispla{e-ni poradi prethodnite zada~i. No, se razbira, oviezada~i ne se nevozmo`ni. Industrijata na investi-cioni fondovi rapidno se zgolemuva, i e spremna daprifati nov pazar ako se pokaè deka toj moè da ra-boti. Zatoa, Makedonskata berza treba da se koncen-trira na obezbeduvawe kako na pove}e kotirani kom-panii, taka i na privlekuvawe na doma{nite inves-titori, s¢ so cel da se prodlabo~i pazarot i negova-ta likvidnost. Isto taka, i makedonskata populacijatreba se educira vo nasoka da znae {to e toa investi-rawe na berza i da se pottikne da u~estvuva vo toa.Eden dobro razraboten pazar na doma{na osnovalesno }e gi privle~e stranskite menaxeri na fon-dovite koi }e go sledat primerot na doma{nite, bi-dej}i, da ne zaboravime deka tie se motivirani odmo`nata zarabotuva~ka i nema da moàt da mu odo-leat na eden pazar koj dobro raboti. Sli~no na ova,ako industrijata na investicioni fondovi se menuvai podobruva, toa }e zna~i prifa}awe na novi zemjivo pazarniot sektor. Makedonskata berza treba mno-gu da raboti sega za da bide podgotvena da vleze voinvesticionite planovi koga za toa }e dojde vreme.

Investicionite fondovi koi ne se raspoloèni mnogu za riziknema da bidat mnogu eksponirani na berzata, tie svoiteinvesticii }e gi koncentriraat vo gotovina, kratkoro~nipari~ni pazarni instrumenti i dràvni obvrznici

Kako rezultat na decentralizacijata, lokalnitevlasti nasekade vo svetot, denes s¢ pove}e seokupirani so raste~kata uloga na upravuvawe-

to so lokalnite javni finansii. Vakviot sovremenpredizvik za lokalnite vlasti e rezultat, pred s¢,na:

1. hroni~niot kusok od finansiski sredstva; 2. ograni~enata lokalna dano~na mo}; 3. ekstremnite razliki vo resursnite osnovi na lo-

kalnite edinici (vo ramkite na edna zemja, pa duri ipotesen region);

4. zaradi op{tite ograni~uvawa na javnata pot-ro{uva~ka vo sekoja zemja i strogata kontrola nadanocite (nu`nosta od podobruvawe na fiskal-nite pozicii na nacionalnite ekonomii soplafonirawe na javniot dolg i strogi de-ficitni targeti i zavzemawe na podobrikonkurentski pozicii vo globalizacis-kata trka na svetskiot pazar); i

5. ekspanzijata na centralnite javnirashodi, kako posledica na raste~kitevoeni konflikti vo svetot, s¢ pogole-miot broj na katastrofi od razli~en ka-rakter, brzata urbanizacija, demograf-skite eksplozii, hroni~nata inflacijai sli~no.

Vo vakvi globalni konstelacii kaj lo-kalnite vlasti e s¢ poprisutna dilematakako da se zatvori s¢ pogolemiot gap po-me|u s¢ pogolemite nadle`nosti i s¢ po-ograni~enite resursi. Zaradi strogatakontrola na danocite, problemite glavnose ublaùvaat ili so zgolemuvawe natransferite od centralna kon lokalnatavlast, ili so reducirawe na funkciite domo`noto nivo za finansirawe.

Goleminata na konsolidiraniot lokalen buxet sezema prete`no, kako indikator za stepenot na decen-tralizacija vo edna zemja.Za odbeleùvawe e faktotdeka, vo poslednite desetina godini, ima opa|awe nalokalnite rashodi, i deka brojni teoreti~ari suge-riraat deka ova ne zna~i regresija na decentraliza-cijata, tuku e posledica na pogorenavedenite pri~i-ni. Voobi~aeno, nema dobri statitisti~ki podatociza lokalnite finansii zatoa {to pove}eto zemji vo

svetot nemaat vospostaveno soodvetni statis-ti~ki bazi. I vo primarnite izvori za me-|unarodnite podatoci za javnite finansii,pe~ateni od strana na MMF, vo statisti~-kite serii za lokalnite finansii ne se op-fateni mnogu zemji.

Inaku, lokalnite buxeti, spored po-datocite za sredinata na 90-tite godi-ni se dviàt od 5 do 22% vo odnos naop{tata javna potro{uva~ka i sorazli~no u~estuvaat vo BDP, kako{to moè da se vidi od tabela br.1,

dadena vo prodolènie na tekstot.Od po~etokot na 90-tite godini lo-

kalnoto buxetirawe e s¢ pootvoren ipotransparenten proces i s¢ pove}e

stanuva biten element vo javnite fina-nsii na sekoja zemja.

Glavnata karakteristika na lokalni-te finansii vo mnogu zemji vo svetot seodnesuva na zavisnosta na lokalnitevlasti od transferite, delewe na zaed-ni~ki danoci so centralnata uprava i sko-ro kompleten nedostig na sigurni sopstve-ni izvori.


Vo vakvi globalni konstelacii kaj lokalnite vlasti e sépoprisutna dilemata kako da se zatvori sé pogolemiot gap pome|u sépogolemite nadle`nosti i sé poograni~enite resursi. Zaradistrogata kontrola na danocite, problemite glavno se ublaùvaatili so zgolemuvawe na transferite od centralna kon lokalnatavlast, ili so reducirawe na funkciite do mo`noto nivo zafinansirawe

M-r SneànaKostadinoska-Milo{eskae asistent naEkonomskiot institut voSkopje. Diplomirala imagistrirala naEkonomskiot fakultet voSkopje. Rodena e vo 1961godina vo Ki~evo.Specijalnost i se javnite,posebno lokalnitefinansii,makroekonomijata ifinansiskite pazari iinstitucii. Ima objavenopove}e trudovi vodoma{ni spisanija.U~estvuva vo izrabotkana nekolkunau~no-istraùva~kiproekti.

SneànaKOSTADINOSKAMILO[ESKA


KARAKTERISTIKINA SOVREMENITE LOKALNIFINANSII

9 0 / 9 1

S O V R E M E N I T E L O K A L N I F I N A N S I I

Zaradi zavisnosta na lokalnata uprava od zaedni~-kite centralni dano~ni prihodi, nacionalnata da-no~na politika ima mnogu zna~ajno vlijanie vrz lo-kalnata prihodna baza-nacionalnata dano~na poli-tika postanuva lokalna dano~na politika.

Strukturata na lokalnite finansiski sistemi vomnogu zemji e retko stabilna i ~esto se primenuvaatodredeni {iroko primenuvani modeli. Osven toa,moè da se kaè deka vo ramkite na modelite, nemaednoli~ni lokalni dano~ni sistemi, nitu pak e ed-

nostavno da se preslikuvaat lokalni dano~ni siste-mi od edna zemja vo druga. Vpro~em, i samata Povelbadopu{ta sekoja zemja sama da vr{i izbor na danocitei sama da go struktuira dano~niot sistem, no efikas-na i efektivna lokalna uprava mora da go respekti-ra bazi~niot princip za dimenzionirawe na rashod-nite obvrski spored prihodnite mo`nosti. Samo ako

nadle`nostite se pokrieni so finansiski sredstvastanuva zbor za "korisen model za lokalni finan-sii#.

Ako su{testvena ekonomska uloga na lokalnatauprava e da go obezbeduva lokalnoto naselenie soonie javni uslugi za koi toa saka da pla}a, lokalnatauprava bi trebalo da e odgovara kon svoite gra|aniza aktivnostite {to gi prevzema, i posebno vo naso-ka kon eventualno zgolemuvawe na lokalnite danoci.Zatoa, lokalnata uprava bi trebalo 1/ kolku e mo`nopove}e da gi koristi nadomestocite za uslugite {totaa gi obezbeduva; 2/ koga nadomestocite se neprak-ti~ni, uslugite da gi finansira so taksi od lokalno-to naselenie; i 3/ koga se finansira od centralnatauprava, da se vnimava kako da se bide odgovoren konnea.

Lokalnata uprava ima odreden stepen na sloboda zapromena i komponirawe na sopstvenite prihodi,iako do odredeni limiti, no lokalnata avtonomija ilokalnata odgovornost se pove}e virtuelni katego-rii. Taa bi trebalo da ima pristap do onie izvorniprihodi {to najdobro moè da gi koristi - kako {tose imotnite danoci, zaradi toa {to bi predstavuvaloproblem da se obide da koristi izdvoeni izvori naprihodi za koi taa ne e odgovorna.

Pri definiraweto na konceptot na lokalnite da-noci i nivnata uloga za lokalnite buxeti potrebno epred s¢ da se pravi razlika pome|u sopstvenite izvo-ri na finansiski sredstva (dano~ni i ne-dano~ni) itransferite. Bitno e da se istakne zna~eweto na~lenot 9 od Povelbata, spored koj sopstvenite izvo-ri gi promovira vo osnoven princip za efektivnaodgovornost. Potoa, lokalnite danoci moàt da bi-dat eksluzivni i zaedni~ki. Eksluzivni se danocite{to samo lokalnata uprava moè da gi postavuva. Za-radi pote{kotijata za iznao|awe na zadovolitelniformi na imotni subjekti {to bi se odano~uvale ibi bile ramnomerno rasporedeni po celata terito-rija (ekstremno zna~aen faktor za lokalnite dano-ci) mnogu zemji se upateni neminovno na dano~en sis-tem vo koj bazata za odano~uvawe e zaedni~ka pome|ucentralnata i lokalnata uprava. Vakvite danoci senare~eni zaedni~ki ili delivi danoci. Kako zaed-ni~ki danok naj~esto se koristi danokot od dohod.

Vo vrska so koristeweto na ekskluzivnite i zaed-ni~kite danoci se praktikuvaat brojni kombinacii,vo koi razli~no se zastapeni ednite ili drugite. No,lokalnite danoci se vtor izvor po zna~ewe i vo lo-kalnite buxeti voobi~aeno u~estvuvaat samo so 1/3od vkupnite izvori, iako bi trebalo da se najgolemizvor na prihodi.

Primarna, tradicionalna forma i glaven izvor nalokalnite danoci ostanuvaat danocite na imot. Pri

LOKALNITE BUXETI VO ODNOS NA BDP I NAOP[TITE JAVNI RASHODI

Zemja Referentna % od BDP % odgodina Op{tite

JavniRashodi

Avstrija 1994 12 15,2Belgija 1995 7,4 11,2Bugarija 1994 9 20ê{ka Republika 1994 9,3 20,9Danska 1994 19,9 31,28Estonija 1994 7,1 17,6Finska 1993 18 29,5Francija 1995 9,2 19Germanija 1995 10 16,7Grcija 1995 2,1 5,6Ungarija 1997 14,1Italija 1995 13,7Luksemburg 1994 11,7Polska 1994 7 21,6Portugalija 1994 3,7 12Romanija 1993 3,5 16,9Slova~ka 1994 4,79 11,78Slovenija 1995 10[panija 1994 4,87 12,17[vedska 1994 27,5 38[vajcarija 1993 10.8 27,9Velika Britanija 1994/5 10 25prose~no 8,91 22,12

Izvor: Jean-Claude FRECON, "The financial Resources of LocalAuthorities in Relation to Their Responsibilities", Council of Europe,Congress of Local and Regional Authorities of Europe, Strasbourg, 27April 1998.

Zaradi zavisnosta na lokalnata uprava od zaedni~kitecentralni dano~ni prihodi, nacionalnata dano~na politika imamnogu zna~ajno vlijanie vrz lokalnata prihodna baza -nacionalnata dano~na politika postanuva lokalna dano~napolitika


toa, imotnite danoci u~estvuvaat so: pribli`no 1/2vo SAD, 1/5 vo zemjite ~lenki na OECD, do 1/10 vozemjite na Isto~na Evropa vo sopstvenite prihodi.Iskustvata upatuvaat na najmalku dve bitni ograni-~uvawa vo nivnoto koristewe. Prvo, toj e imanentnoteòk za administrirawe na horizontalno pravedenna~in, posebno koga cenite brzo se menuvaat. Vtoro,se odbegnuva od politi~ki pri~ini, duri i za smetkana drugi ekonomski po neefikasni danoci.

Glavna alternativa (ili dodatok) na imotnite da-noci vo razvienite zemji e odredena forma na loka-len personalen danok, op{to nametnat kako dopol-nitelen (prika~en) na nacionalniot personalen da-nok. Ovaa forma na pristap do nacionalnite danocina lokalnata uprava se praktikuva so cel da lokal-nata vlast e {to pomalku zavisna od transferi i akoe mo`no da se dopu{ti nejzina pogolema potro{u-va~ka.

Postojat i drugi brojni dopolnitelni lokalni da-noci, me|u koi s¢ pove}e se forsiraat {irokobazi-ranite biznis danoci, koi {to se relativno novi da-no~ni oblici, heterogeni i nedovolno iskoristeni it.n. xepni danoci (danoci {to se nametnuvaat na pot-ro{uva~kata ili proda`bata, ekolo{ki danoci, da-noci za motorni vozila, mopedi, velosipedi, rekla-mi, za zabavi i tn).

U~estvoto na nedano~nite prihodi-taksite (koi seodnesuvaat na odredeno ovlastuvawe/avtoritativ-nost - komunalni taksi, {umski, turisti~ki, lovni,ribolovni, i tn.) i raznite korisni~ki nadomestoci(kako ekonomska cena za soodvetnite uslugi, odnosnodobra koi se izvr{uvaat vo korist na lokalnoto na-selenie, a se naplatuva od strana na javnite pretpri-jatija - i ~ie zna~ewe e golemo, posebno za zemjite vorazvoj) e mnogu nisko i se vtor po golemina izvorenprihod na lokalnite edinici, posle danocite. Vovrska so korisni~kite nadomestoci treba da se is-takne deka efikasen javen sektor go formira nado-mestokot kako marginalna cena na ~inewe, iako oko-lu primenata na ovoj princip ima odredeni pote{ko-

tii (primer te{ko e da se utvrdi i vrednosno izrazivistinskata cena na ~inewe na mnogu javni uslugi).

Transferite se nu`no zlo vo lokalnite finansii.Spored Povelbata, dano~en sistem koj generalno nee dovolen za lokalnite nadle`nosti mora da bidepokrien so transferi. Tie se prv izvor na lokalniprihodi, a u~estvuvaat so skoro 60-ina % vo vkupnitelokalni prihodi (samo Danska, Kipar, Finska, Ger-manija, Irska, Latvija, Luksemburg, Norve{ka, Slo-va~ka, [panija, [vedska i [vajcarija se pod 40%).Ekstremno zna~ajnata pozicija na transferite, nas-proti sopstvenite prihodi na lokalnite edinici,koi se sinonim na lokalnata avtonomija, delumno seobjasnuva so {irokoto prisustvo na zaedni~kite (de-livite danoci). Najstara forma na transferi segrantovite (dotaciite), a bi trebalo glavno da se ko-ristat za ekvivalizacija so principielni i jasno ut-vrdeni kriteriumi, pri toa da ne ja namaluvaat avto-nomijata/diskrecijata na lokalnite vlasti, odnosnoda se nenamenski (op{ti ili blok grantovi).

Vo grupata na drugi izvori na prihodi, koja moèisto taka da bide dosta heterogena i e nesporedlivaod zemja do zemja, potpa|aat glavno izvori koi proi-zleguvaat od raspolagaweto so sopstveniot imot

(kako {to e na primer proda`ba na imot).I za kraj, relativno limitirana i nezaìveana

forma na prihodi za lokalnite buxeti se prihoditeod kapitalni vloùvawa, bazirani na kapitalniteinvesticii vo zemji vo koi lokalnata uprava e najz-na~ajniot javen investitor.

Ekstremno zna~ajnata pozicija na transferite, nasprotisopstvenite prihodi na lokalnite edinici, koi se sinonim na

lokalnata avtonomija, delumno se objasnuva so {irokotoprisustvo na zaedni~kite (delivite danoci). Najstara forma natransferi se grantovite (dotaciite), a bi trebalo glavno da se

koristat za ekvivalizacija so principielni i jasno utvrdenikriteriumi, pri toa da ne ja namaluvaat

avtonomijata / diskrecijata na lokalnite vlasti, odnosno da senenamenski - op{ti ili blok grantovi

9 2 / 9 3

Formiraweto na Evropskata monetarna unija(EMU) i voveduvaweto na evroto kako zaed-ni~ka valuta vo tie ramki, pretstavuva (zaed-

no so osnovaweto na bretonvudskite bliznaci: Me|u-narodniot monetaren fond i Svetskata banka) najgo-lem monetaren proekt vo istorijata na ~ove{tvoto.Toj obedinuva okolu 300 milioni lu|e od bogatite za-padnoevropski zemji. Zamislen e kako prethodnicana idnata, ne samo ekonomska, tuku i politi~ka inte-gracija na Evropa. Vsu{nost, toj e zamislen kakopandan na amerikanskata ekonomsko-politi~ka fe-deracija i soodvetnite ekonomski zdruènija od ti-pot na Severnoamerikanskata slobodna trgovska zo-na - NAFTA. Obedinuva ekonomii i nivni valuti koise vo samiot vrv na svetskata rang-lista. Ottamuproizleguvaa(t) golemite o~ekuvawa od zaedni~katazapadnoevropska valuta - evro.

So cel da si go olesnat finansiskiot ìvot, 12 za-padnoevropski zemji (Germanija, Francija, Italija,Grcija, Luksemburg, [panija, Portugalija, Belgija,Holandija, Avstrija, Irska i Finska) se zdruìja voEMU, koja }e ima samo edna valuta - evro. Zaedni~ka-ta valuta, koja, pokraj po~etnite funkcii kako pres-metkovno i bezgotovinsko plate`no sredstvo, od pr-vi januari 2002 godina }e sluì i za gotovinski pla-}awa, }e im za{tedi pari i vreme, a paralelno, }e jazgolemuva trgovijata me|u tie zemji. Istovremeno,na gra|anite od edna, evroto }e im go olesni kupuva-weto akcii i obvrznici vo druga zemja.

Nasproti ova, EMU }e ima i tro{oci (slabosti).Vo idnina, sekoja zemja-~lenka na EMU }e se otkaèod upotrebata na monetarnata politika i od politi-kata na devizniot kurs za vlijanie vrz ekonomijata inadminuvaweto na projavenite problemi. Nitu ednapoedine~na centralna banka nema da moè da gi utvr-duva kamatnite stapki vo svojata zemja. Najposle, ni-

tu edna zemja-~lenka nema da moè da go prisposobu-va svojot devizen kurs sprema deviznite kursevi navalutite na drugite zemji-~lenki. Kolkava }e bide`rtvata od vakvoto otkaùvawe od sopstvenata neza-visna monetarna politika i od politikata na devi-zen kurs, }e zavisi od vidovite makroekonomski "{o-kovi# na koi eventualno }e bide izloèna odredenanacionalna ekonomija, no i od toa kolku }e bidatdobri mehanizmite za nivno amortizirawe ili kom-penzirawe.

Namaluvawe na tro{ocite, zgolemuvawe na trgovijataNajgolema prednost od voveduvaweto na evroto }e

bide namaluvaweto na tro{ocite pri trguvaweto.Stanuva zbor za tro{ocite koi uvoznicite mora dagi platat pri razmenata na doma{nata za stranskavaluta kaj bankite, zaradi pla}awe na obvrskitesprema stranskite partneri.Ocenka e deka ovie transak-cioni tro{oci iznesu-vaat okolu 0,5 otstood bruto doma{niotproizvod na zemjite-~lenki na EMU.

Edinstvenata valuta}e pridonese za namalu-vawe na neizvesnosta oko-lu idninata na deviznitekursevi na zemjite-~len-ki. Iako nekoi golemiprisposobuvawa na niv-nite kursevi i porano

Zamislen kako prethodnica na idnata, ne samo ekonomska tuku ipoliti~ka integracija na Evropa, vsu{nost e pandan naamerikanskata ekonomsko-politi~ka federacija i soodvetniteekonomski zdruènija od tipot na Severnoamerikanskata slobodnatrgovska zona-NAFTA. Obedinuva ekonomii i nivni valuti koi se vosamiot vrv na svetskata rang-lista, od kade i proizleguvaa(t)golemite o~ekuvawa od zaedni~kata zapadnoevropska valuta - evro

EVROTO, KAKO EKONOMSKA, NO IPOLITI^KA SUDBINA NA EVROPA

Tome Nenovski e roden voBitola vo 1955 godina.

Diplomiral naEkonomskiot fakultet vo

Skopje vo 1977 godina,dodeka magister po

ekonomski nauki stanuvavo 1984 godina. Karieratavo Narodnata banka na RM

ja zapo~nuva vo 1978 godinakako pomlad referent voDirekcijata za kreditni

raboti do 1984 godina kogastanuva vi{ analiti~ar voDirekcijata za analizi. Od

1985 do 1991 godina edirektor na Direkcijata zaanalizi, koga e naimenuvan

za zamenik na guvernerotna Narodnata banka naRepublika Makedonija,

funkcija koja ja izvr{uvase do 1997 godina.

U~estvuval na pove}estru~ni seminari i sim-

poziumi vo zemjata i vostranstvo na temi od

oblasta na makroekonomi-jata i bankarstvoto me|ukoi i nekolkumese~niot

kurs za problemi odoblasta na monetarnatateorija i bankarstvoto

organiziran od FloridaState University - SAD vo

1990 godina. Isto taka,imal aktivno u~estvo vo

podgotovkite i sprovedu-vaweto na reformite vomonetarniot i devizniotsistem i politika na RM

po monetarnoto odvojuvaweod SFRJi izrabotkata na

Nacionalnata strategija zaekonomskiot razvoj na

Republika Makedonija. Bil~len na delegacijata na RMza pregovori so me|unarod-

nite finansiski organi-zacii, potoa na Komisijataza hartii od vrednost i na

Upravniot odbor naAgencijata za sanacija na

banki. Avtor e na ednastru~na kniga od oblastana bankarstvoto i okolu

160 nau~ni i stru~ni tru-dovi. Aktivno go vladee

angliskiot jazik.


TomeNENOVSKI


ne bea ~esti, sepak, prethodniot sistem dozvoluva{eodredena dnevna promenlivost na nivnite deviznikursevi. Toa ra|a{e neizvesnost za idninata na vred-nosta na odredena valuta, a so toa i rizik za uvozni-cite i izvoznicite. Na toj na~in, rizikot na deviz-niot kurs ja namaluva{e trgovijata za odreden ste-pen zaradi vnesuvaweto na toj skrien transakcionentro{ok. Edinstvenata valuta go eliminira toj riziki so toa gi zgolemuva trgovijata i pozitivniterezultati koi od toa proizleguvaat. Tie rezultati sesogleduvaat vo zgolemuvawe na asortimanot na pro-izvodite so koi se trguva i vo namaluvaweto na cen-ite zaradi o~ekuvanata zgolemena konkurencija zapro{iruvawe na pazarot.

Sledna prednost od voveduvaweto na evroto e spre-~uvawe na zemjite-~lenki da gi devalviraat svoitevaluti zaradi zgolemuvawe na izvozot. Porano, ednazemja moè{e da ja devalvira svojata valuta za da gopottikne izvozot. Zaradi svoja za{tita i nejzinitetrgovski partneri bi moèle da gi devalviraat svoi-te valuti. Taa pojava, koja be{e ~esta vo minatoto, epoznata kako konkurentska devalvacija. Sekoe nama-luvawe na vrednosta na nekoja valuta ima inflator-ni tendencii, {to zna~i deka konkurentskite deval-vacii moàt da predizvikaat inflatorna spirala.Iako porane{niot reìm na devizni kursevi vo Ev-ropskata unija be{e taka dizajniran {to gi elimi-nira{e konkurentskite devalvacii, sepak, takvi de-valvacii bea mo`ni so ogled na golemiot broj valu-ti, ~ii kursevi ~esto bea odreduvani pove}e od nosi-telite na ekonomskata politika, otkolku od pazarot.

Spored toa, konkurentskite devalvacii nosat do-bivka za edni, a zaguba za drugi zemji. Me|utoa, zbir-niot ekonomski efekt na konkurentskite devalva-cii za zemjite-~lenki na EMU bi bil negativen, durii katastrofalen dokolku dojde do t.n. devalvacionaspirala (devalvacija na edna valuta kako odgovor naprethodno izvr{ena devalvacija na druga valutaitn.). Edinstvenata valuta vo ramkite na EMU jaeliminira opasnosta od vakov vid na me|usebna kon-kurencija na zemjite - ~lenki na taa unija.

Pokraj ovie primarni, voveduvaweto na evro ima iedna sekundarna, no mnogu va`na prednost - spre~uva-we na {pekulativni udari. Bidej}i porane{niot ev-ropski mehanizam na devizni kursevi dozvoluva{egolemi, iako ne ~esti prisposobuvawa, toj be{e pod-loèn na {pekulativni udari. Ako {pekulantiteveruvaa deka vrednosta na nekoja valuta }e se namali(}e devalvira vo odnos na drugite evropski valuti),tie }e gi prodadea vrednostite so koi raspolagaa votaa valuta. Ako vo toa veruvaa golem broj {pekulan-ti, doverbata vo vrednosta na taa valuta moè{e dakolabira i toa da predizvika duri soodvetnata vlada

da ja devalvira svojata valuta, iako za toa nemala ni-kakva namera i potreba.

Navistina, vo toj slu~aj vladata moèla da gi izig-ra {pekulantite so zgolemuvawe na kamatnite stap-ki i so toa da predizvika vra}awe na vrednostite de-nominirani vo taa valuta na pazarite na pari i kapi-tal. Sepak, ima dolna granica do koja toa moè da sepravi, zatoa {to povisokite kamatni stapki predi-zvikuvaat pretprijatijata da se soo~uvaat so golemikamatni tro{oci, taka {to tie pomalku bi se zadol-ùvale i pomalku bi investirale, {to, pak, vo osno-va zna~i zabavuvawe na ekonomskiot raste`. Vovedu-vaweto na evroto celosno gi eliminira mo`nostiteza vakvi {pekulativni aktivnosti.

I bidej}i vo idnina }e se eliminira neizvesnostaokolu devizniot kurs, kamatnite stapki }e padnat,{to }e vlijae pottiknuva~ki vrz investiciite i vrzstopanskiot raste` vo granicite koi ja opkruùvaatEMU.

Bez avtonomna monetarna politikaNasproti golemite prednosti, voveduvaweto na ev-

roto ima i svoi slabosti za zemjite - ~lenki na EMU. Sekoja od tie zemji }e i ja prepu{ti kontrolata vrz

monetarnata politika na Evropskata centralnabanka. Taa, pak, na prvi januari 2002 godina }e izdadeedinstvena valuta koja }e se koristi vo site zemji -~lenki. Me|u drugoto, a {to }e bide verojatno najva`-no, taa gi utvrduva op{tite kamatni stapki. Vsu{-nost, so ogled na prethodno eliminiranite pre~ki zame|unaroden transfer na kapital i silno razvienioti konkurenten finansiski pazar me|u zemjite - ~len-ki na EMU, kamatnite stapki i porano ne se razliku-vaa mnogu od zemja do zemja. Me|utoa, zna~ajno e toa{to ve}e unificiranite (na nekoj na~in) evropskikamatni stapki se opredeleni od pogolemite evrop-ski zemji. Toa implicira deka pomalite zemji - ~len-ki nemaat mo`nost i sila da vlijaat vrz namaluvawe-to na kamatnite stapki vo periodi na nivna ekonom-ska recesija. So drugi zborovi, ve}e postignatiot ev-ropski finansiski dogovor re~isi celosno ja elimi-nira mo`nosta pomalite zemji - ~lenki vo idnina davodat nezavisna monetarna politika.

Ottamu se nametnuva i pra{aweto: {to }e se slu~iako nekoja od tie zemji zapadne vo recesija? Do neo-

Najgolema prednost od voveduvaweto na evroto }e bidenamaluvaweto na tro{ocite pri trguvaweto. Stanuva zbor za

tro{ocite koi uvoznicite mora da gi platat pri razmenata nadoma{nata za stranska valuta kaj bankite, zaradi pla}awe na

obvrskite sprema stranskite partneri. Ocenka e deka ovietransakcioni tro{oci iznesuvaat okolu 0,5 otsto od bruto

doma{niot proizvod na zemjite-~lenki na EMU

9 4 / 9 5

E V R O P S K A M O N E T A R N A U N I J A

damna postoe{e mo`nost soodvetnata centralna ban-ka da vlijae vrz recesijata so zgolemuvawe na pari~-nata ponuda, a so toa i namaluvawe na kamatnitestapki i zgolemuvawe na investiciite, ~ij kraenefekt bi bil zazdravuvawe na ekonomijata. Me|utoa,voop{to ne e verojatno deka centralnata banka naEMU }e vodi ekspanzivna monetarna politika za dai pomogne na edna zemja - ~lenka, zatoa {to so takva-ta akcija bi predizvikala inflacija vo drugite zem-ji - ~lenki koi ne se vo recesija.

Vo takva situacija, so cel da gi namali kamatnitestapki kaj sebe, zemjata - ~lenka vo recesija bi moè-la da ja iskoristi svojata fiskalna politika za pot-tiknuvawe na ekonomijata. Me|utoa, pogolemite itrajni fiskalni pozajmici koi moè da gi koristiedna ili pove}e zemji - ~lenki, }e predizvikaat zgo-lemuvawe na tro{ocite kaj site ostanati zemji -~lenki na EMU preku zgolemuvawe na presijata vrzop{tite kamatni stapki ili preku forsirawe na Ev-ropskata centralna banka da ja zgolemi pari~nataponuda, so cel da se izbegne porastot na kamatnitestapki, {to, vo krajna linija, }e go zgolemi rizikotza pojava na inflacija. Za da se spre~i toa, zemjite -~lenki na EMU se soglasija za ograni~eno koriste-we na sopstvenite fiskalni politiki. Vo idnina,nitu edna zemja - ~lenka na EMU ne smee da dozvolinejziniot godi{en buxetski deficit da nadmine 3procenti od nejziniot bruto doma{en proizvod. Vosprotivno, zemjata - ~lenka }e im pla}a zna~itelnipenali na drugite ~lenki. So toa, na sekoja zemja -~lenka i e odzemena mo`nosta da koristi pottiknu-va~ka fiskalna politika za vreme na recesii.

Toga{, koj bi bil izlezot za zemjata koja }e zapad-ne vo recesija?

Brzinata na izleguvaweto na taa zemja od recesijanajmnogu zavisi od fleksibilnosta na evropskiotpazar na trud. Ako rabotnicite se visoko mobilni,nevrabotenite ili rabotnicite so niski primawa odzemjata vo recesija bi preminale na rabota vo drugazemja - ~lenka na EMU. Vakvata mobilnost }e gi iz-balansira efektite niz celata EMU i }e vospostavipogolema simetrija vo celite na nejzinata vkupnaekonomska politika. Me|utoa, vo zapadna Evropapostojat golemi kulturni i lingvisti~ki razlikikoi go ograni~uvaat me|unarodnoto dvièwe na tru-dot, taka {to i vo vaka definiranata fleksibilnost

vo dvièweto na trudot, vo bliska idnina ne moè dase bara spasot za zemjata - ~lenka vo recesija.

Vtorata spasonosna solucija za zemjata - ~lenka vorecesija bi bilo prisposobuvaweto na platite. Akoza vreme na recesijata rabotnicite se podgotveni daprimaat poniski plati, rabotodava~ite ne samo {to}e go zadràt istiot broj na vraboteni, tuku prekunamaleniot tro{ok za plati }e gi namalat i cenite.Poniskite ceni }e go pottiknat izvozot i potro{u-va~kata na doma{ni proizvodi, {to se' zaedno bi vo-delo kon ekonomski prosperitet na soodvetnata zem-ja. Me|utoa, svetskoto iskustvo potvrduva deka nas-proti porastot za vreme na ekonomski podem, plati-te ne pa|aat za vreme na ekonomska recesija. Osventoa, ekonomskite i socijalnite analizi pokaùvaatdeka zapadnoevropskite rabotnici se pove}e sprem-ni da ostanat bez rabota otkolku da prifatat ponis-ki plati!?

O~igledno, postojat seriozni pri~ini zaradi koimoè da se o~ekuva deka so voveduvaweto na edin-stvenata valuta }e se zgolemi asimetri~nosta me|uzemjite - ~lenki na EMU. Zaradi mnogute razlikime|u nivnite ekonomii, mo`na e pojavata na odrede-ni asimetri~ni "{okovi, osobeno vo domenot na po-baruva~kata ili kaj proizvodstvoto na nekoi poedi-ne~ni proizvodi. Soo~eni so takvite {okovi, zemji-te - ~lenki na EMU bi moèle pove}e da se potpratvrz fiskalnata politika za da go kompenziraat ot-sustvoto na nezavisnost pri vodeweto na monetarna-ta politika. Me|utoa, pokraj ve}e dogovorenoto li-mitirawe na buxetskiot deficit, vo zapadnoevrop-skite zemji e prisuten trendot na namaluvawe nanacionalnite buxeti. Zaradi seto toa, kako izleznore{enie za nadminuvawe na problemite kaj nekojazemja - ~lenka vo recesija se pojavuva vospostavuva-weto na me|unarodna dano~na politika i politikana raspredelba preku rasteòt na buxetot na Evrop-skata unija, koj bi se koristel za nadminuvawe na re-gionalnite razliki preku vodewe na politika napottiknuvawe ili ograni~uvawe. So toa, ako vo me-|uvreme ne se iznajde poadekvatno re{enie, bi se za-dovolile barawata na zemjite - ~lenki na EMU koivo poizrazita forma se o~ekuva da se pojavat vo sled-nite godini.

]e opstoi li monetarnata bez politi~ka unija?So Mastrihtskiot dogovor od 1992 godina se posta-

veni osnovite na EMU. Edinstvenata valuta e opre-delena kako glavna cel na monetarnata integracija.Postaveni se glavnite stolbovi na monetarnite ins-titucii. Fiksirani se osnovnite kriteriumi koimora da gi ispolnuvaat zemjite - ~lenki.

Za da se ovozmoì sozdavawe i funkcionirawe natrajna, stabilna i uspe{na monetarna unija, vo idni-

Sledna prednost od voveduvaweto na evroto e spre~uvawe nazemjite-~lenki da gi devalviraat svoite valuti zaradizgolemuvawe na izvozot. Porano, edna zemja moè{e da jadevalvira svojata valuta za da go pottikne izvozot. Zaradi svojaza{tita i nejzinite trgovski partneri bi moèle da gidevalviraat svoite valuti. Taa pojava, koja be{e ~esta vominatoto, e poznata kako konkurentska devalvacija


na mora da se ispolnuvaat najmalku tri uslovi:- mora striktno da se po~ituvaat konvergentnite

kriteriumi na Mastrihtskiot dogovor. Nivnoto ce-losno ispolnuvawe mora da dobie prioritet vo oviepo~etni godini od vospostavuvaweto i zacvrstuvawe-to na Unijata;

- mora da se obezbedat uslovi Evropskata central-na banka da moè da sproveduva nezavisna i stabili-zira~ki orientirana monetarna politika u{te nasamiot po~etok od svoeto rabotewe;

- potrebno e sozdavawe kredibilitetni institu-cionalni strukturi. Poedine~nite centralni bankina zemjite - ~lenki na EMU, koi }e rabotat pod ~ado-rot na Evropskata centralna banka, mora da dobijat{ansa i dovolno vreme da deluvaat kako vistinskinezavisni centralni banki.

Glavnata cel koja se saka da se postigne so po~itu-vaweto na tie uslovi se sogleduva vo vospostavuva-weto cvrsti (stabilni) devizni kursevi, prosledenoso ostanatite, prethodno nabroeni prednosti na ev-roto. Za ostvaruvawe na taa cel }e bide neophodensoodveten kurs na monetarna i fiskalna politika.So toa }e bide vospostaven op{tiot kredibilitet naEMU. No, dali toa }e bide dovolen uslov za zacvrstu-vawe na verbata vo EMU?

Prethodno konstatiravme deka vistinskata i ce-losna doverba vo EMU }e zavisi od postignatata do-verba vo raznite pazari (na stoki, trud, kapital). A,o~igledno e deka zemjite - ~lenki na EMU vo idninanema da moàt da reagiraat na razli~ni na~ini naekonomskite {okovi koi }e doa|aat od vnatre ilinadvor od EMU. Pri~inite za toa se sogleduvaat vorazli~niot stepen na ekonomski razvoj na zemjite -~lenki, razli~nosta vo nivnite tradicija, kultura,jazik itn. O~ekuvanoto idno pro{iruvawe na Evrop-skata unija so zemji od centralna i isto~na Evropa}e ja napravi EMU u{te poheterogena i pokompleks-na. Toa, pak, go nametnuva pra{aweto za potrebata odpoliti~ko zbliùvawe me|u zemjite - ~lenki na Uni-jata i za toa kakva politi~ka struktura vo idnina }ebide kreirana vo Evropa.

So ogled na razli~nite tradicii, divergentniteekonomski standardi i razli~nite politi~ki pris-tapi kon nadnacionalnite politi~ki i ekonomskistrukturi vo zapadna Evropa, sigurno }e bide mnogute{ko da se najdat identi~ni re{enija za site zemji- ~lenki. Vo dogledno vreme }e bide nevozmo`no ev-ropskata integracija da se pretvori vo kompozicijavo koja site vagoni (zemji - ~lenki) }e se dviàt soista brzina. Vsu{nost, zaradi postoeweto na mnogunacii, jazici i kulturi, vo bliska idnina moè da seo~ekuva deka Evropa }e se razviva po primerot nakoncentri~ni krugovi. Toa zna~i deka na zemjite koi

naskoro }e bidat podgotveni da vlezat vo EMU toa }eim bide ovozmoèno. Vo isto vreme, toa bi zna~elodeka vnatre{nite krugovi od evropskata integrativ-na kompozicija bi bile otvoreni za zemjite koi eko-nomski i politi~ki }e bidat podgotveni da stanatnejzini ~lenki.

Me|utoa, u{te od po~etokot na naporite za evrop-ska monetarna integracija bea prisutni odredenikontroverzi vo vrska so vlijanieto na nacionalnitei nadnacionalnite nivoa na donesuvawe politi~ki

odluki. Vo vrska so toa, diskusiite vo nekoi zemji za(ne) ~lenuvawe vo EMU (Velika Britanija, [vedska,Danska), imaat dolga tradicija. Kon nadminuvawe naovoj problem moè da vodi principot na supsidijar-nost vo odlu~uvaweto, no ne vo dovolna mera. Na Ev-ropskata unija verojatno }e i treba eden vid zaedni~-ki ustav vo koj }e se preciziraat odgovornostite narazli~nite politi~ki nivoa: regionalni, nacional-ni i nadnacionalni. Toa bi bil eden od mo`nite na-~ini za spre~uvawe na eventualniot raspad na EMUvo idnina, kako {to toa se ima slu~eno so nekoi dru-gi sli~ni integracii vo minatoto.

Imeno, kon krajot na 19-ot vek, vo vremeto na vaè-weto na takanare~eniot zlaten standard, postoele ne-kolku valutni unii. Me|u niv bila i Nordiskata iliSkandinavskata unija, koja bila bez politi~ka uni-fikacija, no sepak, izvesno vreme funkcioniralamnogu dobro. Ekonomskite i politi~kite performan-si vo zemjite - ~lenki na taa unija prakti~no bileidenti~ni vo eden podolg period. Me|utoa, vo prvitegodini od minatiot vek zemjite - ~lenki na taa unijase svrtele kon sproveduvawe razli~ni ekonomski po-litiki, {to bilo pri~ina za raspa|awe na taa unija.

Spored toa, za da bide dolgove~na, Evropskata mo-netarna unija mora da e sostaven del od po{iroka po-liti~ka integracija na zemjite - ~lenki. Zasega pak,koga stanuva zbor za idninata na EMU, na ovoj faktne mu se obrnuva nekoe poglasno i poagresivno vni-manie. Verojatno toa pra{awe }e se aktuelizira voslednite nekolku godini, odnosno po istekot natrigodi{nata tranziciona faza i po sveduvaweto naimpresiite i rezultatite od funkcioniraweto naEMU vo toj period.

Spored toa, za da bide dolgove~na, Evropskata monetarna unijamora da e sostaven del od po{iroka politi~ka integracija nazemjite - ~lenki. Zasega pak, koga stanuva zbor za idninata na

EMU, na ovoj fakt ne mu se obrnuva nekoe poglasno i poagresivnovnimanie. Verojatno toa pra{awe }e se aktuelizira vo slednite

nekolku godini, odnosno po istekot na trigodi{natatranziciona faza i po sveduvaweto na impresiite i rezultatite

od funkcioniraweto na EMU vo toj period

9 6 / 9 7

Investiraweto ne e izbor, tuku neophodnost. Vodene{ni uslovi na intenziven tehnolo{kirazvoj i golema pazarna konkurencija kompa-

niite vo svetot se prinudeni na postojano vloùva-we vo svoite proizvodstveni procesi. "Alkaloid#niz svoeto deluvawe i investirawe se uveri vo is-pravnosta na ova esencijalno pravilo za uspe{no ra-botewe spored principite na visokorazvienitesvetski pazari.

"Alkaloid# na 30 noemvri ja zavr{uva prvata fazaod investicijata za osovremenuvawe na proizvod-stvoto na lekovi. Na krajot na prvata faza od ovoj, zanas, mnogu zna~aen proekt na{ite artikli se steknu-vaat so DPP (dobra proizvodna praksa) sertifika-tot koj e potvrda za visokokvaliteten proizvod i us-lov toj da se prodava vo site zemji. "Alkaloid" eedinstveniot proizvoditel na lekovi so DPP serti-fikat vo Makedonija i po{iroko vo regionot. Soovaa investicija, zna~i, ja izdignavme na{ata kompa-nija od lokalen vo proizvoditel na lekovi koj }e bi-de konkurenten na svetskite pazari. Za da go dostig-neme toa ni treba{e vreme, mnogu rabota i uspe{nasorabotka so na{ite kreditori i akcioneri - Svet-skata banka i Evropskata banka za obnova i razvoj.

Proektot za investicija vo proizvodstvoto na le-kovi vo "Alkaloid# po~na pred {est godini, vo 1996godina. Celta na investicijata, koja iznesuva{e 33milioni evra be{e da postigneme kvaliteten proiz-vod po DPP standardite koi podrazbiraat visokakontrola na kvalitetot, kako i da se izgradat noviobjekti za proizvodstvo na lekovi so tvrdi i kapsul-ni formi, fabrika za polusintetski antibiotici,da se obezbedi magacin po DPP normite za skladira-we na surovinite kako i distributiven centar od ka-de }e se ispora~uvaat gotovite proizvodi do vele-drogeriite. Vo narednata godina, 1997, vo proektotse vklu~ija Svetskata banka i Evropskata banka zaobnova i razvoj. Po postignuvaweto na dogovor vo koj

se utvrdi nivniot interes za sorabotka, Svetskatabanka i EBRD po~naa so new diligence, dlabinskosnimawe na sostojbite, koe trae{e dve godini. Po iz-vr{enata kompletna revizija na sostojbata i na po-tencijalite na "Alkaloid# so Svetskata banka i soEvropskata banka za obnova i razvoj postignavme do-govor za konvertibilna kreditna poddr{ka vo visi-na od 17,4 milioni evra. Vrz osnova na nivnoto ak-cionersko u~estvo vo "Alkaloid# ovie dve me|unaro-dni finansiski institucii delegiraa po eden pret-stavnik vo Nadzorniot organ na na{ata kompanija.Na potpi{uvaweto na dogovorot, {to se slu~i preddve godini, prisustvuva{e i pretsedatelot na Svet-skata banka, gospodinot Xejms Volfenson. Vo toavreme vo neposrednoto sosedstvo na na{ata dràva,vo Kosovo, besnee{e vojna od koja Makedonija ima{edirektni ekonomski {teti. Odobruvaweto na zaemoti samoto prisustvo na pretsedatelot na Svetskatabanka, Vulfenson, zna~e{e golema poddr{ka za in-vesticioniot proekt na "Alkaloid#, a istovremeno ipoliti~ka poddr{ka za na{ata dràva.

Za da gi postigne celite na proektot - povisok kva-litet, vo tekot na izminatite {est godini pokrajkreditnata poddr{ka od Svetskata banka i odEvropskata banka za obnova i razvojkako i po~etno proektirana su-ma za investicija koja ja obez-bedi "Alkaloid#, na{ata kom-panija od svojata akumulacijainvestira{e dopolnitelni3,3 milioni evra godi{no.Postignuvaweto svetskistandardi za kvalitet, popravilo, rezultira sootvorawe novi pa-zari i ostvaru-vawe pogole-

Postignuvaweto svetski standardi za kvalitet, po pravilorezultira so otvorawe novi pazari i ostvaruvawe pogolemiproda`bi. No, vo me|uvreme, kompaniite koi se opredelile za vakvorabotewe imaat postojani obvrski kon ispolnuvaweto nastandardite

INVESTICII VO USLOVI NATRANZICIJA I VOJNA

Traj~e Mukaetov eGeneralen direktor i

Pretsedatel na Upravniotodbor na Alkaloid AD

Skopje. Roden e na20.09.1945 godina vo

Kavadarci. Ima stru~nozvawe elektroinìner i e

specijalist za organizacijapo rabota i informatika.

So Odluka na Vlada vo1973 godina e nazna~en za

prv direktor naRepubli~kiot zavod za

informatika na RepublikaMakedonija. Od 1973 godi-

na svojata kariera japrodolùva vo Alkaloidkade narednata godina go

formira Elektronskiotcentar na ovaa kompanija.

Vo 1982 godina voAlkaloid ja vr{i funkci-

jata direktor naInformatika, a tri godini

potoa e nazna~en zaGeneralen direktor na

Alkaloid AD Skopje. Zavreme na negovoto upravu-

vawe so kompanijata taabeleì kontinuiran rastprerasnuvaj}i vo modernakompanija so visoki per-formansi, konkurentna i

na evropskiot pazar.Negoviot doprinos vo

makedonskoto stopanstvo eoceneto so pove}e priz-

nanija.


Traj~eMUKAETOV


mi proda`bi. No, vo me|uvreme, kompaniite koi seopredelile za vakvo rabotewe imaat postojani ob-vrski kon ispolnuvaweto na standardite. Po~ituvaj-}i gi sovremenite standardi vo farmacijata sporedkoi zaradi kontaminacija, objektite vo koi se proiz-veduvaat antibiotici moraat da bidat prostornodistancirani od drugite pogoni, se odlu~ivme na iz-gradba na dopolnitelen pogon. Toj e izgraden na od-dale~enost od okolu 10 kilometri od drugite proiz-vodstveni pogoni. Ispolnuvaweto na ovoj standard"Alkaloid# go ~ine{e dopolnitelna investicija odu{te 2,3 milioni evra. Trajna opredelba na "Alkalo-id# e da vodi grià za zdravjeto na svoite potro{u-va~i, da investira za zdrava ìvotna okolina. Toa seprioriteti za koi "Alkaloid# nema da {tedi pari.Potvrda deka toa i dosega go pravel e i toa {to dose-ga "Alkaloid# e edinstveno pretprijatie vo Makedo-nija i po{iroko vo regionot koj gi poseduva standar-dite ISO 9000, ekolo{kiot standard ISO 1400, kako iSKAL-standardot koj e vrvna garancija za zdravahrana. Intenzivniot razvoj na farmacevtskata gran-ka i opredelbata na "Alkaloid" da bide vo svetskiramki konkurentna kompanija ne prinuduva na kon-tinuirani investicii.

Taka, po privr{uvaweto na prvata faza nie se pod-gotvuvame za vtorata investiciona faza. Vo nared-nite dve godini "Alkaloid# }e investira vo svoetoproizvodstvo na infuzioni rastvori i vo defini-rawe na ampulni formi po DPP normite.

So ovie investicii na{ata kompanija stanuva delod semejstvoto na najkonkurentnite svetski priznatiproizvoditeli na lekovi. Steknuvaj}i se so serti-fikatot DDP, "Alkaloid# e podgotven za pregovoriza vlez na strate{ki investitor.

Sorabotkata so Svetskata banka i so Evropskatabanka za obnova i razvoj, koi se edni od najzna~ajniteme|unarodni revizori na tranzicionite procesi vosvetot, za "Alkaloid# be{e korisna od pove}e aspek-ti. Pokraj zna~eweto na kreditnata poddr{ka oddvete me|unarodni finansiski institucii, za "Al-kaloid# se osobeno korisni i iskustvata koi gi stek-navme. Kako najbitno znaewe steknato od sorabotka-ta so Svetskata banka i so Evropskata banka za obno-va i razvoj e transparentniot na~in na rabota.

Od sopstveniot proces na transformacija, koja zana{ata kompanija zna~e{e prestruktuirawe vo svet-ski konkurentna firma, "Alkaloid# ja izvle~e ikonstatacijata za op{testvenoto zna~ewe koe goimaat site poedine~ni stopanski subjekti. Samo us-pe{ni kompanii moàt redovno da gi ispolnuvaatdano~nite obvrski kon dràvata. Solidnata finan-siska sostojba na "Alkaloid# pravi bez nikakov zas-

toj redovno da gi servisirame obvrskite kon dràva-ta. Iako "Alkaloid# ne e proizveduva~ na akciznistoki, argumentirano moème da potvrdime deka smeeden od pogolemite polna~i na dràvnata kasa. Taka,samo po osnov na mese~nata dava~ka za danokot na do-dadena vrednost "Alkaloid# vo buxetot inkasira250.000 evra. Po istiot osnov godi{no "Alkaloid#na dràvata i pla}a 3 milioni evra. Isplatenitefiskalni obvrski kon dràvata "Alkaloid# godi{-no vo prosek go ~inat pove}e od 10 milioni evra. Soostvaruvaweto uspesi na svetskite pazari, pak, kom-paniite ja jaknat me|unarodnata politi~ka pozicijana svojata dràva. Investiraweto vo re~isi voeniuslovi e, uslovno kaàno, politi~kiot pridones nana{ata kompanija vo stabiliziraweto na bezbednos-no-politi~kata sostojba vo dràvata. Ova e moèbinajzna~ajnata uloga koja ja odigraa uspe{no trans-formiranite profitni kompanii vo Makedonija.Proektot za investirawe vo modernizacija na na{e-to proizvodstvo se odviva{e vo uslovi na dve vojni -taa vo Kosovo i destabiliziraweto na bezbednostana na{ata dràva, {to se slu~i godinava. Iako votakvi uslovi e te{ko da se raboti, a ne pak da se in-vestira, "Alkaloid# prodolì so proektot bidej}iznae{e deka samo investiraweto }e mu donese razvoj.

Stopanskite subjekti denes ne moàt da gi ignori-

Stopanskite subjekti denes ne moàt da gi ignoriraat lo{iteekonomski sostojbi vo dràvata, a osobeno ne problemite vo

sektorite so koi e povrzano raboteweto na nivnata kompanija.Sfa}aj}i deka sostojbite vo zdravstvoto, so koe poradi

proizvodot koj go sozdavame sme direktno povrzani, indirektnone zasegaat i nas, "Alkaloid" se re{i da investira vo nego del

od svojot ostvaren profit

9 8 / 9 9

I N V E S T I C I I

raat lo{ite ekonomski sostojbi vo dràvata, a oso-beno ne problemite vo sektorite so koi e povrzanoraboteweto na nivnata kompanija. Sfa}aj}i dekasostojbite vo zdravstvoto, so koe poradi proizvodotkoj go sozdavame sme direktno povrzani, indirektnone zasegaat i nas, "Alkaloid# se re{i da investira

vo nego del od svojot ostvaren profit. Noviot priodna "Alkaloid# e ostvareniot profit da go vra}amevo pro{irenata reprodukcija i da investirame vozdravstvoto. Na ovoj na~in istovremeno }e gi podob-rime i poziciite na "Alkaloid# na doma{niot pazarod koj vo poslednite meseci pokrivame samo 18 otsto.

Ova e samo eden indirekten na~in so koj "Alkalo-id#, me|u drugoto, saka da go zgolemi svoeto u~estvona makedonskiot pazar. Taa bitka }e ja vodime prekumarketin{ki potezi ~ija pojdovna osnova }e bidekvaliteten i evtin proizvod. Sepak, tuka mora da sepotencira ulogata na dràvata. Ako saka konkuren-ten pazar koj naskoro }e mu se pridruì na obedine-tiot pazar na zemjite ~lenki na Evropskata unija, dr-

àvata }e mora da ja intenzivira svojata uloga i ak-tivnost vo reguliraweto na pravilata na funkcio-niraweto na makedonskiot pazar.

"Alkaloid# gradi strategija za podobruvawe nasvoite pozicii na doma{niot pazar, no mora da se po-tencira deka nie sme izvozno orientirana kompani-ja. Vrednosno presmetano "Alkaloid# godi{no ost-varuva po 35 milioni evra od proda`ba na lekovi. Odtoa 15 milioni evra gi ostvaruva na nadvore{nite,stranskite pazari, a 18 milion evra na makedonskiotpazar. Po zavr{uvaweto na prvata faza od investi-cijata i po steknuvaweto na sertifikatot za na{iteproizvodi, na{ite pozicii na stranskite pazari }ese podobrat. Celta na investicijata be{e so podob-ruvawe na kvalitetot na artiklot da osvoime pove}estranski pazari. Dosega "Alkaloid# izvezuva{e sa-mo vo porane{nite republiki na jugoslovenskataFederacija, vo Jugoisto~na Evropa i vo porane{ni-te ~lenki na Sovetskiot sojuz. Za "Alkaloid" sega seotvoraat evropskite i drugite svetski pazari. Me|u-toa, efektite od na{ata i od investiciite na drugi-te makedonski kompanii vo svoeto proizvodstvo }ebidat namaleni dokolku dràvata ne prezeme poak-tivno u~estvo i ne im obezbedi uslovi za izvoz. Ovaaobvrska za dràvata treba da bide me|u prioritetni-te bidej}i porastot na izvozot }e obezbedi razvoj.Zada~a na stopanstvenicite vo ovie tranzicionivremiwa e da gi transformiraat svoite kompanii vosovremeni kapaciteti i da gi osposobat da bidatkonkurentni na globalniot pazar, a na dràvata, pak,da im obezbedi uslovi da go efektuiraat toa.

"Alkaloid" gradi strategija za podobruvawe na svoite poziciina doma{niot pazar, no mora da se potencira deka nie smeizvozno orientirana kompanija. Vrednosno presmetano"Alkaloid" godi{no ostvaruva po 35 milioni evra od proda`bana lekovi. Od toa 15 milioni evra gi ostvaruva nanadvore{nite, stranskite pazari, a 18 milion evra namakedonskiot pazar. Po zavr{uvaweto na prvata faza odinvesticijata i po steknuvaweto na sertifikatot za na{iteproizvodi, na{ite pozicii na stranskite pazari }e se podobrat

Tutunot kako zemjodelska kultura vo svetskotoproizvodstvo se ogleduva vo pove}e od 120 zemjii e edno od naj{iroko kultiviranite rastenija

koe direktno ne sluì za ~ove~ka ishrana, a sepak setretira kako prehranben proizvod. Toj vo zavisnostod po~veno-klimatskite uslovi vo svetot e zastapenso razli~ni tipovi i vo zavisnost od proizvodniteuslovi, strukturata i razvojot na zemjodelstvoto vorazli~ni reoni, se odgleduva pomalku ili pove}e. Voposlednive godini zastapenosta na tutunot e prib-li`no na povr{ina od 4,500,000 ha {to pretstavuvapribli`no 32% od vkupnata obrabotliva povr{inavo svetot.

Kako najgolemi proizvoditeli na tu-tun vo svetot se javuvaat: Kina-koja

otskoknuva so svoeto proizvod-stvoto, potoa Indija, Brazil,SAD, Zimbabve, Turcija i dru-gi.

Najgolemi izvoznici natutun se: Brazil, Zimbab-

ve, SAD, Malavi, Grci-ja, Indija i drugi,dodeka vo redot nanajgolemite uvoz-nici se vbrojuva-at: Ruskata Fede-racija, Germani-

ja, SAD, Gole-ma Britanija,

Japonija idrugi.

Najgolemi konzumenti na tutun se: Kina, Indija,SAD, Ruskata Federacija, Japonija, Germanija idrugi.

Razli~nite socio-ekonomski, klimatski i po~veniuslovi vo svetot pridonesuvaat za odgleduvawe narazli~ni tipovi na tutun, koi pak vo zavisnost od na-~inot na su{ewe, pri prerabotkata nao|aat upotre-ba vo razli~ni tutunski prerabotki kako: cigari, pu-ri, tutun za lule, tutun za xvakawe, tutun za {mrka-we i sli~no.

Strukturata na svetskoto proizvodstvo po tipovina tutun e vo postojana promena koja najmnogu se slu-~uva pod vlijanie na promenata na pu{a~kata struk-tura na pu{a~ite koi pu{ele lule ili puri, a premi-nale na pu{ewe cigari, {to e osobeno izrazeno poVtorata Svetska Vojna so {ireweto na sovremenataAmerikan Blend cigara.

Dene{nite trendovi na proizvodstvo i konsumaci-ja na tutunot se dviàt vo malku poinakva nasoka.Promenite se javuvaat najmnogu kako rezultat naglobalizacijata na svetskite pazari na tutuni i ci-gari, potoa strogata kontrola na posledicite {totutunot gi pravi po zdravjeto na ~ovekot, kako i go-lemata anti-pu{a~ka kampawa {to osobeno se vodivo SAD i zemjite na Zapadna Evropa. Vo prilog konova odi i se poizrazenata promena na pu{a~kite na-viki na pu{a~ite, vo nasoka na se pogolemo konsumi-rawe na tutunskite prerabotki kako {to se: filter


Dene{nite trendovi na proizvodstvo i konsumacija na tutunot sedviàt vo malku poinakva nasoka. Promenite se javuvaat najmnogukako rezultat na globalizacijata na svetskite pazari na tutuni icigari, potoa strogata kontrola na posledicite {to tutunot gipravi po zdravjeto na ~ovekot, kako i golemata anti-pu{a~kakampawa {to osobeno se vodi vo SAD i zemjite na Zapadna Evropa

Kocevski Stev~o(diplomiran hemiskiinèner), e generalendirektor na DOO"Makedonija Tabak 2000#.Prvite ~ekori vokarierata gi zapo~nuvakako profesor vo EMUCOhrid, a ponatamu rabotikako glaven inèner vo"Struànka" Struga. Od1990-1998 godina esopstvenik i direktor nafirmata"Jang Ce# - Ohrid.

Stev~oKOCEVSKI


NEKOI SOGLEDUVAWA ZASOSTOJBITE VO SVETSKATAPRODUKCIJA NA TUTUN I VONA[ATA ZEMJA

Svetska

produkcija 1996 1997 1998 1999 2000

vo toni 6,565,532 7,722,327 5,848,455 5,917,236 5,772,992

1 0 0 / 1 0 1

T U T U N S K A I N D U S T R I J A

cigarite od tipot na Light, Super Lighti Ultra Light koise karakteriziraat so ponizok procent na katran inikotin vo cigarite. Isto taka, svoe vlijanie ima i

se pogolemata konsumacija na tutunski prerabotkikoi ne se konzumiraat direktno so pu{ewe tuku sekonzumiraat po pat na pafkawe ili {mrkawe. Vo tojkontekst, pod vlijanie na gore navedenite faktori,posebno popularen vo zemjite na Zapadna Evropa sta-nuva burmutot.

Podatocite govorat deka vo poslednite 5 godiniSAD go namalil uvozot na tutun od 326,454 toni vo1996 godina na 220,000 toni vo 2000 godina, a paralel-no so toa i vkupnata konsumacija od 720,962 toni na463,000 toni respektivno. Za razlika od niv pak, Rus-kata Federacija na primer beleì porast na vkupni-ot uvoz na tutun od 148,000 vo 1996 godina na 275,000toni vo 2000 godina, kako i porast na vkupnata konsu-macija na tutun od 150,055 toni na 276,600 toni.

Ova ukaùva na faktot deka svetskata globaliza-cija na pazarite na tutunot i negovite prerabotki,kako i trendovite koi preovladuvaat vo razvienitezemji doveduvaat do migracija na pazarite kon isto~-nite zemji i zemjite od arapskiot svet, {to pak oddruga strana povlekuva i edna sostojba kade {to pot-ro{uva~kata na skapite tutuni se namaluva za smet-ka na poevtinite, {to od svoja strana bitno vlijae

vrz randemanot na cigarnite harmani i nivnata cena.Ovaa sostojba, od edna strana, se pove}e ja etablirakonkurencijata na golemite proizvoditeli na poev-tini tutuni na svetskiot pazar kako {to se Kina iIndonezija i manifestira zgolemuvawe na svetskite

zalihi, osobeno na tutunite od poskapite tutunopro-izvodni podra~ja.

Momentalnite zalihi na tutun vo svetot se proce-nuvaat na 6,492,700 toni tutun, a najgolemi se vo Ki-na, SAD, Turcija, Brazil, Japonija, Italija.

Makedonija i nejzinoto mesto vo svetskiot pazar na tutun

Od seto gore navedeno, logi~no se postavuva pra-{aweto za makedonskoto tutunsko proizvodstvo i ne-govoto mesto na globalniot svetski pazar na tutun.

Makedonija kako proizvodno podra~je na Orienta-len (aromati~en) i poluorientalni tipovi na tutun,se nao|a na 7-to mesto me|u zemjite proizvoditeli navakov vid na tutun. Vo svetski razmeri najgolemiproizvoditeli na orientalni tipovi na tutuni se:Turcija so 38%, Grcija so 12%, Moldavija so 8%,Azerbejxan so 7%, Kirgistan so 7%, Bugarija so 5%,Makedonija so 3%, Pakistan so 2%, Iran so 1,5%,Ukraina so 1,5%.

Soglasno na faktot deka vkupnata svetska produk-cija na tutun e ogromna, moèbi na{ata uloga vo glo-balnite tutunski dvièwa e minimalna, no za make-donskoto stopanstvo e od ogromno zna~ewe. Kako ed-no od najstarite stopanstva, tutunskoto stopanstvore~isi sekoja godina angaìra okolu 16% od raboto-

sposobnoto naselenie vo Makedonija. Ova proizlegu-va od tamu {to povolnite klimatsko po~veni usloviovozmoìle istoto da stane tradicionalno i egzis-tencionalno.

Vkupnoto proizvodstvo na tutun vo Makedonija voposlednite 5 godini se dviì vo slednive ramki:

Gledano po tipska zastapenost najmnogu e zastapentipot "Prilep# so pribli`no 56%, potoa tipot "Ja-ka# so pribli`no 33%, "Xebel# so 22% i "Otqa# so5%, a ostanatoto pripa|a na proizvodstvoto na tipot"Virxinija# i sosem malku "Berlej#.

Ona {to Makedonija kako prepoznatlivo tutunskopodra~je na orientalen tip tutun, vo svetskoto pro-izvodstvo moè da ja odrì, e postojanoto potvrduva-we na kvalitetot na makedonskite sorti na tutunpreku nivnata sortna ~istota, kako i visokiot kva-litet na manipulacija i fermentacija na tutunot,{to pak od druga strana nalaga postojano sledewe iunapreduvawe na dejnostite od toj segment.

Idniot opstanok na akcionerskite dru{tva za ot-kup i prerabotka na tutun zavisi od mnogu faktori

Zemja 1996 god. 1997 god. 1998 god. 1999 god. 2000 god.

(vo toni) (vo toni) (vo toni) (vo toni) (vo toni)

Kina 2 313 705 2 289 834 2 342 220 2 696 126 2 654 000

Indija 471 826 476 850 483 360 478 350 470 310

SAD 720 962 772 932 616 835 575 296 436 200

Ruska Fed. 150 055 175 100 180 460 265 700 276 600

Japonija 197 250 184 100 172 700 184 112 183 000

Germanija 161 357 158 000 142 651 164 845 163 500

Godina 1996 1997 1998 1999 2000

Ton 15 683 25 308 34 673 34 000 22 000

Ova ukaùva na faktot deka svetskata globalizacija na pazaritena tutunot i negovite prerabotki, kako i trendovite koipreovladuvaat vo razvienite zemji doveduvaat do migracija napazarite kon isto~nite zemji i zemjite od arapskiot svet, {topak od druga strana povlekuva i edna sostojba kade {topotro{uva~kata na skapite tutuni se namaluva za smetka napoevtinite, {to od svoja strana bitno vlijae vrz randemanot nacigarnite harmani i nivnata cena


koi treba da bidat ispolneti za da se vidi nivnatazna~ajna uloga. Kako prvo tie mora reformski da seorientiraat, {to podrazbira da se zavr{i so proce-sot na privatizacija. Ponatamu, nivnite dejstvijatreba da se naso~at kon pronao|awe na novi pazari ideluvawe nezavisno od sistemot. Pogolema produk-tivnost tie bi pokaàle dokolku dojde do formira-we na skoncentrirani jadra na otkupni dru{tva, so{to bi se zgolemil kvalitetot i kvantitetot na tu-tunot i bi se pojavila podobra ponuda na pazarot, aostanatite dru{tva bi sluèle kako otkupni punk-tovi za tutun i servisi na farmerite za proizvodst-vo na tutun.

Vo takvite skoncentrirani jadra treba da se fi-nansira vo nova tehnologija, novi trendovi i sodr-ìni, kako {to se sociolo{kite i ekolo{kite pro-grami, za koi vo svetot postojat posebni fondovi koigi poddrùvaat i razvivaat takvite programi. Takviidni programi bi na{le svoe mesto i na donatorski-te konferencii.

Pritoa, mora da se istakne deka silna refleksijavrz vkupnoto makedonsko tutunsko stopanstvo imaat:globalnite trendovi vo svetskata produkcija na tu-tun izrazeni preku globalizacijata na svetskite pa-zari od strana na golemite kompanii (Philip Morris,BAT, Japan Tobacco), zalihite na fermentiran tutunkaj nekoi od najgolemite svetski proizvoditeli, pro-menata na trendot na konsumiraweto na tutunskiteprerabotki zaedno so kampawite koi se vodat protivkonsumiraweto na tutun. Isto taka, ogromno vlija-nie izvr{ija i promenite koi nastanaa na balkan-skite prostori so probivot na stranskiot kapital,posebno na prostorite na biv{ite JU republiki, po-toa promenata na trgovskite odnosi na ovie prosto-ri, kako i nelojalnata trgovija so tutun i tutunskiprerabotki.

Kako posledica na seto ova, vo poslednite godinise zgolemija zalihite na fermentiran tutun vo Ma-kedonija, {to dovede do sostojba na silen pritisokvrz pazarnata cena na tutunot od edna strana, a oddruga strana, etabliraweto na stranskite tutunskikompanii kako i kompaniite koi se vklu~eni vo pro-izvodstvoto na cigari, doprinese vo makedonskototutunsko stopanstvo da nastanat globalni promeni,koi seu{te ne go dostignale potrebnoto nivo na od-vivawe na procesite vo nego.

Ona {to Makedonija kako prepoznatlivo tutunsko podra~je naorientalen tip tutun, vo svetskoto proizvodstvo moè da ja

odrì, e postojanoto potvrduvawe na kvalitetot namakedonskite sorti na tutun preku nivnata sortna ~istota, kako

i visokiot kvalitet na manipulacija i fermentacija na tutunot,{to pak od druga strana nalaga postojano sledewe i

unapreduvawe na dejnostite od toj segment

Akcionerskoto dru{tvo "Geras Cunev#- Strumi-ca, Republika Makedonija e modna konfekcijaso nad 50 godini tradicija vo proizvodstvoto

na ma{ka, ènska i detska gorna obleka.Prisutna e na doma{niot pazar kako i na pazarite

vo Evropa i Soedinetite Amerikanski Dràvi sosvoite proizvodi preku klasi~en izvoz, dorabotka,oblagoroduvawe i drugi oblici na konfekcionira-we na tekstilni tkaenini od volna, pamuk, sintetikai nivni me{avini.

Kapacitetot na konfekcijata e godi{no proizvod-stvo od okolu 250.000 konfekciski edinici glavnokostimi, sakoa, pantaloni, blejzeri, dolgi zimskipalta, mantili i drugi konfekciski tekstilni pro-izvodi po èlba na kupuva~ite.

Tehni~ko-tehnolo{ki e opremena so sovremenisredstva za proizvodstvo po~nuvaj}i od kompjuteri-zirano i avtomatizirano kroewe preku modernizira-no na{ivawe i montaà do visokokvalitetno pegla-we.

Povr{inata na proizvodnite kapaciteti e okolu3500 m2 so 700 vraboteni koi rabotat vo dve smeni,obu~eni i specijalizirani za izvr{uvawe na najslo-ènite operacii od tekstilnoto konfekcionirawepri {to se vklu~eni tekstilni inèneri, tehnolozi,modelari i drug tehni~ki kadar od oblasta na tek-stilnata industrija, so brojni visokokvalifikuvanii kvalifikuvani konfekciski rabotnici.

Firmata raspolaga so sopstven prodaèn prostorvo gradot i Republikata vo vid na prodavnici sovkupna povr{ina od ssa 1.050 m2. Fabrikata i drugitedelovni prostorii se locirani vo industriskiot delna grad Strumica, na izlezot od gradot vo neposred-na blizina na granicite so Republika Bugarija i Re-publika Grcija.

Konfekcijata e dobitnik na pove}e me|unarodni idoma{ni nagradi i priznanija za uspe{noto i dol-gogodi{noto rabotewe vo svojata bran{a.

Vo pogled na konfekcioniraweto i izrabotkatana specifi~ni predmeti za oblekuvawe - uniformi idruga slu`bena obleka, akcionerskoto dru{tvo kakofabrika za proizvodstvo na obleka i modna konfek-cija vo tekot na svoeto dolgogodi{no opstojuvaweu~estvuva vo javnite i drugi nabavki na zainteresir-anite subjekti vo zemjata i stranstvo.

U~estvuva vo izrabotka - konfekcionirawe naslu`benite uniformi na policijata, armijata, pttslu`bi, carinski slu`bi i drugi institucii vo zem-jite na Zapadna Evropa i Skandinavija (Germanija,Belgija, Holandija, Danska, [vedska i dr.).

Vo Republika Makedonija dolgogodi{no i tradi-cionalno izrabotuva preku otvoreni ponudi, javninabavki, javni povici za pribirawe na ponudi i sl.slu`bena obleka, uniforma, maskirni uniformi idrugi slu`beni predmeti za oblekuvawe, kako i po-magala osobeno za:

l Ministerstvo za vnatre{ni raboti na Republi-ka Makedonija ;

l Ministerstvo za odbrana na Republika Makedo-nija;

l Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vo-dostopanstvo na Republika Makedonija;

l Ministerstvo za soobra}aj i vrski, vklu~uvaj}igi Makedonski telekomunikacii, Makedonskipo{ti, uniformi na slu`benite lica vo pat-ni~kiot, èlezni~kiot i vozdu{niot soobra}aj.Ministerstvo za pravda na Republika Makedo-nija (slu`bena obleka i uniformi na sudskatapolicija, uniformi na straàro-~uvarskiteslu`bi na KP domovi na Republika Makedonija,sve~ena obleka na sudii i dr.);

l Carinska uprava na Republika Makedonija;l Uniformi i za{titna obleka za edinicite na

1 0 2 / 1 0 3

Reformite koi se slu~ija vo izminatite godini i koi doprva trebada se realiziraat posebno vo finansiskiot sistem i usoglasuvawena makedonskite pravni ramki so onie vo Evropskata unija }e nidadat pogolemi mo`nosti za postabilno vklu~uvawe vo prostoritena evropskiot i amerikanskiot pazar

PERSPEKTIVI NA TEKSTILNATAINDUSTRIJA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Kiril Janev eGradona~alnik na op{tina

Strumica i Generalendirektor na A.D. Geras

Cunev - Strumica. Roden ena 25 noemvri 1951 godinavo Strumica kade i denes

ìvee i raboti.Diplomiral na

Tehnolo{ko-metalur{kiotfakultet pri

Univerzitetot Kiril iMetodij vo Skopje. Po

diplomiraweto rabotikako rakovoditel na

pekara vo Strumica, po{to se vrabotuva kako

rakovoditel na komerci-jala vo Sanitarnata

keramika- Strumica. Od1989 godina ja izvr{uva

funkcijata Generalendirektor vo akcionerskoto

dru{tvo Geras Cunev -Strumica vo koe istovre-

meno e i Pretsedatel naUpravniot odbor.

Izvr{uva pove}e funkciiod koi pozna~ajni se: ~len

na Izvr{niot sovet naSobranieto na op{tina

Strumica vo periodot od1986 do 1990 godina. ~lenna Ekonomskiot sovet pri

Vladata na RepublikaMakedonija vo periodot od

1998-99 godina; pot-pretsedatel na Upravniot

odbor na Agencijata naRepublika Makedonija za

privatizacija; ~len naNadzorniot odbor pri

Stopanskata komora naMakedonija od koja, vo 1999godina ja dobi nagradata za

uspe{en stopanstvenik;pretsedatel na Nadzorniot

odbor na Tabakosiguruvawe i

potpretsedatel naUpravniot odbor na

Balkanska banka Skopje.


KirilJANEV


protivpoàrnata za{tita, gradski muzi~ki an-sambli i drugi institucii i organizacii koipodleàt na zadolìtelna nabavka i nosewe naslu`bena obleka i uniforma.

A.D. Geras Cunev e dominanten sopstvenik nad ka-pitalot vo akcionerskoto dru{tvo "Strumi~anka# -predilnica za pamuk i sinteti~ki vlakna - Strumicai kako takvo aktivno se vklu~uva vo izrabotka iplasmanot na predivata od site me{avini i numera-cii. Proizvodite na a.d "Strumi~anka# se osnovnatasurovina za izrabotka na tkaenini i platna koi nao-|aat {iroka primena vo konfekcioniraweto na mas-kirni uniformi i druga obleka za potrebite na ar-mijata, policijata, carinskata uprava i drugi dràv-ni organi i institucii pri {to spojot na konfekci-jata "Geras Cunev# i predilnicata "Strumi~anka#davat tvrda garancija za kvalitetot na osnovniot ma-terijal i konfekcioniraweto, so neograni~enimo`nosti za proizvodstvo.

Reformite koi se slu~ija vo izminatite godini ikoi doprva treba da se realiziraat posebno vo fi-nansiskiot sistem i usoglasuvawe na makedonskitepravni ramki so onie vo Evropskata unija }e ni da-dat pogolemi mo`nosti za postabilno vklu~uvawe voprostorite na evropskiot i amerikanskiot pazar.Posebno o~ekuvame pozitivni rezultati so otpo~na-tiot proces na transformacija na platniot prometod Zavod za platen promet vo komercijalnite bankikoe go smetame kako eden od preduslovite za modern-izacija na komercijalnite banki i celiot bankarskisistem vo dràvata. Toa bi ovozmoìlo i namaluva-we na kamatnite stapki na bankite od samiot fakt{to istite }e raspolagaat so poevtini i postabilniizvori na sredstva vo nivnata pasiva i pogolemimo`nosti za dnevna informiranost na komercijal-nite banki za finansiskata sostojba na nivnite kli-enti.

O~ekuvame deka vo sklopot na spomenatite refor-mi vo naredniot period bi do{lo i do namaluvawe na

vkupnite tro{oci koi se izdvojuvaat za plati na vra-botenite posebno na procentot koj se izdvojuva zapenzisko invalidsko osiguruvawe.

Na{eto prisustvo na stranskite pazari pridone-suva za zgolemuvawe na vkupniot vlez na deviznisredstva vo dràvata koe ne{to go podobruva deviz-niot bilans na istata i predlagame dràvata na tak-vite izvozni orientirani firmi da im dava novi be-neficii koi bi se koristele za pro{iruvawe na niv-niot biznis, bidej}i toa bi im ovozmoìlo otvorawena novi rabotni mesta i re{avawe na eden od najva`-nite socijalni problemi kaj nas.

Se nadevame deka so poslednite zavr{ni odluki naSobranieto na Republika Makedonija okolu kone~-noto prifa}awe i prakticirawe na takanare~eniotRamkoven dogovor potpi{an vo Ohrid, }e dojde i dopoliti~ko stabilizirawe vo dràvata koe e mo{nebitno za sozdavawe na siguren ambient kaj na{ite

stranski partneri i zgolemuvawe na obemot na rabo-ta koj go davaat vo oblasta na konfekcioniraweto.So toa o~ekuvame deka bi do{lo i do eliminirawena danokot na finansiski transakcii koj vo golemamerka vlijae{e na direkten odliv na gotovi pari~nisredstva od na{ata ìro smetka i ima direkten od-raz na finansiskata likvidnost na dru{tvoto.

A.D. Geras Cunev - Strumica uspe{no prodolùvaso svojata rabota, a tradicijata i dolgogodi{notoiskustvo {to go imame vo oblasta na konfekcioni-raweto kako i ~uvstvoto za potrebite na stranskitepazari se garancija i za ponatamo{niot na{ uspeh.

Na{eto prisustvo na stranskite pazari pridonesuva zazgolemuvawe na vkupniot vlez na devizni sredstva vo dràvata

so {to se podobruva devizniot bilans i od toj aspekt predlagamedràvata na ovie izvozno-orientirani firmi da im odobri novi

beneficii koi bi se koristele za pro{iruvawe na biznisot,otvorawe na novi rabotni mesta i re{avawe na eden od

najva`nite socijalni problemi kaj nas

1 0 4 / 1 0 5

Finansiskiot sistem e zbir na pove}e razli~nifinansiski institucii koi rabotat na sood-vetniot pazar i se del od vkupniot stopanski

sistem vospostaven so soodvetni zakonski re{enija.Vo ovoj trud, analizata na finansiskiot sistem }ebide fokusirana na bankite i {tedilnicite, i toavrz osnova na podatocite od revizorskite izve{taiza 2000 godina, koi tie se zakonski obvrzani da gi ob-javuvaat vo pe~atenite mediumi.

1. Vo tekot na minatata godina vo Republika Make-donija rabotea 22 banki i 19 {tedilnici. Vo niv beavraboteni 3.951 lice, od koi 97,0% rabotea vo banki-te, a 3,0% vo {tedilnicite.

Dvete najgolemi banki vrabotuvaat 61,9%od vrabotenite vo site banki vo RepublikaMakedonija, dodeka vo ramkite na {tedil-nicite samo Po{tenskata {tedilnica vra-botuva{e 25,4% od vkupniot broj na vrabo-teni vo {tedilnicite.

2. Vkupnata aktiva na bankite i {tedil-nicite iznesuva 84.772.137 iljadi de-nari, vo koja bankite u~estvuvaatso 98,4%, a {tedilnicite so1,6%.

Spored ovoj kriterium koj goizrazuva potencijalot na banki-te, odnosno {tedilnicite, moèda se konstatira deka i bankitei {tedilnicite imaat mal po-tencijal, so koncentracija napotencijalot od 57,0% samo kajdve banki, kako i koncentracijana potencijalot na site {tedil-nici vo visina od 62,9% samo kajPo{tenskata {tedilnica.

Goleminata na finansiskite organizacii,odnosno bankite i {tedilnicite moè da seilustrira so tabela br.3.

Dijapazonot na vkupnata aktiva me|u prva-ta i poslednata banka iznesuva 104 pati, dode-

ka kaj {tedilnicite toj iznesuva 85 pati. Nas-proti toa, razlikata vo aktivata po vra-

boten me|u prvata i poslednatabanka iznesuva 14 pati, dodeka

kaj {tedilnicite toj soodnosiznesuva 12 pati.

3. Vkupniot kapital nabankite i {tedilnicite iz-nesuva{e 17.766.208 iljadidenari, od koi 96,5% u~es-tvuvaat bankite, a so 3,5%{tedilnicite.

No, koga se analizira kap-italot po vraboten se zabe-leùva interesen podatokdeka istiot vo {tedilnici-

te e pogolem za 17,6% vo odnosna bankite. Ve}e ovoj podatok

sam po sebe ukaùva me|u drugotona niskata kapitalna baza na na-

Finansiskiot sistem e zbir na pove}e razli~ni finansiskiinstitucii koi rabotat na soodvetniot pazar i se del od vkupniotstopanski sistem vospostaven so soodvetni zakonski re{enija. Voovoj trud, analizata na finansiskiot sistem }e bide fokusirana nabankite i {tedilnicite, i toa vrz osnova na podatocite odrevizorskite izve{tai za 2000-ta godina

STRUKTURA NA FINANSISKIOTSISTEMVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Aco Spasovski e sekretarna Sektorot za ekonomska

politika i razvoj voStopanskata komora na

Makedonija i istovremenosekretar na Zdruènietoza bankarstvo i osiguru-

vawe. Roden e vo 1952 god-ina. Diplomiral na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1974 godina i e

magistrant na postdiplom-skite studii za ekonomski

razvoj. Ima rabotnoiskustvo od 26 godini vooblasta na ekonomskata

politika, makroekonomskipra{awa, stopanski sistem

i posebno finansii,bankarstvo i monetarnapolitika. Ima objaveno

poveke desetici stru~ninapisi od navedeniteoblasti. Realiziral

poveke studiski pretstoivo stranstvo: na

Univerzitetot Humbersidevo Velika Britanija, vo

Va{ington DS i Kolumbus-Ohajo vo SAD, i u~estvuval

na pove}e me|unarodnikonferencii vo organi-

zacija na Svetskata banka,Evropskata banka za obno-

va i razvoj, CentralnoEvropskata Inicijativa,

Asocijacijata naBalkanskite komori,

Me|unarodnata organi-zacija na trudot,

Eurochambres, a isto taka,uspe{no organiziral biz-nis sredbi vo ramkite na

Stopanskata komora naMakedonija pome|u pret-stavnici na ovie organi-

zacii i makedonski menax-eri za razli~ni pra{awa.Vo stru~nata javnost vaì

za dobar poznava~ naekonomskata sostojba vo

na{ata dràva. Aktivno givladee angliskiot i fran-

cuskiot jazik.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

AcoSPASOVSKI

VRABOTENI

Finansiska institucija Broj %

Banki 3833 97

[tedilnici 118 3

Vkupno 3951 100

Banki [tedilnici


{ite banki, kako i prisutnata prevrabotenost vo od-nos na ostvarenite finansiski rezultati so posto-jniot asortiman na uslugi.

Spored ovoj pokazatel dvete najgolemi banki ras-polagaat so 33,7% od kapitalot na site banki, dode-ka dvete najgolemi {tedilnici raspolagaat so 59,5%od kapitalot na site {tedilnici.

Rasponot me|u kapitalot na prvata i poslednatabanka e 27 pati, dodeka rasponot me|u kapitalot naprvata i poslednata {tedilnica e 38 pati. Nasprotitoa, rasponot sprema kapitalot po vraboten me|u pr-vata i poslednata banka iznesuva 21 pat, a kaj {te-dilnicite 6 pati.

4. Vkupniot akcionerski kapital vo bankite i{tedilnicite iznesuva 16.282.270 iljada denari, vokoj bankite u~estvuvaat so 97,3%, a {tedilnicite so2,7%.

Dvete najgolemi banki so~inuvaat 34,4% od akcio-nerskiot kapital na site banki, dodeka kaj {tedil-nicite tri najgolemi {tedilnici so~inuvaat 53,3%od akcionerskiot kapital na site {tedilnici.

Rasponot me|u bankite so najgolem i najmal akcio-nerski kapital iznesuva 21 pat, dodeka toj raspon kaj{tedilnicite iznesuva 11,5 pati.

Akcionerskiot kapital po vraboten kaj bankite epovisok vo odnos na istiot kaj {tedilnicite, {to erezultati na aktuelnoto zakonsko re{enie koe gene-rira i vakov prosek. Inaku, rasponot na akcioner-skiot kapital me|u prvata i poslednata banka izne-suva 56 pati, dodeka toj raspon me|u prvata i posled-nata {tedilnica iznesuva 7,5 pati. Samiot ovoj faktja isfrla na videlina prisutnata nelogi~nost vostrukturata na akcionerskiot kapital na {tedilni-cite {to ja sozdava{e Po{tenskata {tedilnica ka-ko dr`avna {tedilnica nasproti site ostanati pri-vatni {tedilnici.

5. Neto dobivkata vo minatata godina iznesuva967.091 iljadi denari, od koi 96,5% ja so~inuvaatbankite, a 3,5% {tedilnicite.

Neto dobivkata ja sozdale 17 banki i 18 {tedilni-ci. Tri banki koi u~estvuvaat so dvocifren iznos vovkupnata neto dobivka formiraat 43,4% od vkupnataneto dobivka kaj bankite, dodeka ~etiri {tedilnicikoi imaat dvocifreno u~estvo vo vkupnata dobivkasozdavaat vkupno 68,3% od vkupnata neto dobivka kaj{tedilnicite.

Rasponot me|u neto dobivkata kaj prvata i posled-nata banka iznesuva 237 pati ,dodeka kaj {tedilnici-te toj raspon iznesuva 213 pati.

Rasponot na neto dobivkata po vraboten me|u prva-ta i poslednata banka iznesuva 665 pati, dodeka toj

raspon me|u prvata i poslednata {tedilnica iznesu-va 118 pati.

Analizata na pokazatelot neto dobivka vo odnosna kapitalot upatuva na konstatacijata deka podato-

cite ne otstapuvaat mnogu, {to e rezultat na zna~aj-niot iznos na zagubi kaj bankite i relativno dobro-to rabotewe na {tedilnicite. Spored ovoj kriteri-um soodnosot na neto dobivkata sprema kapitalotme|u prvata i poslednata banka iznesuva 122 pati, do-deka kaj {tedilnicite toj raspon iznesuva 108 pati.

AKTIVAFinansiska institucija Aktiva (vo 000 den) % Aktiva po Aktiva po

vraboten (den) finansiskiteinstitucii

(den)

Banki 83.392.944 98,4 21.756.572 3.790.588.000

[tedilnici 1.379.193 1,6 11.688.000 72.589.000

Vkupno 84.772.137 100

Banki [tedilnici

Poedine~no u~estvo Banki [tedilnici

vo vkupnata aktiva

do 1% 5 7

od 1-2% 8 4

od 2-3% 2 4

od 3-6% 4 2

od 6-10% 1 1

od 10-25% 1 -

nad 25% 1 1

KAPITALFinansiska institucija Kapital (vo 000 den) % Kapital po Kapital po

vraboten (den) finansiskiteinstitucii

(den)

Banki 19.075.628 96,5 4.976.683 867.074.000

{tedilnici 690.580 3,5 5.852.372 36.346.315

Vkupno 19.766.208 100

Banki [tedilnici

1 0 6 / 1 0 7


6. Minatata godina vkupnite zagubi vo bankite i{tedilnicite iznesuvaat 591.917.000 denari, od koi99,8% se locirani kaj bankite, a samo 0,2% kaj edna{tedilnica.

Zaguba imaat ostvareno pet banki i edna {tedil-nica. Samo dve banki koi rabotele so zaguba u~es-tvuvaat so 72,0% vo vkupnite zagubi vo bankarstvoto.

Karakteristi~no za minatata godina e {to ~etirimali banki /koi vo tekot na ovaa godina se spoijaodnosno pripoija/ u~estvuvaat so 62,9% vo vkupnatazaguba na bankarskiot sistem, pri{to ovie banki po-ka`uvaat izrazito visoki iznosi na zaguba po vrabo-ten, kako i visoko u~estvo na zagubata vo nivniot ka-pital.

7. Vkupnite neto prihodi od kamati kaj bankite i{tedilnicite iznesuvaat 4.362.268 iljada denari, vokoi bankite u~estvuvaat so 95,5%, a {tedilnicite so4,5%.

Neto prihodite od kamati me|u prvata i posledna-ta banka se vo raspon od 59 pati, dodeka toj raspon kaj{tedilnicite iznesuva 523 pati. Visokiot raspon{to e prisuten kaj {tedilnicite go sozdava najmnogudr`avnata {tedilnica koja ovaa godina se transfor-mira vo banka.

Rasponot me|u neto prihodite od kamati po vrabo-ten kaj prvata i poslednata banka iznesuva 12 pati,dodeka kaj {tedilnicite 72 pati.

Prose~noto u~estvo na neto prihodite od kamativo odnos na kapitalot kaj bankite iznesuva 22,3%,dodeka kaj {tedilnicite toa u~estvo e 28,2%. Raspo-not na neto prihodite od kamati vo odnos na kapita-lot me|u prvata i poslednata banka iznesuva 9,7 pati,dodeka kaj {tedilnicite rasponot na neto prihoditeod kamati vo odnos na kapitalot iznesuva 46,5 pati.Ova pogolemo u~estvo na neto prihodite od kamativo odnos na kapitalot kaj {tedilnicite bi trebaloda se smeta i za logi~no, imaj}i gi vo predvid nivni-te zakonski nadle`nosti vo odnos na nadle`nostitekaj bankite i raspolo`liviot asortiman na uslugikoi generiraat prihodi, {to kaj {tedilnicite sesveduva voglavno na ovie izvori na prihodi, a kajbankite se prisutni i drugi izvori na prihodi.

AKCIONERSKI KAPITAL

Finansiska institucija Akc. kapital % Akc. kapital po Akc. kapital po (vo 000 den) vraboten (den) finansiskite

institucii(den)

Banki 15.837.129 97,3 4.131.784 719.869.000

{tedilnici 445.141 2,7 3.772.381 23.428.000

Vkupno 16.282.270 100

Banki [tedilnici

NETO DOBIVKAFinansiska Neto dobivka % Neto dobivka po Akc. kapital po Neto dobivka/institucija (vo 000 den) vraboten (den) finansiskite kapital

institucii(den)

Banki 933.753 96,5 416.482 54.926.000 4,89

{tedilnici 33.338 3,5 303.072 1.852.111 4,80

Vkupno 967.091 100

Banki [tedilnici

ZAGUBI

Finansiska institucija Zaguba vo denari %

Banki 590.496.000 99,8

{tedilnica 1.421.000 0,2

Vkupno 591.917.000 100

Banki [tedilnici

NETO PRIHODI OD KAMATIFinansiska Neto prihodi od U~estvo vo % Neto prihodi od Neto prihodi od institucija kamati (vo 000 den) kamati/ kamati/

vraboten (den) kapital

Banki 4.167.241 95,5 1.098.000 22,3

[tedilnici 195.027 4,5 1.652.771 28,2

Vkupno 4.362.268 100,0Banki [tedilnici

1. VovedTipi~en primer od u~ebnicite po makroekonomija

e visokata elasti~nost na izvozot i uvozot konpromenite na REK vo mala otvorena ekonomi-ja. Apresijacijata na REK na doma{nata valu-ta ja namaluva konkurentnosta na doma{notoproizvodstvo na izvoznite pazari, a ja zgole-muva konkurentnosta na uvoznite stoki nadoma{niot pazar. So drugi zborovi,doma{noto proizvodstvo stanuvaposkapo, a uvoznite stoki izrazenivo doma{na valuta poevtinuvaat.Zatoa, doa|a do porast na uvozot inamaluvawe na izvozot, odnosnodeficit vo nadvore{no-trgovska-ta razmena. Istoto, no vo spro-tivna nasoka se slu~uva koga REKdepresira. Ovaa logika pretsta-vuva osnova na site ekonomski mo-deli na otvorena ekonomija i ak-tivno se koristi od ekonomskatapolitika.

Republika Makedonija e mala otvo-rena ekonomija vo koja uvozot vo pos-lednite pet godini se dviì me|u 40%i 60% od BDP, a izvozot me|u 30% i45% od BDP. Vo ovoj period taa konti-nuirano beleì trgovski deficit odokolu 10%. Kako {to vidovme pogore,vo istiot period ima zna~itelna fluk-tuacija na REK na denarot. Ottuka, sepostavuva pra{aweto dali ima kore-lacija pome|u dvièweto na REK i

izvozot odnosno uvozot na Republika Makedonija ikolkava e taa korelacija. Odgovorot na ova pra{awee osobeno zna~aen za ekonomskata politika na zemja-

ta bidej}i ovozmoùva predviduvawe na efektiteod politikata na kursot vrz platniot bilans iekonomskiot rast na zemjata.

2. Korelacija Za da odgovorime na pra{aweto za ko-

relacija pome|u REK na denarot i nadvo-re{no-trgovskata razmena ni bea pot-rebni dva elementi: mese~na serija naREK za periodot 1994-2000 godina imese~na serija na desezoniranite iz-voz i uvoz za istiot period. Prefe-riraweto na desezonirana serija na

podatoci za nadvore{no-trgovskatarazmena namesto originalnata serija e

so cel da se isklu~i silnata sezonskakomponenta koja moè da ja iskrivi ko-relacionata analiza. Korelacionata

analiza e napravena pome|u vkupniotREK i vkupnite izvoz i uvoz i pome|u REK

i izvozot i uvozot na poedini grupi na tr-govski partneri.

Korelacija me|u REK na denarot i izvozotVkupniot koeficient na korelacija pome-

|u REK i izvozot e prili~no nizok (0.398) od{to moè da se zaklu~i deka postoi mnogu


Poradi maliot doma{en pazar makedonskata industrija e izvoznoorientirana, a istovremeno visoko zavisna od uvozni surovini.Ottuka, postoi eden zatvoren krug vo koj eksternata pobaruva~kagenerira rast na doma{noto proizvodstvo koe od svoja stranakreira visoka pobaruva~ka za uvozni surovini i energija

Dimitar Bogov e roden vo1967 godina vo Skopje.Diplomiral na ekonom-skiot fakultet vo Skopjevo 1992 godina. Od mart1993 godina do noemvri2001 godina, raboti voZavodot za statistikakade gi pominuva rabot-nite mesta stru~ensorabotnik, koordinatorna proektot za imple-mentacija na sistemot nanacionalni smetki,sovetnik na direktorot zamakroekonomija ipomo{nik rakovoditel nasektor. Kratok period vo1998 i 1999 godina rabotikako konsultant voMakedonskiot delovencentar. Od noemvri 2001godina e rakovoditel naSektorot zamakroekonomija vo minis-terstvoto za finansii.U~estvuval na golem brojsostanoci, konferencii ikursevi od oblasta nanacionalnite smetki imakroekonomijata voorganizacija na MMF,Svetskata banka,Eurostat, OECD iON/ECE. Od noemvri 2000do april 2001 godinarabotel vo Direktoratotza Ekonomska statistikai monetarna konvergencijana Eurostat voLuksemburg. U~estvuvalvo golem broj proekti iavtor e na brojniistraùva~ki trudovi odoblasta na nacionalnitesmetki, makroekonomskatapolitika, sivataekonomija, finansiskataanaliza na pretprijatija-ta i DDV. ^len e naProektniot tim koj gopodgotvuva Izve{tajot zarano predupreduvawe naUNDP, vo koj e zadolènza ekonomskiot del.


KORELACIONA ANALIZA POME\UREALNIOT EFEKTIVEN KURS INADVORE[NO-TRGOVSKATARAZMENANA REPUBLIKA MAKEDONIJA

DimitarBOGOV

1 0 8 / 1 0 9

K O R E L A C I O N A A N A L I Z A

slaba korelacija pome|u ovie dve pojavi. Spored ovojrezultat samo 39.8% od varijaciite na izvozot moèda se objasnat so dvièweto na REK na denarot, dode-ka pogolemiot del od fluktuaciite na izvozot eposledica na vlijanieto na drugi faktori. Ova evidlivo i od grafikonot na rasturawe koj ne po-kaùva nikakva me|usebna zavisnost me|u dvièwatana dvete pojavi. Sli~ni rezultati pokaùvaat i koe-ficientite na korelacija pome|u REK na EU i zem-jite od porane{na Jugoslavija i izvozot na tie pa-zari (0.407 i 0.248).

Nasproti niv, korelacionata analiza me|u REK nadenarot i izvozot na pazarite na Zemjite kandidatiza ~lenstvo vo EU i porane{niot SSSR otkrivaiznenaduva~ka i logi~ki nesfatliva me|uzavisnost.Koeficientite na korelacija od -0.695 i -0.431upatuvaat na inverzna zavisnost me|u dvete pojavipri {to so Zemjite kandidati taa e zna~itelna, dode-ka so zemjite od porane{en SSSR e slaba. Me|utoa,podlabokata analiza gi otkriva pri~inite zaneo~ekuvaniot rezultat. Vo 1994 i 1995 godina make-donskiot izvoz vo zemjite kandidati za ~lenstvo voEU iznesuva{e pome|u 30 i 40 milioni SAD $ od koiokolu 80% otpa|aa na izvozot vo Bugarija. Vo janu-ari 1996 godina izvozot vo Bugarija odedna{ senamaluva za 90% i go zadrùva toa nivo vo celiotnareden period. Ne{to sli~no se slu~uva i so uvozotod Bugarija koj vo januari 1996 godina se prepolovu-va i potoa go zadrùva namalenoto nivo. O~igledno,vo periodot 1994-1995 godina1 se prisutni neregu-

larni pojavi vo nadvore{no-trgovskata razmena me|uMakedonija i Bugarija. Toa e periodot na embargotovovedeno od OON kon SR Jugoslavija koga nejzinitesosedni ekonomii ja prezemaa ulogata na posrednikvo trgovijata me|u izoliranata SRJ i svetot. Zatoa,vo strukturata na makedonskiot izvoz i uvoz vo tojperiod se prisutni proizvodi koi nikoga{ pred iposle toa ne se sretnuvaat. Iako, ovaa pojava enajvpe~atliva vo razmenata so Bugarija, taa moè dase zabeleì i vo razmenata so Turcija, Ukraina iRusija no so pomali iznosi. Po nekoja slu~ajnost,namaluvaweto na izvozot na pazarite na Zemjite kan-didati i zemjite od porane{niot SSSR se poklopuvaso depresijacijata na REK na denarot vo odnos navalutite na tie dve grupi na trgovski partneri pora-di {to se dobivaat neo~ekuvani negativni koefici-enti na korelacija.

Korelacija me|u REK na denarot i uvozotGrafikonot na rasturawe na to~kite na REK na

denarot i vkupniot makedonski uvoz isto taka seprili~no rasprskani {to indicira na slabame|usebna zavisnost. Toa se potvrduva i so pres-

metaniot koeficient na korelacija od 0.374 {tozna~i deka sepak pogolem del od varijaciite na uvo-zot se rezultat na nekoi drugi faktori. Gledano pogrupi na trgovski partneri koeficientite nakorelacija se tolku niski {to se isklu~uva sekojapomisla na postoewe na nekakvo vlijanie na REK nadenarot vrz odlukata na makedonskite uvoznici.Duri i koeficientot na korelacija me|u uvozot odEU koj ne e distorziran od neregularnite pojavi vo1994 i 1995 godina i REK na denarot vo odnos na valu-tite na taa grupa na trgovski partneri e samo 0.134.Isto kako izvozot, uvozot od Zemjite kandidati za~lenstvo vo EU ima inverzna korelaciona vrska soREK na denarot. Pri~inite za toa se istite odpogore.

1 Istoto vaì i za 1993 godina koja ne e predmet na nabquduvawe vo ovoj dokument.

Apresijacijata na REK na doma{nata valuta ja namaluvakonkurentnosta na doma{noto proizvodstvo na izvoznite pazari,a ja zgolemuva konkurentnosta na uvoznite stoki na doma{niotpazar. So drugi zborovi, doma{noto proizvodstvo stanuvaposkapo, a uvoznite stoki izrazeni vo doma{na valutapoevtinuvaat. Zatoa, doa|a do porast na uvozot i namaluvawe naizvozot, odnosno deficit vo nadvore{no-trgovskata razmena

Izvoz Uvoz

Vkupno 0.398 0.374

EU 0.407 0.134

Zemji kandidati -0.695 -0.387

Porane{ni JU 0.248 0.195

Porane{ni SSSR -0.431 0.173

Koeficienti na korelacija pome|u PEEP idesezoniranite izvoz i uvoz


3. Zaklu~okMakedonskata nadvore{no-trgovska razmena se

karakterizira so mnogu rigidna stokovna struktura,odnosno isklu~itelno slaba proizvodna diverzifi-kacija. Vo izvozot, 50% otpa|a na lon rabotite odtekstilnata i ~eli~nata industrija, a u{te 20% do30% so~inuvaat proizvodi so niska faza na obrabot-ka kako {to se: tutunot, vinoto, zelen~ukot, jagne{-koto meso, olovoto, cinkot, feronikelot i ferosi-liciumot. Od druga strana, najgolem del od proizvo-dite koi gi uvezuva makedonskata ekonomija voop{tone se proizveduvaat vo na{ata zemja, a toa se surova-ta nafta, ma{inite i opremata, avtomobilite, suro-vinite za industrijata, trajnite potro{ni dobra zadoma}instvata i nekoi prehranbeni proizvodi.

Poradi maliot doma{en pazar makedonskata in-dustrija e izvozno orientirana, a istovremeno viso-ko zavisna od uvozni surovini. Ottuka, postoi edenzatvoren krug vo koj eksternata pobaruva~ka generi-ra rast na doma{noto proizvodstvo koe od svoja stra-na kreira visoka pobaruva~ka za uvozni surovini ienergija. Me|utoa, eksternata pobaruva~ka ne e endo-gena varijabla koja reagira na promenite vo REK nadenarot. Naprotiv, eksternata pobaruva~ka pretsta-vuva egzogena varijabla vo makedonskata ekonomija, aglavno e opredelena od konjunkturata na pazarite nanejzinite trgovski partneri. Makedonskite izvozni-ci poradi maliot pazar nemaat drug izbor osven daizvezuvaat po sekoja cena. Koga na ova }e se dodadatnepostoeweto na kvaliteten menaxment i marketingvo makedonskata industrija jasno e deka izvoznicitese nao|aat vo inferiorna polo`ba vo koja gi prifa-}aat uslovite na eksterniot kupuva~. Zatoa, ne pos-toi korelacija pome|u REK na denarot i izvozot od-nosno uvozot.

Promenite vo REK na denarot se odrazuvaat vrzprofitabilnosta na izvoznicite. Vo uslovi na apre-sijacija na REK doa|a do namaluvawe na profitabil-nosta, dodeka depresijacijata na REK ima povolnovlijanie vrz profitabilnosta. Me|utoa, vlijanieto

na REK na denarot e sosema sprotivno kaj uvoznici-te. Depresijacijata na REK na denarot zna~i pogole-mi inputni tro{oci odnosno namaluvawe na profi-tabilnosta. Zatoa, te{ko e da se kaè {to e podobroza makedonskata ekonomija vo celina. Dosega{notoiskustvo pokaùva deka vo 1996 godina koga denarotbe{e najsilen vo nabquduvaniot sedumgodi{en peri-od (30% realna apresijacija vo odnos na januari 1994godina) deviznite rezervi se namaluvaa, a taa situa-cija dovede do devalvacijata na denarot vo juli 1997godina. Potoa, do krajot na 2000 godina slede{e pe-riod na realna depresijacija (vo dekemvri 2000, REKna denarot be{e na nivoto od januari 1994 godina){to be{e pridruèn so iska~uvawe na deviznite re-zervi na nezapamteno nivo. Me|utoa, sekoj zaklu~ok

deka realnata apresijacija na denarot ima negativnovlijanie vrz makedonskata ekonomija, a realnatadepresijacija pozitivno bi bil prebrzan. Po simnu-vaweto na embargoto na OON kon SR Jugoslavija nakrajot na 1995 godina, Makedonija se soo~i so nega-tiven eksteren {ok2 poradi gubeweto na {pekula-tivnite prihodi od posreduvaweto vo trgovijatame|u SRJ i svetot. Toa dovede do pad na devizniotpriliv i gi zagrozi deviznite rezervi na zemjata.Nasproti toa, vo 1998 i osobeno vo 1999 i 2000 godi-na Makedonija doìvea golem priliv na nerezident-ni potro{uva~i vo forma na nevladini i humani-tarni organizacii i NATO sili koi bea pri~inataza visokiot priliv na devizi vo zemjata. Vo dvataslu~ai ne postoe{e direktna vrska me|u apresijaci-jata i depresijacijata na REK na denarot i odlivot,odnosno prilivot na devizi.

2 Nasproti percepcijata deka voveduvaweto na embargoto na OON kon SRJ vo 1992 godina be{e negativen eksteren{ok za makedonskata ekonomija, a simnuvaweto na embargoto kon krajot na 1995 godina pozitiven {ok, situacijata

be{e obratna. Vo edna neregularna ekonomija vo tranzicija kako {to be{e makedonskata, na kratok rok, inven-tivnite {pekulanti bliski do vlasta, embargoto go pretvorija vo vistinski rudnik na devizni prilivi. Sepak, dol-goro~no gledano ostanuva konstatacijata deka voveduvaweto na embargoto kon SRJ be{e negativen eksteren {ok vrz

makedonskata ekonomija.

Makedonskata nadvore{no-trgovska razmena se karakterizira somnogu rigidna stokovna struktura, odnosno isklu~itelno slaba

proizvodna diverzifikacija. Vo izvozot, 50% otpa|a na lonrabotite od tekstilnata i ~eli~nata industrija, a u{te 20% do

30% so~inuvaat proizvodi so niska faza na obrabotka kako {tose: tutunot, vinoto, zelen~ukot, jagne{koto meso, olovoto,cinkot, feronikelot i ferosiliciumot. Od druga strana,najgolem del od proizvodite koi gi uvezuva makedonskata

ekonomija voop{to ne se proizveduvaat vo na{ata zemja, a toa sesurovata nafta, ma{inite i opremata, avtomobilite, surovinite

za industrijata, trajnite potro{ni dobra za doma}instvata inekoi prehranbeni proizvodi

1 1 0 / 1 1 1

K O R E L A C I O N A A N A L I Z A

Na kraj se nametnuvaat dve konstatacii:l Na makro nivo, poradi visokata zavisnost na ma-

kedonskata ekonomija od egzogeni eksterni {o-kovi, ekonomskata politika ima mnogu malprostor za koristewe na politikata na realni-ot kurs na denarot kako sredstvo za upravuvaweso platniot bilans;

l Na mikro nivo, profitabilnosta na kompanii-te so zna~itelna nadvore{no-trgovska razmenae visoko zavisna od promenite na REK na dena-rot. Toj fakt dopolnet so predviduvawata za ce-nite na svetskite pazari mo`e da se koristi zadelovno planirawe i ocenka na kreditnata spo-sobnost na kompaniite.

BibliografijaPhilip Turner and Jozef Van Dack, "Measuring internation-

al price and cost competitiveness", BIS economic papersno.39 - November 1993

European Central Bank, "The nominal and real effectiveexchange rates of the euro", Paper presented at the 21st meet-ing of the Committee on Monetary, Financial and Balance ofPayments Statistics, Luxembourg 25-26 January 2001.

Promenite vo REK na denarot se odrazuvaat vrz profitabilnostana izvoznicite. Vo uslovi na apresijacija na REK doa|a donamaluvawe na profitabilnosta, dodeka depresijacijata na REKima povolno vlijanie vrz profitabilnosta. Me|utoa, vlijanietona REK na denarot e sosema sprotivno kaj uvoznicite.Depresijacijata na REK na denarot zna~i pogolemi inputnitro{oci odnosno namaluvawe na profitabilnosta. Zatoa, te{koe da se ka`e {to e podobro za makedonskata ekonomija vo celina


Carinskata tarifa pretstavuva instrument zaza{tita na stokata od doma{no proizvodstvoi kako takva treba da ovozmoì adekvatna ca-

rinska za{tita, no i da ovozmoì sproveduvawe nasite drugi merki na za{tita koi spa|aat vo grupatana necarinski merki.

Carinskata tarifa e integralen del, koj go so~i-nuvaat Carinskata nomenklatura vo koja e izvr{enonumeri~ko obeleùvawe na stokite pretstaveni pre-ku nivnite naimenuvawa, takanare~en tekstualendel i stapki na carina koi go odreduvaat carinskotooptovaruvawe na sekoj po oddelen tarifen broj.

Osnovi za donesuvawe na Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za carinskata tarifa

Soglasno na ~len 16 od Me-|unarodnata konvencijana Harmoniziraniotsistem (HS), Potko-mitetot za preispitu-vawe na HS na svojata93 i 94 sesija odrànavo Brisel od 21 do 23 ju-

ni 1999 godina,

gi prifati amandmanskite preporaki predloèni odSovetot na HS so cel istiot da bide vo ~ekor so pro-menite vo tehnologijata i tekovite na me|unarodna-ta trgovija.

Na 1 juli 1999 godina, Generalniot sekreterijat naSCO gi notificira dogovorenite strani, me|u koi iRM kako ~lenka, za prifa}aweto na amandmanite odstrana na Sovetot, obrnuvaj}i vnimanie na ~len 16.2od Konvencijata so koj sekoja dogovorna strana moèda dade prigovor kon amandmanskite preporaki doGeneralniot sekreterijat.

Site prepora~ani amandmani po koi nema{e pri-govor, bea prifateni i stapuvaat na sila na 1 janua-ri 2002 godina vo soglasnost so ~len 16.4 (b) od Kon-vencijata.

Republika Makedonija, kako ~lenka na Svetskatacarinska organizacija i potpisnik na Me|unarodna-ta konvencija za harmoniziran sistem na imiwata i{ifrenite oznaki na stokite, e obvrzana da ja uso-glasuva nomenklaturata na svojata carinska tarifaso site izmeni na nomenklaturata za Harmoniziransistem koi gi donesuva Sovetot za carinska sorabot-ka vo ramkite na Svetskata carinska organizacija.

Isto taka, so Spogodbata za stabilizacija i asoci-jacija me|u Republika Makedonija i Evropskata zaed-nica, odnosno, so Vremenata spogodba za trgovija itrgovski pra{awa me|u Republika Makedonija i Ev-ropskata zaednica, e odredeno pri klasifikacijatana stokite da bide primeneta Kombiniranata nomen-klatura na Evropskata zaednica. Toa zna~i deka Re-publika Makedonija e dol`na nomenklaturata nasvojata carinska tarifa da ja usoglasuva so izmenitena Kombiniranata nomenklatura na Evropskata za-ednica.

Republika Makedonija, kako ~lenka na Svetskata carinskaorganizacija i potpisnik na Me|unarodnata konvencija zaharmoniziran sistem na imiwata i {ifrenite oznaki na stokite, eobvrzana da ja usoglasuva nomenklaturata na svojata carinskatarifa so site izmeni na nomenklaturata za Harmoniziran sistem

Zoran Gligorov erakovoditel na sektorot zacarinski sistem. Roden e voSkopje vo 1970 godina. Pozavr{uvaweto na srednotoekonomsko u~ili{te, vo1990 godina se zapi{uva naEkonomskiot fakultet -Skopje, nasoka delovnifinansii. Diplomira naistiot vo 1994 godina, a vomomentov gi privr{uvapostdiplomskite studii odoblasta na Monetarnataekonomija. Podiplomiraweto, voperiodot pome|u 1995 i1999 godina raboti voprivatniot sektor, a od1999 godina se vrabotuva voMinisterstvoto za trgovija,kade raboti na dogovoriteza slobodna trgovija. Nasega{noto rabotno mestokako rakovoditel naSektorot za carinskisistem e od maj 2000 godina.Avtor e na nekolku truda odoblasta na ekonomijata, aima posetuvano i golem brojna me|unarodni seminari ikursevi. Aktivno go vladeeangliskiot jazik.

ZoranGLIGOROV


IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOTZA CARINSKATA TARIFA

1 1 2 / 1 1 3

I Z M E N I N A Z A K O N O T Z A C A R I N S K A T A T A R I F A

So donesuvaweto na ovoj Zakon za izmena koj trebada stapi vo sila na 1 januari 2002 godina, RepublikaMakedonija vo potpolnost i navreme }e gi ispolnisvoite me|unarodni obvrski za usoglasuvawe nanomenklaturata na Carinskata tarifa i vo odnos naSvetskata carinska organizacija i vo odnos na Ev-ropskata zaednica.

Obem na izmenite i osnovna funkcija i cel na Zakonot za Carinskata tarifa

Izmenite se odnesuvaat isklu~ivo na carinskatanomenklatura (HS, {ifriranite oznaki i naimenu-vawata).

Amandmanite od SCO vklu~uvaat 373 amandmani,podeleni kako {to sledi: zemjodelski sektor 59; he-miski sektor 121; sektor za hartija 26; sektor za tek-stil 29; sektor za bazni metali 18; sektor za ma{ini:37; ostanati sektori: 83. Ovie izmeni se odnesuvaatna tarifnite podbroevi do 6-tata brojka.

Gorenavedenite amandmani se rezultat na:l za{tita na ~ovekovata i socijalna okolina (Va-

{ingtonska konvencija, Konvencija za opojnidrogi i psihotropni supstanci);

l tehnolo{kiot progres;l trgovskite tekovi; il razjasnuvawe na tekstovite vo zabele{kite za

da se obezbedi uniformna primena na HSl Ponatamo{nite izmeni se odnesuvaat na usogla-

suvaweto so tarifnite oznaki prifateni od EUdo 8-mata brojka;

l Preispituvawe na nacionalnite broevi vo od-nos na nivnata opravdanost, soglasno na utvrde-

nite kriteriumi, od koi moè da proizleze niv-no ukinuvawe ili dopolnuvawe so novi;

l Razgleduvawe na mo`nosta od usoglasuvawe natarifen broj 8703 (patni~ki avtomobili) soKombiniranata nomenklatura i so utvrduvawena carinski stapki;

l Revizija na poedini carinski stapki, za koi pos-tojat povratni informacii deka postojat nepra-vilnosti i mo`nosti za zloupotreba.

Izmenite vo nomenklaturata predizvikaa struk-turni izmeni po poedini pozicii, nekoi tarifni

broevi i tarifni podbroevi se ukinati, a se vovede-ni i novi tarifni broevi i podbroevi. Toa dovede ido odreduvawe na novi carinski stapki (za novite ta-rifni stavovi).

Isto taka, sledej}i go i analiziraj}i go deluvawe-to na stapkite propi{ani vo postojnata carinskatarifa, se oceni deka ima potreba od intervencijavo poedini tarifni stavovi vo odnos na nivno nama-luvawe, a so cel rastovaruvawe na stopanskite sub-jekti pri uvoz na surovini i repromaterijali koi nese proizveduvaat vo na{ata zemja.

Pokraj ova usoglasuvawe, se izvr{i i preispitu-vawe na nacionalnite tarifni stavovi vo odnos nanivnata opravdanost soglasno so utvrdenite krite-riumi, od koi moè da proizleze nivno ukinuvawe,dopolnuvawe, ili voveduvawe novi tarifni stavovi.Vo site ovie slu~ai, pri odreduvaweto na visinatana carinskata za{tita na odredeno proizvodstvo,strogo se vode{e smetka za kumulativnoto dejstvo nacarinskata za{tita i ekonomskata opravdanost natakvata carinska za{tita.

Treba da se naglasi deka pri harmoniziraweto nanomenklaturatata, vo glava 87 kaj patni~kite avto-mobili, se izvr{i izedna~uvawe na carinskite stap-ki, {to zna~i deka site carinski stapki se izedna~e-ni kako kaj novite avtomobili (kade {to carinskatastapka }e iznesuva 10% bez razlika na zafatninatana motorot i dali se raboti za benzinski ili dizelagregat), taka i kaj polovnite avtomobili kade ca-rinskata stapka }e iznesuva 15%. Ovoj na~in na pri-mena na edinstvena carinska stapka e prifaten kakood Evropskata unija , taka i od zemjite koi se nao|aatvo pobliskoto okruùvawe na Republika Makedonija.

Pri odreduvaweto na carinskite stapki, pokrajspomnatite namaluvawa kaj ostanatite tarifni sta-vovi, e zadràno istoto nivo na carinska za{tita.Pri toa, se vode{e smetka za pretstojnite pregovoriso Svetskata trgovska organizacija i na{ata startnapozicija vo tie pregovori za visinata na carinskaza{tita po poedini tarifni stavovi.

Ovie izmeni se vo duhot na carinskata politika naEvropskata unija, kade eden od osnovnite principie neophodnoto stimulirawe na konkurencijata me|ucarinskite stapki vo sekoj od ekonomskite sektori.

So predloènata izmena na Zakonot za Carinskatarifa e izvr{ena kompletna revizija na sega va-è~kata Carinska tarifa.

Kaj onie proizvodi koi se vo interes na doma{no-to proizvodstvo se otvoreni nacionalni tarifnioznaki koi se usoglaseni so Kombiniranata carins-ka tarifa na Evropskata unija.

Detalnoto ras~lenuvawe ovozmoùva primena nafleksibilna za{tita, pa taka se primeneti i raz-

Carinskata tarifa e integralen del, koj go so~inuvaatCarinskata nomenklatura vo koja e izvr{eno numeri~koobeleùvawe na stokite pretstaveni preku nivnitenaimenuvawa, takanare~en tekstualen del i stapki na carinakoi go odreduvaat carinskoto optovaruvawe na sekoj po oddelentarifen broj


li~ni carinski stapki spored stepenot na izrabotkana proizvodite. Na primer, surovinite se so niskastapka na carina, poluproizvodite so povisoka, a go-tovite proizvodi so najvisoka carinska stapka.

Primena na Konvencijata za Harmoniziraniot sistem na imiwata i {ifrenite oznaki

Konvencijata za Harmoniziran sistem ja imaatpotpi{ano pove}e od 100 zemji vo svetot i preku nease izvr{uva nad 80% od svetskata trgovija. Taa pret-stavuva pojdovna osnova pri izrabotkata na koja bilonacionalna nomenklatura, odnosno nacionalna Ca-rinska tarifa. Osnovnite pravila za primenuvawena Harmoniziraniot sistem, kako i zabele{kite konoddelite, glavite i tarifnite podbroevi ovozmoù-vaat nejzina uniformna primena. So vakvata metodo-logija za klasificirawe se obezbeduva me|unarodnauniformnost vo pribiraweto, obrabotkata i anali-zata na statisti~kite i trgovskite podatoci. Harmo-niziraniot sistem pretstavuva univerzalen jazikkoj{to go razbiraat site narodi. So nego se vr{atsite me|unarodni trgovski pregovori kako i sprove-duvawe na trgovskite spogodbi i dogovori.

Harmoniziraniot sistem se menuva na sekoi 4 go-dini. Ova menuvawe se dol`ni da go prifatat i vgra-dat vo nivnite nacionalni carinski tarifi i sitezemji ~lenki na Konvencijata za Harmoniziran sis-tem. Vo carinskata nomenklatura se vgradeni i naj-novite izmeni na Harmoniziraniot sistem doneseniod strana na Svetskata carinska organizacija (Sovetza carinska sorabotka). So ovie izmeni se vr{i uso-glasuvawe na Harmoniziraniot sistem spored najno-vite izmeni vo svetskata tehnologija i promenite votrgovskata praktika, i se ovozmoùva vklu~uvawe nana{ata dràva vo najnovite svetski ekonomski te-kovi.

So harmoniziraweto na nomenklaturata soglasnoso kombiniranata nomenklatura na Evropskata uni-ja, e izvr{eno potpolno usoglasuvawe so poslednataverzija na kombiniranata nomenklatura za 2002 godi-na. Vo naredniot period, godi{no }e se vr{at izme-ni (aùrirawa) na nomenklaturata vo soglasnost soizmenite na kombiniranata nomenklatura .

So novite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot zaCarinskata tarifa celosno se prifateni zabele{-kite kon oddelite i glavite na carinskata nomen-klatura, so {to se olesnuva tolkuvaweto pri raspo-reduvaweto na stokite, a so toa se izbegnuvaat do-polnitelni instrukcii i upatstva, {to be{e prak-sa vo prethodniot period.

Site ovie vgraduvawa ja pravat nomenklaturatamoderno orientirana, kompatibilna so svetskite te-

kovi na me|unarodnata trgovija i pretstavuvaat so-lidna osnova na izmenite i dopolnuvawata na Zako-not za Carinska tarifa.

Vo predloènata Carinska tarifa, nomenklatura-ta se sostoi od tri koloni:

Prvata kolona pretstavuva tarifna oznaka kojasodrì deset cifri. Prvite {est cifri pretstavu-vaat {ifri na Harmoniziraniot sistem, sedmata iosmata cifra se {ifri na kombiniranata nomenkla-tura na Evropskata unija, a devetata i desetata cif-ra se nacionalni {ifri, koi pretstavuvaat stoka oddoma{no proizvodstvo i koi se neophodni zaradisproveduvawe na dolgoro~na carinska za{tita.

Vtorata kolona go pretstavuva naimenuvaweto nastokite spored stepenot na ras~lenetost vo odnos na

prvata kolona. So vakva struktura na {ifrenite oz-naki vo idnina moàt da se sledat site izmeni nakombiniranata carinska nomenklatura na Evropska-ta unija, a isto taka i otvorawe na novi pozicii zapotrebite na za{tita na doma{noto proizvodstvo.

Tretata kolona ja pretstavuva carinskata stapkaizrazena vo procent ad valorem. Za odredeni zemjo-delski proizvodi carinskata stapka e kombiniranai vo sebe sodrì % ad valorem i specifi~na dava~-ka izrazena vo EURO na edinica merka ( kg, litar isli~no).

Posebnite dava~ki na carina se instrument koj-{to go primenuvaat skoro site razvieni zemji vo sve-tot. Me|u niv vode~ka e Evropskata unija. Posebnitedava~ki na carini, kade visinata na stapkata na ca-rina se presmetuva vo fiksen iznos vo zavisnost odteìnata na stokata, proizlegoa od toa {to zemjo-delskite proizvodi na svetskiot pazar se nao|aat vopostojana fluktuacija. Vo takvi uslovi, presmetuva-weto na carinata vo zavisnost od vrednosta na stoka-ta ili ad valorem, stana mnogu sloèno i ja sozdademo`nosta da se pravat odredeni izbegnuvawa i zlou-potrebi pri carineweto na ovie proizvodi.

So novata nomenklatura se izvr{eni slednivepromeni vo odnos na sega vaè~kata carinska nomen-klatura. Tie se:

l preispitana e opravdanosta za postoewe na nai-menuvawa na stokite koi se odnesuvaa na odrede-ni vidovi proizvodi i vo najgolema mera ras~le-

So predloènata izmena vo Carinskata tarifa vo golema merkase ispolzuvani site instrumenti so koi se obezbeduva

dolgoro~na za{tita na doma{noto proizvodstvo, se sozdavaatuslovi za efikasno i uspe{no vodewe na tekovnata ekonomska

politika, a istovremeno se obezbeduva i stabilnost narazvojnata i fiskalnata funkcija na carinata

nuvaweto, odnosno naimenuvaweto na stokite eprisposobeno spored nomenklaturata na Evrop-skata unija, pritoa vodej}i smetka za potrebitena doma{nata industrija, kako vo pogled na iz-vozot, taka i vo pogled na uvozot na stokite;

l vgradeni se novi naimenuvawa na stokite koiproizleguvaat od potrebata za za{tita na zemjo-delskoto proizvodstvo;

l prifatena e i e vgradena Preporakata na Svet-skata carinska organizacija za voveduvawe nastandardni edinici na merki za tarifnite bro-evi so {to vo idnina mnogu polesno }e se vr{ipribiraweto, obrabotkata, sporeduvaweto ianalizata na statisti~kite podatoci;

l vgradeni se novi pozicii, koi proizleguvaat odpreporakite na Svetskata carinska organizaci-ja i od razni me|unarodni konvencii za materiii supstancii koi ja o{tetuvaat ozonskata obviv-ka i psihotrofi~ni materii koi sluàt za pro-

izvodstvo na sinteti~ki drogi.So ovie poziciise ovozmoùva sledewe na svetskoto nivo na dvi-èweto i prometot na ovie proizvodi.

So predloènata izmena vo Carinskata tarifa vogolema merka se ispolzuvani site instrumenti sokoi se obezbeduva dolgoro~na za{tita na doma{notoproizvodstvo, se sozdavaat uslovi za efikasno i us-pe{no vodewe na tekovnata ekonomska politika, aistovremeno se obezbeduva i stabilnost na razvojna-ta i fiskalnata funkcija na carinata.

Pokraj nau~nite i teoriskite postapki za utvrdu-vawe na visinata na carinskite stapki, kako {to seteorijata na efektivna za{tita (odreduvawe na vi-sinata na stapkata na carina za surovinite i repro-dukcionite materijali vo zavisnost od toa so kolkavprocent u~estvuvaat vo strukturata na finalniotproizvod i nejzino sporeduvawe so visinata na ca-rinskata stapka na finalniot proizvod), se koriste-ni i statisti~kite podatoci za koli~inata i vred-nosta na uvozot i na izvozot vo poslednive dve godi-ni.

So ovie izmeni, voglavno diktirani od me|unarod-nite obvrski, se izvr{ija kvalitetni zafati so celrastovaruvawe na stopanstvoto i obezbeduvawe se-lektivnost i racionalnost na carinskata za{tita.Seto toa pridonesuva za zajaknuvawe na za{titnata irazvojnata funkcija na na{ata Carinska tarifa.

1 1 4 / 1 1 5

I Z M E N I N A Z A K O N O T Z A C A R I N S K A T A T A R I F A

So novite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za Carinskatatarifa celosno se prifateni zabele{kite kon oddelite iglavite na carinskata nomenklatura, so {to se olesnuvatolkuvaweto pri rasporeduvaweto na stokite, a so toa seizbegnuvaat dopolnitelni instrukcii i upatstva, {to be{epraksa vo prethodniot period

Reformite vo pove}eto zemji od Centralno-isto~-na Evropa i balti~kite dràvi (CIEB), jugo-isto~-na Evropa (JIE) i Zaednicata na nezavisni dràvi(ZND) prodolìja i vo 2001 godina. Nekolku zemji najugoisto~na Evropa go iskoristija povolniot poli-ti~ki i ekonomski razvoj i postignaa zna~itelni re-formski pridobivki, osobeno Bosna i Hercegovina,SR Jugoslavija i Romanija.

Mnogu zemji od CIEB i JIE koi se kandidati za~lenstvo vo EU prodolìja da ostvaruvaat nepre~enrazvoj meren preku t.n. indikatori na tranzicija naEvropskata banka za obnova i razvoj (EBOR). Brzotoekonomsko zazdravuvawe vo Rusija i drugite zemji naZND, isto taka, go pomogna napredokot vo reformi-te. Vo Rusija se postigna zna~itelen progres vo kor-porativnoto upravuvawe i delovnite performansi,{to be{e pridruèno so porast na profitot na kor-poraciite. Vo Belorusija i Uzbekistan, kade poli-ti~kata re{enost za pazarno-orientirani reformidosega be{e slaba, bea namaleni administrativnitekontroli vo devizniot reìm. Sepak, ostanuva da sevidi dali ovie zemji }e se nadovrzat na ovie posled-ni merki za da go odràt napredokot. Turkmenistan,u{te edna zemja od ZND so nedovolna politi~ka pod-gotvenost za reformi, se povle~e od ponatmo{niotproces na reformi so napu{tawe na institucional-nata ramka za privatizacijata na golemite pretpri-jatija koja be{e vospostavena vo 1997 godina.

Vo prodolènie e prezentiran najnoviot napredokna pazarno-orientiranite reformi, stavaj}i gi oviepromeni vo kontekst na reformskite obrasci koi sepojavija na po~etokot na tranzicijata, odnosno konkrajot na 1989 godina. Ovie obrasci go zemaat pred-vid redosledot spored koj se sproveduvaa reformite.Na primer, liberalizacijata na pazarite i trgovija-ta i privatizacijata na malite pretprijatija obi~nose sproveduvaat pred privatizacijata na golemitepretprijatija i razvojot na instituciite koi gipoddrùvaat pazarite i privatniot sektor. Onamukade {to se prodolì so liberalizacija na pazaritei trgovijata, i kade {to se ovozmoì funkcionira-we na demokratskite politi~ki institucii, segapostoi tendencija za odr`liv napredok vo privati-zacijata na golemite pretprijatija i institucional-niot razvoj. Ova ja odrazuva sposobnosta na otvoren-ite pazari za zajaknuvawe na razvojot na konkurent-niot privaten sektor, dodeka demokratskiot poli-ti~ki sistem moè da gi naso~i vladinite aktivnos-

ti kon razvoj na instituciite koi go poddrùvaat pa-zarot. Doma{nite ekonomski i politi~ki faktori,spored toa, imaat presudno vlijanie vrz odr`liviotnapredok vo tranzicijata.

Sepak, ovoj proces ne e nitu avtomatski, nitu ga-rantiran. Na primer, ekonomskata liberalizacijane garantira deka formiranite pazari se konkurent-ni ili deka pretprijatijata moàt slobodno da vle-zat ili izlezat od pazarot. Postoeweto na formalnaustavna i pravna ramka za demokratija i gra|anskislobodi ne sekoga{ gi spre~uva mo}nite privatniinteresi od "nesoodvetno# vlijanie vrz dràvata iod nejzino "zgrap~uvawe# za nivna sopstvena korist.1

Isto taka, vladite koi se soo~uvaat so pritisok odizbori moàt da se re{at za populisti~ki politikikoi rezultiraat vo kratkoro~ni pridobivki za priv-ilegirani grupi na smetka na dolgoro~niot razvoj.Vakvite pritisoci bea o~igledni vo kampawata naparlamentarnite izbori vo Polska vo septemvri

2001 godina koga fiskalnata politika be{e olabave-na. Tie se isto taka prisutni i vo Ungarija, kade vla-data nametna kazneni danoci na kapitalnite dobivkii gi zabavi reformite na privatniot penziski sis-tem, so negativni efekti vrz lokalniot pazar na ka-pital.

Spored toa, va`no e da se prifati deka me|unarod-nata integracija moè da gi nadopolni doma{nitefaktori pri napredokot na reformite i zajaknuva-weto na ekonomskite performansi. Procesot zapristapuvawe kon EU izvr{i silno vlijanie vrz na-sokata i dinamikata na reformite za desette zemjikandidati od CIEB i JIE. Sepak, vlijanieto na nad-vore{nite faktori ne be{e dobredojdeno vo sitekvartali, {to moè da se ilustrira preku odnesuva-weto na nacionalisti~kite politi~ki partii koibea indiferentni kon ili bea protiv pristapot konEU pri poslednite parlamentarni izbori vo Pol-ska. Iako me|unarodnata integracija moè da bidekatalizator za reformite i ekonomskiot rast, istotaka taa moè da gi vlo{i ekonomskite tekovi i dagi zgolemi socijalnite tro{oci, koi mora da se nap-ravat. U{te pove}e, site zemji vo regionot nemaat


NAPREDOK VO TRANZICIJATA

1 Vidi: Izve{taj za tranzicijata - 1999, Glava 6, Helman, Xons i Kaufman (2000) i Helman i [ankermen (2000).

Doma{nite ekonomski i politi~ki faktori imaat presudnovlijanie vrz odr`liviot napredok vo tranzicijata

1 1 6 / 1 1 7

N A P R E D O K V O T R A N Z I C I J A T A

korist od procesot na pristap kon EU. Rusija i dru-gite zemji od ZND se nadvor od ovoj proces i ostanu-vaat relativno pomalku otvoreni kon globalnataekonomija. Klu~en predizvik za golemite ZND eko-nomii i nivnite zapadni partneri e da se razvie odr-`liv pristap kon nadvore{no-orientiraniot razvoj,koj go kombinira ~lenstvoto vo Svetskata trgovskaorganizacija (STO) so institucionalniot razvoj{to gi izrazuva potrebite na doma{nite {teda~i iinvestitori.

Prviot del od ovaa glava e voved vo indikatoriteza tranzicija na EBOR (vidi Tabeli 2.1 i 2.2.). Odde-lot 2.2. gi prou~uva obrascite na tranzicija, fokusi-raj}i se vrz redosledot na reformite i doma{nitefaktori koi go odrùvaat napredokot na reformiteili pak, koi pridonesuvaat za presvrti. Ovaa ramkago utvrduva kontekstot za diskusijata za neodamne{-niot razvoj na reformite. Oddelot 2.3. vr{i ocenkana napredokot vo po~etnata faza na reformite (li-beralizacija na pazarite i trgovijata, kako i priva-

Albanija 3.4 75 4 3 4+

Ermenija 3.8 60 4- 3 4

Azerbejxan 8.1 60 3+ 3 3+

Belorusija 10.0 20 2 2 2

Bosna i Hercegovina 4.3 40 3- 3 3

Bugarija 8.1 70 4- 3 4+

Hrvatska 4.6 60 4+ 3 4+

ê{ka 10.3 80 4+ 3 4+

Estonija 1.4 75 4+ 3 4+

SR Jugoslavija 8.6 40 3 3 3

Makedonija 2.0 60 4 3 4

Gruzija 5.4 60 4 3+ 4+

Ungarija 10.0 80 4+ 3+ 4+

Kazahstan 14.9 60 4 3 3+

Kirgistan 4.7 60 4 3 4

Latvija 2.4 65 4+ 3 4+

Litvanija 3.7 70 4+ 3 4+

Moldavija 4.3 50 3+ 3+ 4+

Polska 38.7 75 4+ 3+ 4+

Romanija 22.3 65 4- 3+ 4

Rusija 145.4 70 4 3 3-

Slova~ka 5.4 80 4+ 3 4+

Slovenija 2.0 65 4+ 3+ 4+

Taxikistan 6.2 45 4- 3 3+

Turkmenistan 5.4 25 2 2 1

Ukraina 49.3 60 3+ 3 3

Uzbekistan 25.0 45 3 2 2-

Tabela 2.1. - Napredok vo po~etnite reformi vo centralna i isto~na Evropa, balti~kite zemji i ZND

ZemjaNaselenie

(vo milioni,sredina na 2001)

U~estvo naprivatniot sektorvo sozdavaweto na

BDP (vo %),sredina na 2001

(procenka na EBOR)

Privatizacija namali

pretprijatija

Pretprijatija

Liberalizacijana cenite

Pazari i trgovija

Trgovskii devizen

sistem

1 - U~estvoto na privatniot sektor vo sozdavaweto na BDP pretstavuva "gru-ba# procenka napravena od strana na Evropskata banka za obnova i razvoj, bazi-rana na raspolo`livite statistiki od oficijalni, no i neoficijalni izvori.Konceptot na dodadena vrednost od strana na privatniot sektor go vklu~uva do-hodot ostvaren od aktivnostite na privatnite kompanii kako i privatnite enti-teti angaìrani vo neformalni aktivnosti, vo onie slu~ai kade se dostapni itakvi informacii. Ovde terminot "privatni kompanii# se odnesuva na site pret-prijatija vo koi mnozinstvoto akcii se vo privatna sopstvenost. Nepreciznostana procenkite na EBOR e rezultat na nedostapnosta na podatocite, osobeno za

goleminata na neformalnite aktivnosti. EBOR procenkite vo nekoi slu~ai mo-è bitno da se razlikuvaat od podatocite prezentirani od oficijalni izvori vovrska so pridonesot na privatniot sektor vo sozdavaweto na BDP. Toa vo golemamera se dolì na razlikata me|u konceptot koj go koristi EBOR i metodologi-jata koja se koristi vo oficijalnite procenki. Osobeno za zemjite od ZND, ofi-cijalnite podatoci vo najgolem broj slu~ai se odnesuvaat na dodadenata vrednostvo "nedràvniot sektor#, po{irok koncept koj gi vklu~uva kolektivnite farmii kompaniite vo koi samo mal del od akciite se vo privatna sopstvenost.


tizacija na malite pretprijatija) vo onie zemji kois¢ u{te se vo ranite fazi od tranzicijata, dodekaOddelite 2.4 do 2.6 gi razrabotuvaat tekot na refor-mite i napredokot vo privatizacijata na golemitepretprijatija i institucionalniot razvoj vo pon-aprednite ekonomii. Oddelot 2.7 ja dopolnuva ovaaanaliza so ispituvawe na procesot na me|unarodnaintegracija na tranzicionite ekonomii i vlijanietona ovoj proces vrz doma{nite reformi (i obratno).

2.1 INDIKATORI NA TRANZICIJATA

Izve{taite za tranzicija na EBOR obezbedijaocenka za napredokot vo tranzicijata za CIEB, JIEi ZND, po~nuvaj}i od 1994 godina. Ocenkata se vr{iza pove}e klu~ni oblasti na reformi koi se vo sog-lasnost so ~etirite glavni elementi na pazarnataekonomija-pazarite i trgovijata, pretprijatijata,infrastrukturata i finansiskite institucii. Nap-redokot vo sekoja od ovie oblasti go pretstavuva po-dobruvawe vo funkcioniraweto na pazarite, pret-prijatijata, infrastrukturnite uslugi i finansis-kite institucii. Napredokot se meri spored stan-dardite na industrijaliziranite pazarni ekonomii,

prifa}aj}i deka ne postoi nitu pazarna ekonomijakoja funkcionira perfektno, nitu edinstvena kraj-na to~ka na tranzicijata. Mernata skala za indika-torite se dviì od 1 do 4+, kade 1 e mala ili nikakvapromena od striktno planiranata ekonomija, a 4+ estandardot za industrijaliziranata pazarna ekono-mija.

Vo ramkite na {irokata kategorizacija na pazar-no-orientiranite reformi, indikatorite na tranzi-cijata na EBOR vo Tabela 2.1. gi ocenuvaat onie re-

formski oblasti vo koi relativno rano e postignatzna~itelen napredok vo tekot na tranzicijata. Tievklu~uvaat liberalizacija na pazarite i trgovijatai privatizacija na malite pretprijatija. [to se odn-esuva do pazarite i trgovijata, indikatorite ja op-fa}aat liberalizacijata na cenite, trgovijata i de-viznite kontroli, kako i stepenot do koj odreduva-weto na cenite na komunalnite uslugi e odraz na eko-nomskite tro{oci.2 [to se odnesuva do privatizaci-jata, indikatorite go merat stepenot do koj sopstve-nosta na malite pretprijatija be{e prezemena od

Privatizacija na malite pretprijatija1 Mal napredok.2 Privatiziran zna~itelen del.3 Implementirana e re~isi seopfatna programa.4 Celosna privatizacija na mali pretprijatija soprenoslivi prava na sopstvenost.4+ Standardi i performansi tipi~ni za napred-nite industriski ekonomii: nema dràvna sops-tvenost na malite pretprijatija; efektivna pre-noslivost na zemji{teto.

Liberalizacija na cenite1 Pove}eto ceni se formalno kontrolirani odvladata.2 Kontrola na cenite za nekolku zna~ajni katego-rii na proizvodi, javnite nabavki po nepazarniceni i ponatamu se zna~itelno prisutni.3 Zna~itelen napredok vo liberalizacijata na ce-nite: javnite nabavki po nepazarni ceni vo golemamera se otstraneti.4 Seopfatna liberalizacija na cenite; formira-weto na cenata za komunalnite uslugi gi reflek-tira ekonomskite tro{oci.4+ Standardi i performansi tipi~ni za razvieni-te industriski ekonomii: seopfatna liberaliza-cija na cenite; regulativa za formirawe ceni na

komunalnite uslugi koja ja zgolemuva efikasnos-ta.

Trgovski i devizen sistem1 [iroka kontrola na uvozot i/ili izvozot ilimnogu ograni~en legitimen pristap do devizi.2 Odredena liberalizacija na kontrolata na uvo-zot i/ili izvozot; re~isi celosna konvertibil-nost na tekovnata smetka vo princip, no sodevizen reìm koj ne e celosno transparenten(moèbi so pove}ekratni devizni kursevi).3 Otstranuvawe na re~isi site kvantitativni iadministrativni ograni~uvawa na uvozot i izvo-zot; re~isi celosna konvertibilnost na tekovna-ta smetka.4 Otstranuvawe na site kvantitativni i adminis-trativni ograni~uvawa (osven vo zemjodelstvoto)i site zna~ajni izvozni carini; nezna~itelnodirektno me{awe vo izvozot i uvozot od strana naministerstvata i dràvnite trgovski dru{tva;nema golema neuniformnost na carinskitedava~ki za nezemjodelski dobra i uslugi; celosnakonvertibilnost na tekovnata smetka.4+ Standardi i normi za performansite narazvienite industriski ekonomii: otstranuvawena pove}eto carinski barieri; ~lenstvo vo STO.

2 Kako {to stoi vo zabele{kite na Tabela 2.1., ocenkata 4 na tranzicioniot pokazatel za liberalizacijata na cen-ite go izrazuva napolno ekonomskoto odreduvawe na cenite na komunalnite uslugi. Vo tabelata, so 3+ se ocenuvaatnekolku zemji koi postignaa zna~itelen napredok vo reformata na tarifite vo energetskiot sektor, sektor vo koj

na po~etokot be{e prisutno ponisko odreduvawe na cenite.

1 1 8 / 1 1 9


strana na privatniot sektor. Nekolku zemji, isto ta-ka, sledea masovni programi za privatizacija za go-lemite pretprijatija relativno rano vo procesot natranzicija, vklu~uvaj}i gi ê{ka, Litvanija, Rusijai Slova~ka. Sepak, pove}eto zemji vo regionot imaatendencija na sledewe na postepena dinamika priprivatizacijata na pogolemite pretprijatija. Dina-mikata ~esto gi odrazuva{e ekonomskite i socijal-nite ograni~uvawa pri prestruktuiraweto na gole-mite pretprijatija koi ne bea komercijalno sposob-ni.3 Ovie reformi se vo golema mera zavr{eni u{tevo ranite fazi na tranzicijata vo pove}eto ekono-mii. Zabeleìtelen isklu~ok e SR Jugoslavija, kojaneodamna zapo~na seopfatna reformska programa po

padot na avtokratskiot reìm na porane{niot pret-sedatel Milo{evi}, vo oktomvri 2000.

Indikatorite na tranzicijata na EBOR vklu~enivo Tabela 2.2. odat podaleku vo odnos na reformitevo po~etnata faza i ja vklu~uvaat privatizacijata nagolemite pretprijatija i golem broj institucional-ni reformi potrebni za poddr{ka na konkurentnitepazari i privatnite pretprijatija. Na konkurent-skite pazari, indikatorot go procenuva stepenot iefektivnosta na konkurentskata politika vo borba-ta protiv zloupotrebata na pazarnata dominacija iograni~uvaweto na konkurencijata. Vo vrska sopretprijatijata, merkite ozna~uvaat: napredok voprivatizacija na golemite pretprijatija; sprovedu-vawe na reformite za namaluvawe na subvenciite zaproizvoditelite; voveduvawe na efikasni ste~ajni

3 Za poopse`na analiza na prestruktuiraweto na pretprijatijata, vidi go Izve{tajot za tranzicija za 1999,Glava 9 i Izve{atjot za tranzicija za 2000, Glava 6.

Tabela 2.2. - Napredok vo tranzicijata vo centralna i isto~na Evropa, balti~kite zemji i ZND

Zemja

Privatizacija nagolemi

pretpri-jatija

Upravuvawe i pre-

struk-tuirawena pret-

prijatija-ta

Konkurent-ska

politikaTelekomi

Elektri~naenergija

@eleznici Pati{taVoda i

otpadnavoda

Reformivo banka-rstvoto iliberal.

nakamatnite

stapki

Pazari nahartii od

vrednost inebankars-ki finan-

siskiinstitucii

Albanija 2+ 2 2- 3+ 2+ 2 2 1 2+ 2-

Ermenija 3 2 2 2+ 3+ 2 2+ 2 2+ 2

Azerbejxan 2 2 2 1 2 2+ 1 2 2+ 2-

Belorusija 1 1 2 2 1 1 2 1 1 2

Bosna i Hercegovina 2+ 2- 1 3+ 2 2+ 2 1 2+ 1

Bugarija 4- 2+ 2+ 3 3+ 3 2+ 3 3 2

Hrvatska 3 3- 2+ 3+ 3 2+ 2+ 3+ 3+ 2+

ê{ka 4 3+ 3 4 3 2+ 2+ 4 4- 3

Estonija 4 3+ 3- 4 4 4 2+ 4 4- 3

SR Jugoslavija 1 1 1 2 2 2 2 2 1 1

Makedonija 3 2+ 2 2 2+ 2 2+ 2 3 2-

Gruzija 3+ 2 2 2+ 3+ 3 2 2 2+ 2-

Ungarija 4 3+ 3 4 4 3+ 3+ 4 4 4-

Kazahstan 3 2 2 2+ 3 3 2 1 3- 2+

Kirgistan 3 2 2 2+ 2+ 1 1 1 2+ 2

Latvija 3 3- 2+ 3 3 3+ 2+ 3+ 3+ 2+

Litvanija 3+ 3- 3 3+ 3 2+ 2+ 3+ 3 3

Moldavija 3 2 2 2+ 3+ 2 2 2 2+ 2

Polska 3+ 3+ 3 4 3 4 3+ 4 3+ 4-

Romanija 3+ 2 2+ 3 3 4 3 3 3- 2

Rusija 3+ 2+ 2+ 3 2 2+ 2 2+ 2- 2-

Slova~ka 4 3 3 2+ 3 2+ 2+ 2+ 3+ 2+

Slovenija 3 3- 3- 3 3 3+ 3 4 3+ 3-

Taxikistan 2+ 2- 2- 2+ 1 1 1 1 1 1

Turkmenistan 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Ukraina 3 2 2+ 2+ 3+ 2 2 1 2 2

Uzbekistan 3- 2- 2 2 2 3 1 1 2- 2

Pretprijatija Pazari Infrastruktura Finansiski institucii


proceduri; i zdravi praktiki za korporativno upra-vuvawe. [to se odnesuva do infrastrukturata, indi-katorite go merat: stepenot na reforma na tarifni-ot sistem; komercijalizacijata na infrastrukturni-te pretprijatija, i stepenot na regulatoren i insti-tucionalen razvoj. Vo vrska so finansiskite insti-tucii, indikatorite go merat: stepenot do koj se li-beralizirani kamatnite stapki; vospostavuvawe nadvo-stepen bankarski sistem; i sozdavawe na pazar nahartii od vrednost. Tie, isto taka, go procenuvaatstepenot do koj regulativata se pribliùva kon me-|unarodnite standardi, dali taa se sproveduva efi-kasno i dali postojat proceduri za re{avawe naproblemot so propadnatite finansiski institucii.

Grafikonot 2.1. gi prikaùva celokupnite rezul-tati od tranzicionite indikatori vo prosek za peri-odot od 1989 do 2001, i toa za sekoja zemja vo regionotvo ramkite na dve {iroki dimenzii na reforma-li-beralizacija i privatizacija na malite pretprijati-ja i privatizacija na golemite pretprijatija i insti-tucionalen razvoj, od druga strana. Ovie proseci

ovozmoùvaat sumirawe na regionalniot napredokvo reformite. Grafikonot prikaùva period na brznapredok od 1989 do 1995, zna~itelno zabavuvawe od1996 do 1999 godina, prosledeno so porast vo 2000 go-dina. Vo 2001 godina reformite ponatamu napredu-

Sistem na klasifikacija na indikatorite na tranzicijataPrivatizacija na golemite pretprijatija1 Mal stepen na privatna sopstvenost.2 Seopfaten plan ve}e gotov za implementacija;nekoi proda`bi ve}e se zavr{eni.3 Nad 25 procenti od sredstvata na golemite pret-prijatija se vo privatna sopstvenost ili vo pro-ces na privatizirawe (pri {to procesot dostignafaza vo koja dràvata efektivno gi predade nejzi-nite prava na sopstvenost), no moèbi so goleminere{eni pra{awa vo vrska so korporativnotoupravuvawe.4 Nad 50 procenti od sredstvata na dràvnitepretprijatija i na farmite se vo privatna sop-stvenost, a postoi zna~itelen napredok vo korpo-rativnoto upravuvawe na ovie pretprijatija.4+ Standardi i performansi tipi~ni za razvieni-te industriski ekonomii: nad 75 procenti od sred-stvata na pretprijatijata se vo privatna sopstve-nost so efektivno korporativno upravuvawe.

Upravuvawe i prestruktuirawe napretprijatijata1 Meki buxetski ograni~uvawa (labavata kredit-na i subvenciska politika ja oslabnuvaat finan-siskata disciplina na nivo na pretprijatie); malbroj na reformi za promovirawe na korporativ-noto upravuvawe.2 Umereno zategnata kreditna i subvenciska poli-tika, no slabo sproveduvawe na ste~ajnite zakoni

i mala aktivnost za zacvrstuvawe na konkurenci-jata i korporativnoto upravuvawe.3 Zna~itelni i odr`livi aktivnosti za zajaknu-vawe na buxetskite ograni~uvawa i za efektivnopromovirawe na korporativnoto upravuvawe (naprimer, preku privatizacija kombinirana so za-tegnata kreditna i subvenciska politika i/ilisproveduvawe na zakonite za ste~aj).4 Zna~itelno podobruvawe na korporativnoto up-ravuvawe, na primer, odgovornost na aktivniotpazar na korporativna kontrola; zna~itelni noviinvesticii na nivo na pretprijatie.4+ Standardi i performansi tipi~ni za razvieni-te industriski ekonomii: efektivna korporativ-na kontrola primenuvana preku doma{nite fi-nansiski institucii i pazari, promovirawe naprestruktuiraweto pottiknato od pazarot.

Politika na konkurencija1 Nema zakoni za konkurencija i institucii.2 Doneseni se zakoni za politika na konkurencijai vospostaveni se institucii; postoi odredeno na-maluvawe na ograni~uvawata za vlez ili aktiv-nostite na sproveduvawe na dominantnite firmi.3 Nekoi aktivnosti okolu sproveduvawe na zako-nite za da se namali zloupotrebata na pazarnatamo} i da se promovira korporativno okruùvawe,vklu~uvaj}i podelba na dominantnite konglome-rati; zna~itelno namaluvawe na ograni~uvawataza vlez.4 Zna~itelni aktivnosti na sproveduvawe za

Grafik 2.1.Godi{en prosek na indikatorite na tranzicija na EBRD, 1989-2001

Liberalizacija/privatizacija na mali pretprijatija - prosek.Privatizacija na golemi pretprijatija i institucionalen razvoj.

EBRD prosek

1 2 0 / 1 2 1


namaluvawe na zloupotrebata na pazarnata mo} ipromovirawe na korporativno okruùvawe.4+ Standardi i performansi tipi~ni za razvien-ite industriski zemji: efektivno sproveduvawena politikata na konkurencija; neograni~en vlezna pove}eto pazari.

Telekomunikacii 1 Mal napredok vo komercijalizacijata i regu-lacijata. Postoi minimalen stepen na u~estvo naprivatniot sektor. Ima golemo politi~ko me{a-we vo donesuvaweto na rakovodnite odluki. Imanedostatok od tro{o~no-efektivni principi naodreduvawe na tarifite, so golemo vkrsteno sub-vencionirawe. Mal broj drugi institucionalnireformi za pottiknuvawe na liberalizacijatabea predvideni, duri i za mobilnite telefoni iuslugi so novosozdadena vrednost.2 Umeren napredok vo komercijalizacijata. Izvr-{ena e korporativizacija na dominantniot opera-tor, a postoi odredeno razdvojuvawe na operacija-ta od upravuvaweto so javniot sektor, no tarifi-te s¢ u{te se politi~ki odreduvani.3 Zna~itelen napredok vo komercijalizacijata iregulacijata. Postoi celosna odvoenost na tele-komunikaciite od po{tenskite uslugi, so namalu-vawe na goleminata na vkrstenoto subvencionira-we. Izvr{ena e odredena liberalizacija vo mo-bilniot segment i kaj uslugite so novosozdadenavrednost.4 Celosna komercijalizacija (vklu~uvaj}i priva-tizacija na dominantniot operator) i izvr{eniseopfatni regulatorni i institucionalni re-formi. Postoi golema liberalizacija na vlezot.4+ Postignata implementacija na efektivna reg-ulativa (vklu~uvaj}i operirawe na nezavisen reg-ulator) so koherentna regulatorna i institucio-nalna ramka za odreduvawe na tarifite, pravila-ta za me|usebno povrzuvawe, licencirawe, provi-zii za povrzuvawe i spektralna alokacija. Postoifunkcija na ombudsman za potro{uva~ka.

Elektri~na energija1 Sektorot za energetika funkcionira kako sek-tor na vladata. Postoi politi~ko me{awe vo ra-kovodeweto na industrijata, so mala komercijal-na sloboda ili pritisok. Prose~nite ceni se po-niski od tro{ocite, pri {to postoi nadvore{noi implicitno subvencionirawe i vkrsteno sub-vencionirawe. Mnogu mala institucionalna re-forma. Postoi monolitna struktura, bez izdvoju-vawe na razli~ni delovi na biznisot.

2 Pretprijatieto za elektri~na energija e distan-cirano od vladata. Na primer, toa funkcionirakako akcionersko dru{tvo, no s¢ u{te postoi po-liti~ko me{awe. Ima{e nekoi obidi za zaostru-vawe na buxetskite ograni~uvawa, no motivite namenaxmentot za efikasna realizacija se slabi.Postoi odreden stepen na subvencionirawe ivkrsteno subvencionirawe. Ostvarena e mala ins-titucionalna reforma. Postoi monolitna struk-tura, bez izdvoenost na razli~ni delovi od bizni-sot. Postoi minimalna, dokolku voop{to postoi,vklu~enost na privatniot sektor.3 Donesen e zakon koj ovozmoùva celosno pre-struktuirawe na industrijata, vklu~uvaj}i verti-kalno odvojuvawe preku razdeluvawe na smetkitei formirawe na regulator. Izvr{eni se odredenireformi na tarifite i podobruvawa vo naplatatana prihodite i postoi odredena vklu~enost naprivatniot sektor.4 Donesen e i sproveden zakon za prestruktuirawena industrijata, so podelba na industrijata na ge-neracija, transmisija i distribucija. Sozdaden eregulator. Postojat formulirani i implementi-rani pravila za tro{o~no-efikasno odreduvawena tarifite. Sozdadeni se aran`mani za mreènpristap (prenosliv pristap, model na eden kupu-va~). Postoi zna~itelno me{awe vo privatniotsektor pri raspredelbata i/ili generiraweto.4+ Biznisot e vertikalno podelen na generirawe,transmisija i raspredelba. Formiran e nezavisenregulator so celosno ovlastuvawe da formiraefektivni tarifi koi }e gi odrazuvaat tro{oci-te. Postoi golemo u~estvo na privatniot sektor.Postoi institucionalen razvoj, koj gi opfa}aaran`manite za mreèn pristap i celosna sora-botka pri generiraweto.

@eleznici1 Monolitni organizaciski strukturi s¢ u{tepostojat. Dràvnata èleznica s¢ u{te e efek-tivno rakovodena kako vladin sektor. Postoi ma-la komercijalna sloboda vo odreduvaweto na ce-nite ili investiciite. Nema u~estvo vo privatni-ot sektor. Sprovedeno e vkrsteno subvencionira-we na obvrskite za patni~ki uslugi so prihodi odkargo uslugi.2 Novite zakoni ja oddale~uvaat èleznicata oddràvata, no postojat slabi komercijalni celi.Nema buxetsko finansirawe na obvrskite od jav-nite uslugi koi postojat. Organizaciskite struk-turi s¢ u{te se vo golema mera bazirani na geo-grafski ili funkcionalni oblasti. Sporednite


biznisi se odvoeni, no postoi malo divestirawe.Postoi minimalno pottiknuvawe na u~estvoto naprivatniot sektor. Prezemeno e prvi~no delovnoplanirawe, no celite se op{ti i neizvesni.3 Doneseni se novi zakoni so koi se prestruktuiraèleznicata i se voveduva komercijalna orienta-cija. Kargo uslugite i patni~kite uslugi se odvoe-ni, a marketing grupaciite se priklu~eni na tra-dicionalnite strukturi. Izvr{eno e odredeno od-vojuvawe na sporednite biznisi. Prisutna e odre-dena buxetska kompenzacija za patni~kite uslugi.Delovnite planovi se formirani so jasni inves-ticioni celi i celi za sanacija, no finansiskisredstva ne se obezbedeni. Postoi odredeno u~es-tvo na privatniot sektor vo sanacijata i/ili odr-ùvaweto.4 Doneseni se novi zakoni za celosno komercija-lizirawe na èleznicata. Sozdadeni se posebnivnatre{ni profitni centri za patnicite i tova-rot (fakti~ki i pretstojni). Postoi golema pa-zarna sloboda za formirawe na tarifite i inves-ticiite. Srednoro~nite delovni planovi se vofaza na implementacija. Sporednite industrii seodvoeni. Razviena e politika za promovirawe naprivatni operacii na èlezni~ki transport.4+ Donesen e zakon za èleznici so koj se ovozmo-ùva oddeluvawe na infrastrukturata od opera-ciite, i/ili kargo od patni~kite operacii, i/ilioperaciite na privatnite vozovi. Postoi u~estvona privatniot sektor vo sporednite uslugi i odr-ùvaweto na prugata. Formiran e nadzoren organza èleznicata. Sprovedeno e formirawe cenispored pristap. Sozdadeni se planovi za celosnodivestirawe i transfer na sopstvenosta na sred-stvata, vklu~uvaj}i ja infrastrukturata i vozni-ot park.

Pati{ta1 Postoi minimalen stepen na decentralizacija ine e izvr{ena komercijalizacija. Site funkciina nadzor, upravuvawe so pati{tata i alokacijana resursite se centralizirani na ministerskonivo. Novite investicii i finansiraweto na odr-ùvaweto na pati{tata zavisat od alokaciite nacentralniot buxet. Taksite za korisnicite na pa-ti{tata se bazirani i vrz drugi kriteriumi pok-raj kriteriumot na relativni tro{oci vovedenivrz mreàta i koristeweto na pati{tata. Izgrad-bata na pati{ta i odrùvaweto go vr{at ediniciza javna izgradba. Nema u~estvo na privatniotsektor. Vo podgotovkata na proektite za pati{-tata nema javni konsultacii ili odgovornost.

2 Postoi umeren stepen na decentralizacija iprezemeni se prvi~ni ~ekori za komercijalizaci-ja. Formirana e Agencija za pati{ta. Prezemenise prvi~ni ~ekori vo alokacijata na resursite ivo metodite na javna nabavka. Patarinite se bazi-raat na vozilata i na danocite na gorivoto, no sa-mo indirektno se povrzani so koristeweto na pa-ti{tata. Formiran e Fond za pati{ta, no toj za-visi od alokaciite na centralniot buxet. Izgrad-bata i odrùvaweto na pati{tata go vr{at glavnokorporativizirani javni subjekti, so odredenou~estvo na privatniot sektor. Postoi minimalnajavna konsultacija/u~estvo i odgovornost vo u~es-tvoto vo proektite za pati{ta.3 Postoi prili~no visok stepen na decentraliza-cija i komercijalizacija. Regulacijata, alokaci-jata na resursite i administrativnite funkcii sejasno odvoeni od odrùvaweto i operaciite namreàta na javnite pati{ta. Patarinite se bazi-raat na danocite na vozilata i gorivoto i prili~-no direktno se povrzani so koristeweto na pa-ti{tata. Donesen e zakon so koj se ovozmoùvaobezbeduvawe i funkcionirawe na javni pati{taod strana na privatni pretprijatija vrz osnova nasklu~eni komercijalni dogovori. Postoi u~estvona privatniot sektor ili vo odrùvaweto na pa-ti{tata alocirano preku konkurentni tenderiili preku koncesija za finansirawe, rabotewe iodrùvawe, barem, na delnica od patnata mreà.Postoi ograni~ena javna konsultacija i/ili u~es-tvo i odgovornost vo podgotovkata na proekti zapati{ta.4 Postoi visok stepen na decentralizacija na up-ravuvaweto so pati{tata, donesuvaweto odluki,alokacijata na resursi i menaxment spored odgo-vornosta na vladata i funkcionalnata klasifi-kacija na pati{tata. Se koristi transparentnametodologija za alocirawe na rashodite za pati{-tata. Vospostaveno e sledewe na sproveduvawetona pravilata za konkurentna nabavka za dizajn napati{ta, izgradba, odrùvawe i rabotewe. Pos-toi golemo u~estvo na privatniot sektor vo iz-gradbata, raboteweto i odrùvaweto direktno ipreku javno-privatni partnerski aran`mani.Postoi zna~itelna javna konsultacija i/ili u~es-tvo i odgovornost vo podgotovkata na proektiteza pati{tata.4+ Vospostaveno e celosno decentralizirano up-ravuvawe so pati{tata, so donesuvawe odluki,alokacija na resursi i menaxment na patnite mre-ì i razli~ni nivoa na upravuvawe. Komercijali-zirani operacii na odrùvawe na pati{tata se

1 2 2 / 1 2 3


prezemeni preku otvoreni konkurentni tenderiod privatni grade`ni kompanii. Doneseni se za-koni koi ovozmoùvaat patarinite celosno da gireflektiraat tro{ocite od koristeweto na pa-ti{tata i povrzanite faktori, kako {to e mete-òt, nesre}ite i zagaduvaweto. Postoi op{tou~estvo na privatniot sektor vo site aspekti naobezbeduvaweto na pati{ta direktno i preku jav-no-privatni partnerski aran`mani. Se vr{at ce-losni javni konsultacii vo procesot na odobruva-we za novite proekti za pati{ta.

Voda i otpadna voda1 Postoi minimalen stepen na decentralizacija ine e izvr{ena komercijalizacija. Slu`bite za vo-da i otpadni vodi se rakovodeni kako vertikalnointegriran priroden monopol od strana na minis-terstvo preku nacionalni i regionalni podru`-nici ili od strana na op{tinski sektori. Ne pos-toi, odnosno postoi mala finansiska avtonomijai/ili rakovoden kapacitet na op{tinsko nivo. S¢u{te postojat intenzivno subvencionirani tari-fi, kako i visok stepen na vkrsteno subvencioni-rawe. Postoi nisko nivo na naplata na gotovina-ta. Centralnata ili regionalnata vlada gi kon-trolira tarifite i investicionite nivoa. Nepostojat eksplicitni pravila vo javnite dokumen-ti vo vrska so tarifite ili kvalitetot na usluga-ta. Ne postoi, odnosno nema zna~ajno u~estvo naprivatniot sektor.2 Postoi umeren stepen na decentralizacija, aprezemeni se prvi~ni ~ekori za komercijalizaci-ja. Uslugite za voda i otpadni vodi gi obezbeduva-at pretprijatija vo sopstvenost na op{tinite,koi funkcioniraat kako akcionerski dru{tva.Postoi odreden stepen na finansiska avtonomijana op{tinsko nivo, no golema zavisnost od cen-tralnata vlada za grantovi i transferi na doho-dot. Delumno pokrivawe na tro{ocite se postig-nuva preku tarifite, a prezemeni se prvi~ni ~e-kori za namaluvawe na vkrstenite subvencionira-wa. Postojat op{ti javni nasoki vo vrska so for-miraweto na tarifite i kvalitetot na uslugata,no tie s¢ u{te se pod ministerska kontrola. Pos-toi odredeno u~estvo na privatniot sektor prekukontakti so slu`bite ili rakovodstvoto ili pre-ku konkurencija za obezbeduvawe na sporedni us-lugi.3 Postoi prili~no visok stepen na decentraliza-cija i komercijalizacija. Komunalnite uslugi zavoda i otpadni vodi funkcioniraat so rakovodnai smetkovodstvena nezavisnost od op{tinite, ko-ristej}i me|unarodni smetkovodstveni standardi

i menaxment informacioni sistemi. Odobren ezakon za finansirawe na op{tinite. Pokrivawe-to na tro{ocite celosno se vr{i preku tarifitei postoi minimalno nivo na vkrsteno subvencio-nirawe. Formirana e poluavtonomna regulatornaagencija so cel da dava soveti vo pogled na tari-fite i kvalitetot na uslugite, no bez ovlastuva-we da gi odreduva. Podetalni pravila se formi-rani vo dogovornite dokumenti specificiraj}iformula za revidirawe na tarifite i standardi-te na izvr{uvaweto. Postoi u~estvo na privatni-ot sektor preku celosna koncesija na edna golemaslu`ba, barem vo eden grad.4 Postoi visok stepen na decentralizacija i ko-mercijalizacija. Komunalnite slu`bi za voda iotpadni vodi se nezavisni, so gotovinski tekovi -bez op{tinski buxetski transferi - koi obezbe-duvaat finansiska izvodlivost. Sproveden e Za-kon za finansirawe na op{tinite, koj im obezbe-duva na op{tinite mo`nost da sobiraat finan-siski sredstva. Postoi celosno pokrivawe na tro-{ocite i nema vkrsteno subvencionirawe. Polu-avtonomna regulatorna agencija ima ovlastuvaweda sovetuva i da sproveduva tarifi i kvalitet nauslugite. Postoi zna~itelno u~estvo na privatni-ot sektor preku koncesii od tipot gradi-raboti-prenesi, menaxment dogovori ili proda`ba naimot na uslu`nite delovi od mreàta ili na cela-ta mreà. Izvr{ena e koncesija na glavnite uslu-gi i vo grad, koj ne e glavniot grad.4+ Komunalnite slu`bi za voda i otpadni vodi secelosno decentralizirani i komercijalizirani.Golemite op{tini imaat finansiska avtonomijai ja demonstriraat sposobnosta za sobirawe nafinansiski sredstva. Postignato e celosno pok-rivawe na tro{ocite i ne postojat vkrsteni sub-vencionirawa. Postoi celosno avtonomen regula-tor so celosno ovlastuvawe da gi revidira i spro-veduva nivoata na tarifite i standardite za kva-litet na rabotata. Postoi golemo u~estvo na pri-vatniot sektor preku upravuvawe so uslugi-te/dogovori za iznajmuvawe, so golem motiv i/ilicelosni koncesii i/ili odvojuvawe na slu`bite zavoda i otpadni vodi vo golemite urbani oblasti.

Reforma na bankite i liberalizacija na kamatna-ta stapka1 Mal napredok po vospostavuvaweto na dvofazensistem.2 Zna~itelna liberalizacija na kamatnite stapkii kreditna alokacija; ograni~ena primena na na-so~eni krediti ili kamatni plafoni.3 Zna~itelen napredok vo vospostavuvawe na ban-


vaa, no so pozabavena dinamika. Sepak, pove}e od dvetretini od zemjite vo regionot (19 od 27) postignaazgolemuvawe vo nivnite vkupni rezultati, a sedum nepokaàa nikakva promena. Samo Turkmenistan, kojve}e zaostanuva vo reformite, zabeleà ponatamo-{en pad ovaa godina.

Tranzicionite indikatori za 1992-2000 se pretsta-veni ocenkite za poddelnite zemji na krajot na Iz-ve{tajot. Ovogodi{nite tranzicioni indikatori zaSR Jugoslavija se vklu~eni za prv pat. Izve{tajot,isto taka, za prv pat gi nabrojuva tranzicionite in-dikatori na EBOR od 1992 navamu i za Bosna i Her-cegovina i za SR Jugoslavija. Kako i tranzicioniteindikatori objaveni vo ovoj i vo prethodnite Iz-ve{tai, rezultatite ja odrazuvaat procenkata naekonomistite na EBOR zadolèni za sledewe na od-delni zemji upotrebuvaj}i gi kriteriumite opi{anivo zabele{kite na Tabela 2.1 i 2.2.

Pokraj klu~nite tranzicioni oblasti opfatenipreku Izve{taite za tranzicija, ova Poglavje imadva Aneksa koi go rezimiraat napredokot vo dopol-nitelni oblasti na reformite vo pazarna ekonomijakoja dobro funkcionira. Aneksot 2.1 gi prikaùvarezultatite od pravniot pregled za tranzicija naEBOR na 136 pravnici koi rabotat vo 27 zemji vo re-gionot. Kancelarijata na Generalniot Sovet naEBOR go sprovede i go analizira{e ovoj pregled, koj

ja meri obemnosta i efektivnosta na komercijalnitei finansiskite zakoni, so poseben akcent na onie za-koni i regulativi koi se relevantni za investicio-nite i finansiskite odluki. Tie gi vklu~uvaat zako-nite za trgovski dru{tva, za ste~aj i za garantiranitransakcii, kako i zakonite i regulativite za ban-karstvo i hartii od vrednost. Pregledot gi ispituvai sodrìnata na zakonot i efektivnosta na zakon-skoto sproveduvawe. Spored toa, toj e vreden dodatokna ekonomskite tranzicioni indikatori na EBOR.Aneksot 2.2 go ispituva postignatiot napredok voza{titata na ìvotnata sredina i go ocenuva stepe-not na javno u~estvo vo donesuvaweto na odluki vovrska so ìvotnata sredina.

2.2. REDOSLED NA REFORMITE, TEK I PRESVRTI

Odr`liviot napredok vo tranzicijata bara seop-fatna implementacija na reformite vo mnogu oblas-ti, od liberalizacija na pazarot do institucionalenrazvoj. Dodeka tendencijata na ovie reformi be{e dase nadopolnuvaat i da se zacvrsti nivnoto dolgoro~-no vlijanie vrz ekonomskite performansi, ne bi bi-lo izvodlivo, ili poèlno, da se prodolì naedna{vo site oblasti. Na po~etokot na tranzicioniot pro-ces, pove}eto dràvi imaa ograni~eni kapaciteti za

karska solventnost i na ramka za prifatliva su-pervizija i regulacija; celosna liberalizacija nakamatnata stapka so mal preferencijalen pristapdo evtino refinansirawe; zna~itelno odobruva-we zaemi na privatnite pretprijatija; zna~itelnofinansisko prisustvo na privatnite banki.4 Zna~itelno pribliùvawe na bankarskite zako-ni i regulativi kon standardite na Bankata za me-|unarodni poramnuvawa; dobro razrabotena ban-karska konkurencija i efektivna prifatliva su-pervizija; zna~itelni zaemi pod povolni usloviza privatnite pretprijatija; zna~itelno finan-sisko prodlabo~uvawe.4+ Standardi i normi za rabota na najrazvieniteindustriski ekonomii: celosna konvergencija nabankarskite zakoni i regulativi so standarditena BIS; obezbeduvawe na celosna grupa konku-rentni bankarski uslugi.

Pazari na hartii od vrednost i nebankarski finansiski institucii1 Mal napredok.2 Formirawe na berzi na hartii od vrednost, mar-ket-mejkeri i brokeri; odredeno trguvawe so dr-

àvni hartii od vrednost; rudimentarna zakonskai regulatorna ramka za izdavawe i trguvawe sohartii od vrednost.3 Zna~itelno izdavawe na hartii od vrednost odstrana na privatnite pretprijatija; formirawenezavisni registri na akcii, obezbeduvawe naproceduri za evidencija i poramnuvawe, i odrede-na za{tita na malcinskite akcioneri; podem nanebankarski finansiski institucii (na primer,investicioni fondovi, privatni osiguritelni ipenziski fondovi, lizing kompanii) i povrzanaregulativna ramka.4 Zakonite i regulativite za hartii od vrednostse pribliùvaat do standardite na IOSCO; zna-~itelna pazarna likvidnost i kapitalizacija;dobro razraboteni nebankarski finansiski in-stitucii i efektivna regulativa.4+ Standardi i normi na u~inok na razvienite in-dustriski ekonomii: celosna konvergencija na za-konite za hartii od vrednost i regulativite sostandardite na IOSCO; celosno razvieno neban-karsko posreduvawe.

1 2 4 / 1 2 5


implementacija na reformite vo smisla na nivnitefinansiski i administrativni resursi, a efikas-nosta na reformite ~esto pati bara u~ewe iadaptacija na odnesuvaweto i vo javniot i vo privat-niot sektor (vidi go Izve{tajot za tranzicija od1994, Glava 1). Ova ja popre~i efektivnata imple-mentacija na institucionalnite reformi vo koidràvata treba{e da prezeme novi zna~ajni ulogi iobvrski. Istovremeno, seopfatnite reformi ne beasekoga{ poèlni bidej}i krajnata to~ka na tranzi-cijata i vlijanieto na neizbe`no delumnite re-formi bea vo golema mera neizvesni. Spored toa,postoeja potencijalni pridobivki od voveduvawetona reformi vo fazi i od u~eweto za nivnite posle-dici.4 Za reformski orientiranite politi~ari ikreatori na politikite koi se soo~ile so bolnotosproveduvawe na reformi, no i so ograni~uvawata dase opstane vo politi~kiot ìvot, celta be{e da seizberat sprovedlivi reformi koi imaat visoka {an-sa da dadat zna~ajni pridobivki vo smisla na poli-ti~ka poddr{ka i koi ja postavija scenata za ponata-mo{ni reformski merki.

Vo pove}eto slu~ai, po~etnite reformi se sostoe-ja vo liberalizacija na cenite i trgovijata, privati-zacija na malite pretprijatija i, vo nekoi zemji,masovna privatizacija na golemite pretprijatija.Masovnata privatizacija so vau~eri kakva {to be{eimplementirana vo ê{ka, Litvanija, Rusija i Slo-va~ka, be{e tipi~na za tranzicionite ekonomii i seiskoristi za zgolemuvawe na dinamikata na refor-mite. Pove}eto reformi baraa od dràvata da gi na-mali funkciite so napu{tawe na administrativni-te kontroli na cenite, trgovijata i deviznite kurse-vi i so prenos na dràvniot imot vo privatna sop-stvenost.

Posledovatelno, postoeja relativno malku finan-siski ili administrativni ograni~uvawa vo vrska soimplementacijata na ovie politiki, iako implemen-tacijata na programite za masovna privatizacija na-metnuva{e potreba od zna~itelen administrativenkapacitet za kratok period. Sepak, ovie reformizna~itelno gi zgolemija ekonomski i socijalni tro-

{oci. Pri~ina za ova bea nesovpa|awata me|u plani-ranata ponuda i pazarnata pobaruva~ka, tehnolo{ki-te i organizacionite nedostatoci na dràvnitepretprijatija i prekinuvawe na vospostavenite mre-ì za ponuda.5 Osobeno, ovie i drugite ekonomski us-lovi na po~etokot na tranzicijata imaa zna~itelnovlijanie vrz makroekonomskite performansi, dras-ti~no zgolemuvaj}i gi tro{ocite na prisposobuva-weto i politi~kiot otpor za reformite, koi mora-{e da se nadminat za da napreduvaat reformite.6

Po~etnite politi~ki uslovi i strategii po zavr-{uvaweto na komunisti~kite reìmi, isto taka,imaa zna~ajno vlijanie vrz po~etnite izbori za re-formite. Padot na komunizmot e voobi~aeno povr-zan so demokratskite revolucii vo centralna i is-to~na Evropa i Balti~kite dràvi, i podemot na no-vite dràvi koi sproveduvaat reformi. Sepak, vonekoi zemji na JIE i mnogu zemji na ZND prvitepost-komunisti~ki zemji bea rakovodeni od istatapoliti~ka elita koja vladee{e vo komunizmot. Mno-gu politi~ari od vladeja~kite komunisti~ki partiine sakaa da sproveduvaat promeni, pla{ej}i se dekaekonomskite i politi~kite reformi bi gi potkopa-le nivnite ekonomski i politi~ki interesi. Spro-tivno na ova, novite politi~ki lideri i novite eli-ti koi gi poddrùvaa ~esto pati imaa pogolem stim-ul za voveduvawe reformi. Novite vladi ja koristealiberalizacijata na pazarite i trgovijata, brzataprivatizacija na malite pretprijatija i demokrat-skite reformi za da ja namalat mo}ta na vladinitebirokrati i menaxerite vo pretprijatijata i da jaspre~at povtornata pojava na politi~ki monopoli.Nekoi zemji sproveduvaa brza masovna privatizacijana golemite pretprijatija so cel da sozdadat golemiakcioneri so zaedni~ki interesi za prodolùvawena pazarnite reformi, iako so me{ani ekonomski ipoliti~ki rezultati.

Voveduvaweto na demokratski i pazarno-orienti-rani reformi ima{e tendencija da sozdade dvièwenanapred vo mnogu tranzicioni ekonomii. Ova moèda se vidi od pozitivnata povrzanost pome|u odr`li-vata politi~ka i ekonomska liberalizacija i napre-dokot vo privatizacijata na golemite pretprijatijai vo institucionalniot razvoj. Grafikonot 2.2 i Ta-belata 2.3. go pokaùvaat odnosot me|u napredokotvo privatizacijata na golemite pretprijatija i in-stitucionalniot razvoj, od edna strana, i odr`liva-ta liberalizacija na pazarite i trgovijata od drugastrana. Grafikonot 2.3., isto taka, ja prikaùva po-zitivnata povrzanost me|u odr`livata politi~kaliberalizacija i razvojot na instituciite za pod-dr{ka na pazarot. Sepak, dodeka doma{nata poddr{-

4 Vidi na primer, Devatripont i Roland (1995) i Roland (2000), Glava 2.5 Roland i Verdie (1999) vospostavija ramka za ispituvawe na visokite tro{oci za prisposobuvawe so koi sesoo~ija tranzicionite ekonomii.6 Vidi Berg, Boren{tejn, Sahi i Setlemejer (1999) i Fal~eti, Rejser i Sanfi (2000)

Me|unarodnata integracija moè da gi nadopolni doma{nitefaktori pri napredokot na reformite i zajaknuvaweto naekonomskite performansi. Procesot za pristapuvawe konEvropskata unija izvr{i silno vlijanie vrz nasokata idinamikata na reformite za desette zemji kandidati odCentralna i isto~na Evropa, balti~kite zemji i jugo-isto~naEvropa


ka za reformite i obvrzanosta na lokalnata samoup-rava za nivna implementacija se fundamentalni zaodr`liviot napredok vo tranzicijata, isto taka, eva`no da se prifati deka nadvore{nite faktori, ka-ko procesot na pristapuvawe kon EU, moàt da po-mognat vo zabrzuvaweto na napredokot. Za Hrvatskai ~etirite zemji od JIE koi ne se del od procesot naza~lenuvawe, EU po~na da vodi pregovari za sklu~u-vawe na Dogovori za stabilizacija i asocijacija.Klu~niot preostanat predizvik, sepak, e da se poddr-ì me|unarodnata integracija na zemjite na ZND.

Doma{nite politi~ki promeni dovedoa do refor-mi vo nekolku zemji vo tekot na minatata godina,osobeno vo JIE (vidi Grafikon 2.4). SR Jugoslavijaja doìvea najdramati~nata politi~ka promena ivlastite sega sproveduvaat programa za "nadomestu-vawe# po desette godini na konflikt i nemiri. Nas-proti ova, izbivaweto na vnatre{niot konflikt vososednata Republika Makedonija dovede do zabavu-vawe ili privremeno zapirawe na klu~nite refor-mi. Hrvatska prodolì so politi~kite promeni vojanuari 2000 po smrtta na porane{niot pretsedatelTu|man i potpi{a Dogovor za stabilizacija i asoci-jacija so EU vo oktomvri 2001. Perspektivite za zgo-lemuvawe na dinamikata vo reformite vo Bosna iHercegovina se podobri po izborot na ne-nacional-isti na klu~nite vladini pozicii i na dràvno nivoi vo dvata entiteti (Federacijata Bosna i Hercego-vina i Republika Srpska).

Kako rezultat na odr`liviot ekonomski rast ipoliti~kata stabilnost, vo Rusija be{e postignatzna~itelen napredok vo oblasta na korporativnotoupravuvawe i reformite vo delovniot sektor. Nekoiprivatni kompanii zapo~naa da gi eliminiraat lo-{ite delovni praktiki, a dràvata ja zacvrsti nejzi-nata kontrola vrz sopstvenosta vo kompanijata"Gasprom#. Drugi zemji od ZND, ne samo {to imaapridobivki od ekonomskiot rast vo Rusija, tuku i sa-mite postignaa napredok vo reformite. Belorusija iUzbekistan namalija del od nivnite seopfatni kon-troli i ograni~uvawa na cenite, trgovijata i prista-pot do devizi, no vo celina, postignat e mal napre-dok vo tranzicijata vo ovie zemji. Ermenija, Azerbej-xan, Kazahstan i Ukraina prodolìja so privatiza-cija na golemite pretprijatija i so bankarskite re-formi.

Zna~itelen napredok be{e postignat od strana nanekoi zemji koi bea pokaneti da zapo~nat pregovoriza pristap kon EU na Samitot vo Helsinki na zem-jite od EU vo dekemvri 1999 godina, osobeno vo Lat-vija i Slova~ka, i vo pomala mera, Litvanija i Roma-nija. Ovie zemji postignaa napredok vo privatizaci-

jata na golemite pretprijatija, sproveduvaweto nakonkurentskata politika, reformite vo infra-strukturata i bankarstvoto. Litvanija stana ~lenkana STO. Prviot bran na zemji kandidati za ~lenstvovo EU prodolì so reformite, pri {to zabeleì-telni rezultati postignaa ê{ka, Estonija i Pol-ska.

2.3. REFORMI VO POÊTNATA FAZA

Pove}e od decenija po padot na komunisti~kitereìmi vo regionot, s¢ u{te postoi golema razlikavo napredokot na reformite i jazot pome|u zemjiteprodolùva da se prodlabo~uva. Naprednite zemjiimaat odr`liv tek na reformite, dodeka ostanatite}e treba soodvetno da im pristapat na po~etnite re-

formi za liberalizacija, privatizacija na malitepretprijatija i sozdavawe na opkruùvawe koe gipoddrùva privatnite investicii i pretpriemni{-

Grafik 2.2.Liberalizacija i institucionalni performansi

Grafik 2.3.Funkcionirawe na demokratijata i institucionalen razvoj

Broj na godini so kontinuirana liberalizacija

Broj na godini vo koi Vladata e izbrana na slobodni i fer izbori

1 2 6 / 1 2 7


tvoto. Ovoj del vr{i ocenka na napredokot vo izmi-natata godina na zemjite koi s¢ u{te se spravuvaat sopo~etnite reformi. Ovie zemji moàt da se podelatvo dve grupi: Bosna i Hercegovina, SR Jugoslavija iTaxikistan se spravuvaat so posledicite od vojnite,vnatre{nite konflikti i me|unarodnata izolacija,dodeka vladite na Belorusija, Turkmenistan i Uzbe-

kistan po steknuvaweto na svojata nezavisnost poka-àa mala podgotvenost za reformi.

Najdramati~en napredok vo strukturnite reformivo izminatata godina postigna SR Jugoslavija. Prededna godina, jugoslovenskata ekonomija se odliku-va{e so {iroki kontroli na cenite, ograni~uvawana trgovijata i pristapot kon devizi, golemi nenami-

reni obvrski na pretprijatijata i nesolventen ban-karski sektor.7 Nekolku vnimatelni obidi za priva-tizacija vo tekot na devedesettite godini propadnaai edinstvenata zna~ajna stranska investicija vo zem-jata be{e proda`bata vo 1997 godina na 49% od oper-atorot na Srpski telekomunikacii na gr~ki i ital-ijanski operator. Zemjata re~isi bankrotira po de-

set godini konflikt i me|unarodni sankcii i docne-{e so pla}awata kon re~isi site doveriteli, vklu~u-vaj}i gi site me|unarodni finansiski institucii,kako MMF i Svetska banka.

Novite reformski orientirani vladi od koalici-jata sostavena od 18 partii, Demokratskata Opozici-ja na Srbija, pobedija na sojuzno nivo vo oktomvri2000 i na republi~ko nivo vo Srbija vo januari 2001po parlamentarnite izbori vo dekemvri 2000.8 Po~-

Neodamne{nite nastani na KosovoVo juni 1999 godina po zavr{uvaweto na oruèniot

konflikt na NATO so SR Jugoslavija i povlekuva-weto na Vojskata na Jugoslavija i bezbednosnite si-li so Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost naON, Kosovo be{e staveno pod uprava na Misijata naPrivremenata administracija na ON (UNMIK).UNMIK ima celokupna odgovornost za civilnitepra{awa na Kosovo, vklu~uvaj}i gi i sudovite. Pred-vremenata odluka za usvojuvawe na germanskata mar-ka (evroto) kako zakonsko plate`no sredstvo, obez-bedi celokupna stabilnost na cenite. Glavnoto mak-roekonomsko pra{awe so koe vo momentov se soo~uvaUNMIK e finansiraweto na tekovnite javni rasho-di. Vo 2000 godina, konsolidiraniot buxet na Kosovobe{e zna~itelno finansiran so nadvore{ni granto-vi (re~isi 50 procenti). Buxetot za 2001 godina izne-suva okolu 750 milioni germanski marki. Od toa, seo~ekuva okolu 70 procenti da bidat finansirani oddoma{ni prihodi (glavno carini na uvoz, akcizi idanok na promet) pri {to donaciite }e go vramnote-ùvaat buxetot.

Po lokalnite izbori vo oktomvri 2000 godina, delod funkciite na UNMIK bea preneseni na novoiz-branite lokalni soveti. Vo noemvri 2001 godina }ebidat odràni izbori za Sobranieto, koe go so~inu-vaat 120 mesta. Deset od tie mesta se rezervirani zaetni~kite Srbi, a deset za drugite malcinstva na Ko-sovo. Sobranieto }e go izbere pretsedatelot, koj,pak, }e go nazna~i premierot. Se o~ekuva Vladata naKosovo da gi re{ava sekojdnevnite pra{awa vo pok-rainata. UNMIK }e ja zadrì direktnata kontrolavrz sudstvoto i redot i mirot i ponatamu }e bide od-govorna za Kosovskiot za{titen korpus, koj vo gole-ma mera e etni~ko albansko telo so odreden broj srp-

ski ~lenovi. Srpskiot parlament odbi da ja prifatiustavnata ramka na UNMIK za samouprava na Koso-vo vrz osnova na toa deka taa "predvremeno odreduvakone~no re{enie za pokrainata Kosovo# i deka "negi obezbeduva minimalnite uslovi za vra}awe na Sr-bite i drugoto nealbansko naselenie#.

Pove}eto regulativi doneseni od strana na UN-MIK se odnesuvaat na bezbednosta, dràvnata admi-nistracija, fiskalnite i administrativnite pra{a-wa (vospostavuvawe na razli~ni "sektori#). Vo ob-lasta na ekonomskoto i trgovskoto pravo, nekolkuregulativi neodamna bea doneseni za definirawe naosnovnite principi vo klu~nite oblasti na dogovor-noto pravo, za{titata na stranskite investicii ivospostavuvaweto na delovni organizacii. Me|utoanekoi od ovie regulativi s¢ u{te ne funkcioniraatporadi nedostatokot na soodvetna institucionalnaramka.

Glavnoto nere{eno pravno i politi~ko pra{awese odnesuva na sopstvenosta na takanare~enite pret-prijatija vo op{testvena sopstvenost (POS) koi so-~inuvaat golem del od industriskiot sektor na Koso-vo. Kon krajot na 2000 i po~etokot na 2001 godina zagolem broj pretprijatija vo op{testvena sopstvenostbe{e raspi{an tender za dogovori za menaxment(management contracts). Lokalnite menaxeri i vra-botenite obi~no se sprotivstavuvaat na vakviot ~e-kor i toj ne predizvika pogolem interes kaj investi-torite. Neodamna, UNMIK isprati predlog za pri-vatizacija na pretprijatijata vo op{testvena sop-stvenost. Vo nego se sugerira{e pristap od tri to~-ki, vrz osnova na odvojuvawa, planovi za prestruk-tuirawe ili likvidacija. Politi~koto i zakonskotoodobruvawe na takviot predlog se sledi vo or-ganizaciite na ON i vo lokalnite kosovski vlasti.

7 Vidi go Izve{tajot za tranzicija od 2000, Aneks 1.1.8 Privremena koaliciska vlada be{e formirana vo Srbija od oktomvri 2000 do januari 2001, koja be{ekombinacija na ~lenovite na stariot reìm i DOS.


nuvaj}i od 1998 godina, Crna Gora postepeno se dis-tancira{e od Jugoslovenskata federacija i ve}e vos-postavi nekoi pretpazlivi reformi pred da nastap-at politi~kite promeni vo oktomvri 2000. Kosovo,pokraina na Srbija, no od juni 1999 godina pod admin-istracija na ON, se podgotvuva za izbori vo noemvri2001 (Izve{tajot za tranzicijata 2001 e publikuvanna 21 noemvri, n.z.), posle koi }e moè efektivno dase sproveduva reformskata agenda za pokrainata (vi-di Dodatok 2.1). Novite vladi i na republi~ko i nasojuzno nivo pokaàa cvrsta opredelba za reformi ièlba da se nadomesti zagubenoto vreme.

Vo SR Jugoslavija, liberalizacijata na cenite be-{e prv ~ekor kon reformi. Ova be{e inicirano voposlednite denovi na prethodnata vlada. Do sredina-ta na 2001 godina re~isi site ceni, osven onie nalebot, bra{noto i komunalnite uslugi, bea libera-lizirani. Ovie merki bea pridruèni so striktnistabilizacioni politiki od strana na centralnatabanka koi go dadoa sledniot rezultat: godi{nata in-flacija, koja be{e nad 100% na krajot na 2000 godinase ocenuva deka }e se namali na pomalku od 50% nakrajot na 2001 godina. Cenata na elektri~nata stru-ja, pomalku od 1 cent od amerikanski dolar za kilo-vat-~as na krajot na 2000 godina, be{e zgolemena za60% vo april 2001, so ponatamo{ni zna~itelni zgo-lemuvawa koi ve}e bea sprovedeni ili planirani zavtoroto polugodie. Cenite na drugite komunalni us-lugi se pribliìja do nivoto da gi pokrijat tro{o-cite.

Sojuznite vlasti go ukinaa reìmot na pove}ekra-ten devizen kurs, zamenuvaj}i go so rakovodeno fluk-tuira~ki, i vovedoa konvertibilnost na tekovnitetransakcii.9 Ovie merki bea prosledeni so seopfat-na programa za liberalizacija na trgovijata vo prva-ta polovina na 2001 godina. Ponatamu, srpskata vla-da intenzivno podgotovuva{e nov zakon za privati-zacija, koj be{e odobren od parlamentot vo juni.Va`na lekcija izvle~ena od iskustvoto na drugitetranzicioni ekonomii e deka za pogolemite pret-prijatija, osnovno za strate{kiot investitor e dastekne efektivna kontrola nad kompanijata. Taka,spored noviot srpski zakon, strate{kite investito-ri moàt da steknuvaat mnozinski akcii. Vlastitevo Srbija, isto taka, vr{at pritisok vo vrska so go-lem broj drugi zakoni, vklu~uvaj}i go i Zakonot zastranski investicii, koncesii i konkurencija i di-zajniraat seopfatna reformska programa vo bankar-skiot sektor.

Vo sosednata Bosna i Hercegovina, dinamikata nareformite e relativno pobavna. Ova be{e glavno re-zultat na razurnuva~kite efekti na vojnata od 1992

do 1995 godina, pri {to 200,000 lica se ubieni, pove-}e od 2 milioni se raseleni od svoite domovi, a eko-nomskata aktivnost e s¢ u{te na mo{ne nisko nivovo odnos na ona pred vojnata.

Sepak, drug zna~aen faktor e deka krajot na vojna-ta (1995 godina) ne dovede do pogolema politi~ka re-

forma. Nacionalisti~kite grupi ostanaa na vlast ipostoi opasnost da gi blokiraat reformite, zagrozu-vaj}i gi interesite na zemjata. Samo vo poslednitegodini be{e postignat zna~aen napredok vo refor-mite, prvo so zajaknata intervencija na Visokiotpretstavnik na ON, a potoa so podobrenoto rabote-we na ne-nacionalisti~kite partii na izborite vonoemvri 2000. Politi~ki, zemjata ostanuva podelenana dva entiteta, no neodamna postigna ekonomskinapredok vo nejzinata dolgoro~na cel za sozdavawena edinstven ekonomski prostor. Akcizite se segaharmonizirani i e sklu~en dogovor za zaedni~ki da-nok na promet. Trgovijata me|u entitetite zna~itel-no porasna vo poslednite dve godini. Bankite od ed-niot entitet moàt da otvorat filijali vo drugiot.Sepak, napredokot vo privatizacijata be{e baven,interesite na stranskite investitori ograni~eni ine e jasno dali proda`bata dovede do podobruvawe vokorporativnoto upravuvawe.

Vo Taxikistan reperkusiite od gra|anskata vojnai politi~kata nestabilnost, isto taka, se glavnifaktori za bavniot napredok na tranzicijata. Zemja-ta e edna od najsiroma{nite vo regionot, 95% od na-selenieto ima prihodi koi se pod pragot na siro-ma{tija definiran od strana na Svetskata banka vovisina od 4,30 amerikanski dolari dnevno. I pokrajovie pote{kotii, vlastite prezemaa nekolku va`ni

Grafik 2.4.Promena vo prose~niot indikator na tranzicijata, 2000 - 2001

9 Crna Gora go ukina jugoslovenskiot dinar vo nomevri 2000, ostavaj}i ja germanskata marka (evroto) kakoedinstveno zakonsko plate`no sredstvo vo Republikata.

Izvor: EBRD

1 2 8 / 1 2 9


reformski merki vo tekot na izminatata godina. Ta-xikistan se prijavi za ~lenstvo vo STO (iako vero-jatno ima u{te nekolku godini do za~lenuvaweto) ivo golema mera ja zavr{i privatizacijata na malitepretprijatija. Isto taka, postigna izvesen napredokvo prestruktuiraweto na javnite komunalii i ban-karskiot sektor. Me|utoa i pokraj ovie reformskimerki, osnovite za ekonomskata i politi~kata sta-bilnost ostanuvaat slabi. Vo avgust 2001 godina vla-data ne uspea da gi sprovede dogovorenite reformivo programata za prisposobuvawe sklu~ena so MMF,a u{te pove}e voenite intervencii vo sosedniot Av-

ganistan ja zgolemija neizvesnosta. Pokraj slabata politi~ka podgotvenost za pazar-

no-orientirani reformi, Belorusija i Uzbekistanpostignaa zna~itelen napredok vo izminatata godinavo liberalizacijata na pristapot kon devizi. Belo-rusija gi unificira{e devizniot kursevi vo septem-vri 2000 i prodolì so liberalizacija na devizniotpazar vo juli 2001 dozvoluvaj}i im na strancite dazemat u~estvo vo me|u-bankarskoto trguvawe. Vo Uz-bekistan pristapot do devizi be{e zna~itelno libe-raliziran i pogolemiot del od uvozot sega se rakovo-di spored oficijalniot devizen kurs, koja e na prib-

Institucio- Indeks na inici- Promena na Kumulativna Kumulativna

nalen razvoj jalnite uslovi po~etnata Vlada liberalizacija demokratija

Ungarija 3.6 3.3 Y 11.0 12.0

Estonija 3.5 -0.4 Y 8.0 10.0

Polska 3.5 1.9 Y 9.0 12.0

ê{ka 3.3 3.5 Y 10.0 12.0

Slovenija 3.1 3.2 Y 9.0 12.0

Litvanija 2.9 0.0 Y 8.0 8.0

Latvija 2.9 -0.2 Y 8.0 9.0

Romanija 2.8 1.7 N 7.0 9.0

Slova~ka 2.8 2.9 Y 10.0 11.5

Hrvatska 2.8 2.5 W 8.0 4.5

Bugarija 2.8 2.1 N 6.0 9.5

Gruzija 2.4 -2.2 W 5.0 7.0

Kazahstan 2.4 -2.5 N 3.0 0.0

Moldavija 2.3 -1.1 N 7.0 8.0

Ukraina 2.3 -1.4 N 0.0 4.0

Rusija 2.3 -1.1 Y 2.0 8.0

Makedonija 2.3 2.5 Y 8.0 7.0

Ermenija 2.2 -1.1 W 6.0 0.0

Albanija 2.1 2.1 N 9.0 7.0

Kirgistan 2.0 -2.3 Y 7.0 5.0

Azerbejxan 1.9 -3.2 W 0.0 0.0

Bosna i Hercegovina 1.9 na W 0.0 na

Uzbekistan 1.9 -2.8 N 0.0 0.0

SR Jugoslavija 1.5 na W 0.0 na

Taxikistan 1.4 -2.9 W 0.0 0.5

Belorusija 1.4 -1.1 N 0.0 1.0

Turkmenistan 1.0 -3.4 N 0.0 0.0

Izvor: Sovet na Evropa, EBRD i OSCE.

Institucionalniot razvoj e neponderiran prosek na indikatorite na tranzicijata vo 2001 godina za privatizacijata na golemite pretprijatija, upravuvawei reformi vo delovniot sektor, konkurentska politika, infrastruktura i finansii.Indeksot na inicijalnite uslovi e izveden preku faktorska analiza i pretstavuva ponderiran prosek na indikatori za nivoto na razvoj, trgovskata za-visnost od SEV, makroekonomskata neramnoteà, oddale~enosta od EU, obdarenosta so prirodni resursi i dràvniot kapacitet.Promenata na po~etnata Vlada gi pokaùva onie zemji koi imaa promena na politi~koto liderstvo od strana na prvata post-komunisti~ka vlada (Y), oniebez promena vo politi~koto liderstvo (N), i onie koi iskusile vojna ili civilni konflikti na po~etokot na tranzicijata (W).Kumulativnata liberalizacija go pokaùva brojot na godini vo koj edna zemja postignala barem 3 - poeni za cenovnata liberalizacija i barem 4- za libe-ralizacijata na trgovskiot i devizniot sistem i relevantnite indikatori na tranzicijata na EBRD.Kumulativnata demokratija go pokaùva brojot na godini vo koi izvr{nata i zakonodavnata vlast go dobile mandatot na slobodni i fer izbori.

REFORMITE I NIVNITE DETERMINANTITabela 2.3.


li`no nivo kako i pazarniot. Barawata za proda`bana deviznite prilivi sega, isto taka, se sproveduvaatpo ovoj devizen kurs, zgolemuvaj}i gi koristite odizvozot. Sepak, vo Turkmenistan, postoe{e postoja-no povlekuvawe od pazarno-orientiranite reformivo poslednite godini. Poradi napu{taweto na pret-hodnite planovi za implementacija na privatizaci-jata na golemite pretprijatija, EBOR ja namaliocenkata za tranzicijata za Turkmenistan vo odnosna drugite zemji vo regionot. Odgovornosta za priva-tizacijata na golemite pretprijatija be{e prefr-lena od agencijata sozdadena za specijalna namena(so poddr{ka na Svetskata banka vo 1997 godina) naMinisterstvoto za finansii. Od 1998 godina ne eevidentirana nitu edna transakcija povrzana so pri-vatizacijata na golemite pretprijatija.

2.4 TEK NA REFORMITE, PRIVATIZACIJA NA GOLEMITE PRETPRIJATIJA I REFORMI VO SEKTOROT NA PRETPRIJATIJATA

Dodeka nekoi zemji od regionot ostanuvaat foku-sirani na po~etnite reformi, pove}eto stabilnonapreduvaat so privatizacijata na golemite pret-prijatija i inicijativite za institucionalna iz-gradba. Po~etnite pristapi kon privatizacijata nasrednite i golemite pretprijatija bea pod silno vli-janie na politikata. Kako rezultat na toa, privati-zacijata na golemite pretprijatija se zasnova{e navau~erski programi i davawe velikodu{ni otstapkina insajderite (postojnite menaxeri i rabotnici)kako na~in da se obezbedi poddr{ka za kontinuiran-ite reformi.10 Sepak, reformski nastroenite poli-ti~ari se ~ini deka ne dobija golema korist od brza-ta masovna privatizacija na golemite dràvni pret-prijatija, a vo nekoi slu~ai, distribucijata ili pro-da`bata na dràvniot imot na privilegirani grupiza pridobivawe politi~ka poddr{ka, moèbi go pot-kopaa kredibilitetot na reformistite i nivnitepolitiki. Edinstvenata forma na privatizacijatakoja jasno pridonese kon podobruvawe na rabotewetona pretprijatijata po privatizacijata e proda`batana imotot na strate{ki investitori. Spored toa,privatizacijata na srednite i golemite pretprijati-ja sega se fokusira vrz ekonomskite faktori, vklu-~uvaj}i ja i efektivnosta na upravuvaweto so pret-prijatijata vo post-privatizacioniot period i ost-varuvawe na prihodi od privatizacija.11

Iako pove}eto vladi sega se prenaso~ija od zamasovna privatizacija kon direktna proda`ba prekutenderi i aukcii, prihodite od privatizacijata zna-

~itelno variraa vo ekonomiite vo tranzicija (vidigrafikon 2.5). Ova varirawe gi reflektira{e raz-li~nite pristapi vo privatizacijata na golemitepretprijatija i atraktivnosta na imotot {to senudi. Najgolemi prihodi ostvari Ungarija, koja izvr-{i direktna proda`ba kako nejzin primaren metodna privatizacija. Me|utoa, vo pove}eto zemji, priho-dite od privatizacijata glavno se generiraa prekunekolku istaknati transakcii, kako {to e proda`-bata na dominantnoto pretprijatie za telekomuni-kacii, elektri~na energija i distributivnite pret-prijatija, prirodnite resursi kako {to se naften-ite poliwa i rudnicite i glavnite banki. Vrednostana ovie sredstva delumno zavisi od kvalitetot na lo-kalnata delovna sredina, kako i od goleminata na pa-zarot i negoviot ekonomski potencijal.

Vo tekot na izminatava godina Albanija, Azerbej-xan, Bosna i Hercegovina, Litvanija, Romanija i Uk-raina bea osobeno aktivni vo privatizacijata nasrednite i golemite industriski pretprijatija iovaa aktivnost se reflektira{e vo podobruvawetona nivniot indikator za privatizacijata na golemi-te pretprijatija. Stranskite investitori intenziv-no u~estvuvaa vo programata za privatizacija voLitvanija, Romanija i Ukraina (vidi tabela 2.4), do-deka vo Albanija, Azerbejxan i Bosna i Hercegovinadoma{nite investitori bea poistaknati. Pokrajprivatizacijata na industriskite firmi, ima{ezna~itelen broj transakcii koi vklu~uvaa proda`bana dràvni pretprijatija od infrastrukturata i fi-nansiski institucii (vidi podolu) vo golem brojzemji.

Grafik 2.5.Kumulativni prihodi od privatizacija, 1989 - 2000

10 Vidi Bojko, [elajfer i Vi{ni (1995) za dizajnot na ruskata programa za privatizacija.11 Za dokaz za vlijanieto na privatizacijata vrz raboteweto na pretprijatijata, vidi go Izve{tajot za tranzicija od

1999, Glava 7, Xankov i Murel (2000) i Karlin, Frajs, [afer i Sibrajt (2001), [lajfer i Trajsman (2000) vr{atprocenka na politi~koto vlijanie od privatizacijata vo Rusija.

Kumulativni prihodi od privatizacija kako % od BDP.

1 3 0 / 1 3 1


Tri zemji (Estonija, Polska i Rusija) postignaazgolemuvawe na nivniot rezultat od tranzicioniotpokazatel za reformi vo delovniot sektor. Zna~ajnoe toa {to korporativnoto upravuvawe i delovnitepraktiki vo Rusija, koi dostignaa nisko nivo vo pe-riodot po krizata vo avgust 1998 godina, vo tekot naminatata godina zabeleàa zna~itelno podobruva-we. Podobruvaweto be{e vo golema mera rezultat napromenlivoto odnesuvawe na akcionerite i menaxe-rite koi imaat kontrola i koi zapo~nuvaat da posta-

puvaat na na~in {to doveduva do zgolemuvawe navrednosta na akciite, namesto da gi koristat korpo-raciskite sredstva i dohodot za privatni celi. Istotaka, toa be{e poddràno od strana na vladata prekunejzino u~estvo kako golem akcioner vo nekoi kom-panii. Promenata na pristapot e pottiknata od pres-vrtot vo profitabilnosta na kompaniite i od niv-niot dolgoro~en potencijal. Zna~ajno e toa {to kom-paniite koi ja zajaknale svojata podgotvenost zazdravo korporativno upravuvawe i delovni praktikizabeleàa zna~itelni zgolemuvawa na vrednosta nanivnite akcii i postignaa relativno visoki berzan-ski prinosi.

2.5 REFORMA NA INFRASTRUKTURATA

Infrastrukturnite mreì i uslugi vo zemjite votranzicija, koi bea sozdadeni za centralno-planskiekonomii i avtoritarni politi~ki reìmi, ne sesoodvetni za potrebite i standardite na pazarniteekonomii. Koristeweto na elektri~nata energija ivodata, na primer, e prekumerno poradi strukturatana proizvodstvoto i cenite koi ne gi pokrivaat tro-{ocite na proizvodstvoto. @elezni~kite mreì segolemi i so prekubroen personal, dodeka patnitemreì i ponatamu se neadekvatni. Telekomunikacis-kite uslugi s¢ u{te ne se dovolno obezbedeni.

Spored toa, ekonomiite vo tranzicija se soo~uvaatso zna~itelni predizvici vo zamenata na staratatehnologija i izgradbata na novi infrastrukturnimreì. Za toa e potrebna reforma na tarifite, zgo-lemena komercijalizacija i konkurencija vo obezbe-duvaweto na infrastrukturni uslugi i regulatoreni institucionalen razvoj. Vo tekot na izminatava go-dina, 13 zemji postignaa zgolemuvawe na nivniot re-zultat od infrastrukturniot pokazatel. Ovie po-dobruvawa ne se slu~ija samo kako rezultat na pogo-lemata pobaruva~ka za tro{o~no-efektivni uslugiod privatniot sektor, kako odgovor na pazarnatakonkurencija i me|unarodnata integracija, tuku istotaka i poradi reformite vo sektorite na elektri~-nata energija, telekomunikaciite, vodata i otpadni-te vodi, koi se povrzani so steknuvaweto ~lenstvo voEU. Ovoj napredok isto taka proizleguva od potreba-ta da se privle~at komercijalni finansiski sredst-va za itni investicii vo sektorot na infrastruktu-rata i da se soberat finansiski sredstva preku pro-da`ba na dràvnite pretprijatija za komunalni us-lugi.

Vo sektorot za elektri~na energija, pet zemji pos-tignaa zgolemuvawe na nivnite rezultati na indika-torite od tranzicijata: Hrvatska, ê{kata Repub-lika, Slova~ka, Ukraina i Uzbekistan. Osobeno Uk-raina postigna zna~itelen napredok posle golemiotbroj neuspe{ni obidi, kako na primer preraniotobid za zaedni~ki vloùvawa vo proizvodstvoto naelektri~na energija, privatizacija na golem brojkompanii bez u~estvo na strategiski investitori ineuspe{ni obidi da se podobri naplatata. Me|utoa,vo tekot na izminatava godina, naplatuvaweto na ta-rifite se podobri i be{e vospostaven podobar sis-tem za alokacija na prihodite od pretprijatijata zaproizvodstvo i distribucija. Pokraj toa, be{e raz-viena dolgoro~na programa za odreduvawe na tarifii {est pretprijatija za distribucija na elektri~naenergija im bea prodadeni na strategiski investi-tori. Predizvicite se sostojat vo toa da se zacvrstipredvidlivosta i kredibilitetot na odlukite na re-gulatorot vo sektorot za pottiknuvawe na strategis-kite investitori da go podobrat raboteweto na niv-nite kompanii i da gi privatiziraat preostanatitedràvni kompanii za distribucija preku u~estvotona strategiski investitori.

Hrvatskiot parlament donese nekolku novi zakonivo vrska so energetskiot sektor vo 2001 godina. No-viot zakon obezbeduva formirawe na nezavisen regu-lator, koj se nazna~uva so fiksen mandat. Regulato-rot }e bide finansiran preku provizii za indus-triska dozvola i }e moè da bide zamenet samo vo od-

Ekonomskite uslovi na po~etokot na tranzicijata imaazna~itelno vlijanie vrz makroekonomskite performansi,drasti~no zgolemuvaj}i gi tro{ocite na prisposobuvaweto ipoliti~kiot otpor za reformite, koi treba{e da se nadminat zada napreduvaat reformite

Vo nekoi zemji na jugo-isto~na Evropa i Zaednicata na nezavisnidràvi prvite post-komunisti~ki zemji bea rakovodeni odistata politi~ka elita koja vladee{e vo komunizmot. Pove}etopoliti~ari od vladeja~kite komunisti~ki partii ne sakaa dasproveduvaat promeni, pla{ej}i se deka ekonomskite ipoliti~kite reformi bi gi potkopale nivnite ekonomski ipoliti~ki interesi


redeni okolnosti. Ovie dve merki pomagaat da se og-rani~i vlijanieto na nadvore{nite strani. Isto ta-ka, zakonot prezentira modeli za prestruktuirawena integriraniot obezbeduva~ na elektri~na energi-ja Hrvatsko energetsko pretprijatie (HEP), koj tre-ba da bide privatiziran vo 2002 godina. Vo Slova~ka,so vladinata odluka od septemvri 2000 godina seovozmoì podelba na industrijata za elektri~naenergija i za proda`ba na malcinskite akcii vopretprijatijata za proizvodstvo i distribucija.Neodamne{niot zakon za regulacija na mre`nite in-dustrii ja postavuva ramkata za regulirawe na sekto-rot. Toa vklu~uva formirawe na nezavisen regula-tor koj }e gi odreduva tarifite {to }e gi pokrivaattro{ocite, konsultirawe na u~esnicite vo indus-trijata okolu glavnite pra{awa i objavuvawe natolkuvawa za site odluki.

ê{kata Republika usvoi nov Zakon za energetikavo noemvri 2000 godina koj obezbeduva fazna libera-lizacija na sektorot. Vladata nazna~i sovetnik zaprivatizacija, so cel da ja prodade industrijata zaelektri~na energija kako integrirana kompanijapred izborite kon sredinata na 2002 godina. Be{eformiran nezavisen regulator na sektorot za ener-getika na po~etokot na 2001 godina. Vo Uzbekistanbe{e prezemen prvi~en ~ekor kon reforma na sekto-rot koga be{e korporatizirano nacionalnoto pret-prijatie za elektri~na energija.

Vo sektorot na èleznicite, tri zemji zabeleàazgolemuvawe na nivniot rejting vo pogled na refor-mi vo infrastrukturata: Bosna i Hercegovina, Ka-zahstan i Uzbekistan. Neodamna be{e usvoen nov Za-kon za èleznicata vo Bosna i Hercegovina koj goopfa}a voveduvaweto na srednoro~ni delovni plano-vi i kompenzacija za zagubite koi nastanaa pri obez-beduvaweto na patni~ki uslugi. Vo Kazahstan, novi-ot Zakon za èleznicata obezbeduva oddeluvawe nainfrastrukturata od operaciite i voveduvawe nakonkurencija preku pristap na treta strana vo obez-beduvaweto na kargo uslugi. Vo Uzbekistan, dve vla-dini odluki go otvorija patot za transformacija nadràvnata èleznica vo akcionersko dru{tvo, dive-stirawe na sporednite biznisi i privatizacija nadobavuva~kite industrii i grade`nite aktivnosti.Pokraj toa, be{e formirana nova regulatorna kan-celarija za da dava dozvoli na operatorite i da ja re-gulira bezbednosta. S¢ u{te pretstoi nazna~uvawena nezavisen regulator.

Vo nejzinata ocenka na napredokot vo sektorot zapati{ta, EBOR ima{e korist od rezultatite na pra-{alnikot koj im be{e dostaven na nacionalnitevlasti. Kako rezultat na toa, rejtingot na Bosna i

Hercegovina, Estonija, Makedonija, i Taxikistan,koi ne bea dostapni minatata godina, bea vklu~eni, arezultatite za {est drugi zemji bea revidirani. Me-|utoa, nitu edna zemja ne postigna zgolemuvawe narezultatot na tranzicioniot pokazatel. Relativnoniskoto nivo na reformi go reflektira vremeto inaporite koi se potrebni za da se postigne zna~ite-len napredok vo ovoj sektor, osobeno vo u~estvoto naprivatniot sektor. I pokraj toa, Polska i Romanijase dviàt poleka nanapred vo nivnite napori davklu~at privatni pretprijatija vo izgradbata ifunkcioniraweto na koncesii za pati{ta i vo odvo-juvaweto i odrùvaweto na opremata za odrùvawena pati{tata.

[to se odnesuva do telekomunikaciite, dve zemjipostignaa zgolemuvawe na nivnite rezultati na in-dikatorite od tranzicijata: Slovenija i Taxikistan.Slovene~kiot parlament donese nov Zakon za tele-komunikacii vo april 2001 godina. Toa e vo soglas-nost so uslovite za dobivawe ~lenstvo vo EU, a voed-no i ja zajaknuva regulatornata ramka. Vo Taxikis-tan, reformata na telekomunikaciite napreduva{eso potpi{uvaweto na protokol od strana na Minis-terstvoto za komunikacii vo fevruari 2001 godina.Toa gi definira klu~nite osnovi na reformite vosektorot, vklu~uvaj}i go formiraweto na regulator-ni vlasti, usvojuvawe na nov zakon do 2001 godina ipostepena liberalizacija na sekoj segment na paza-rot.

Vo sektorot za voda i otpadni vodi, parlamentotna Latvija donese nov zakon za regulirawe na javniteuslugi. Toa ovozmoùva vospostavuvawe na nezavisnilokalni vladini regulatori za voda i otpadni vodi,upravuvawe so otpadot i greeweto. Regulatorite,koi bea vospostaveni vo juni 2001 godina imaat ce-losni ovlastuvawa da gi revidiraat i sproveduvaatnivoata na tarifi i standardite za kvalitet na ra-boteweto. Nivnata nezavisnost e zajaknata so odred-bata vo zakonot spored koja odlukite ne treba da bi-dat pod vlijanie na lokalnata vlast. Toa be{e pod-

Edinstvenata forma na privatizacijata koja jasno pridonese konpodobruvawe na raboteweto na pretprijatijata po izvr{enata

privatizacija e proda`bata na imotot na strate{ki investitori

Ekonomiite vo tranzicija se soo~uvaat so zna~itelnipredizvici vo zamenata na starata tehnologija i izgradbata na

novi infrastrukturni mreì. Za toa e potrebna reforma natarifite, zgolemena komercijalizacija i konkurencija vo

obezbeduvaweto na infrastrukturni uslugi i regulatoren iinstitucionalen razvoj

1 3 2 / 1 3 3


dràno so nazna~uvaweto na regulator so ~etirigo-di{en mandat, so mo`nost za razre{uvawe samo voslu~aj na krivi~en prekr{ok. Posebni buxeti beavospostaveni vrz osnova na dohodot od provizii. VoMakedonija, tarifite za vodata i otpadnite vodi beazgolemeni do nivoata za pokrivawe na tro{ocite vonekolku op{tini vo koi EBOR sprovede proekti.

2.6 REFORMA NA FINANSISKIOT SEKTOR

Razvojot na finansiskiot sektor vo ekonomiite votranzicija be{e edna od pote{kite reformski ob-lasti bidej}i na po~etokot na tranzicijata nema{ere~isi nikakvi finansiski institucii ili pazari.12

Vo tekot na izminatava godina reformata na finan-siskiot sektor prodolì da napreduva, osobeno vobankarskiot sektor. Ovie pridobivki od reformatabea vo golema mera ostvareni vo zemjite od CIEBkoi se nabliùvaa kon zavr{uvaweto na privatiza-cijata na bankite i ponatamu gi usoglasuvaa nivniteprifatlivi regulativi i supervizija so standarditena EU i me|unarodnite standardi. Dviè~kite siliza ovie merki bea s¢ pogolemata pobaruva~ka za ban-karski uslugi i mo`nostite za dobivawe ~lenstvo voEU za zemjite kandidati.

Me|utoa, nema{e zna~itelen napredok vo refor-mata na pazarite za hartii od vrednost i na neban-karskite finansiski institucii. So globalizacija-ta na finansiskite uslugi, pazarite na hartii odvrednost vo regionot se soo~uvaat so s¢ pokompleks-no okruùvawe. Golem broj pogolemi i poprofita-bilni firmi od regionot se kotiraat na zapadnoev-ropskite berzi, koi se polikvidni od onie vo regio-not. Vo isto vreme, srednite pretprijatija bavno giprifa}aa uslovite za finansiska transparentnost ikorporativno upravuvawe povrzani so javnoto koti-rawe i trguvaweto so hartii od vrednost. So toa, pa-zarite na hartii od vrednost vo regionot ostanuvaatrelativno nedovolno razvieni.

Vo bankarskiot sektor, pet zemji gi podobrija niv-nite indikatorite na tranzicijata: Azerbejxan,ê{kata Republika, Kazahstan, Latvija i Slova~ka.ê{kata Republika go zavr{i procesot na privati-zacija na bankite so proda`ba na 60 procenti od ak-ciite na Komercni bankana "Sosiete Generale# (Franci-ja) za edna milijarda SAD dolari. Agencijata za kon-solidacija zapo~na da raboti na pokrivawe na lo{i-te zaemi so nivna proda`ba na privatni investitoriso diskont. Vo Slova~ka bea prodadeni dvete najgo-lemi dràvni banki - Slovenska sporitelna na Erstebank(Avstrija) za 425 milioni evra i Vseobecna Uve-

rova bankana italijanskata bankarska grupacija IntesaBCI za 550 milioni evra. Isto taka, be{e usvoen novzakon za banki, koj go harmonizira{e bankarskotozakonodavstvo so direktivite na EU i ja zajakna ban-karskata supervizija.

Latviskiot bankarski sektor go prodolì proce-sot na konsolidacija po krizata vo Rusija vo 1998 go-dina so integracijata na dve golemi banki (RietumuBankai Saules Banka) vo juli 2001 godina i restruk-tuiraweto (pod sudski nadzor) na Bank Paritate. Istotaka, be{e formiran nov unificiran finansiskiregulator na bankarskiot, osiguritelniot sektor isektorot na hartii od vrednost. Vo Azerbejxan tridràvni banki bea prestruktuirani, a dozvolata nazemjodelskata banka be{e povle~ena, bidej}i zna~i-telno bea zgolemeni barawata za osnoven kapital.Vo Kazahstan ima{e zna~itelno zgolemuvawe na ban-karskoto posreduvawe po voveduvawe na osiguruvawena depozitite, zajaknuvawe na bankarskata supervi-zija i podobruvawe na korporativnata likvidnost.

Vo sektorot na hartii od vrednost nema{e zna~aj-ni podobruvawa za da se garantira zgolemuvawe narezultatot na indikatorot na tranzicijata vo tekotna izminatata godina. Me|utoa, ima{e golem brojzna~ajni nastani. Vo maj 2001 godina berzata vo Hel-sinki ja prezede kontrolata vrz berzata vo Talin(glaven grad na Estonija, n.z.). Taa planira da sozdadezaedni~ko opkruùvawe za trguvawe za dvete berzi,so cel da se zgolemi likvidnosta na estonskite har-tii od vrednost. Toa moè da se smeta kako prv ~ekorkon integracija na berzite vo zemjite na CIEB soonie vo EU. Korista }e bide pove}ekratna, so ogledna toa {to golem broj berzi vo regionot nastojuvaatda privle~at novi kotacii i da izgradat likvidnipazari. Vo Kazahstan i Polska privatnite penziskifondovi stanuvaat s¢ pozna~ajni u~esnici na lokal-nite pazari na hartii od vrednost. Me|utoa, neodam-ne{nite odluki na vladata vo Ungarija go popre~ijaponatamo{niot razvoj na doma{niot pazar, poradivoveduvaweto na kaznen danok na kapitalna dobivkai odloùvaweto na penziskite reformi.

2.7 ME\UNARODNA INTEGRACIJA I PROGRES VO TRANZICIJATA

Pokraj doma{nite faktori koi vlijaat vrz napre-dokot vo tranzicijata, iskustvoto od poslednivegodini pokaà deka procesot na me|unarodna inte-gracija moè da ima zna~ajno vlijanie vrz dinamika-ta na reformite. Na primer, procesot na dobivawe~lenstvo vo EU za deset zemji kandidati vo CIEB iJIE pretstavuva zna~ajno nadvore{no vlijanie koe

12 Vidi Fris i Ta~i (2001) za razvojot na bankarstvoto vo ekonomiite vo tranzicija.


go ohrabruva napredokot vo tranzicijata.13 Pokrajtoa, trgovskite obvrski vo vrska so dobivaweto~lenstvo vo STO i obvrskite za konvertibilnost navalutata vo vrska so ^len VIII od dogovorot na MMFja promoviraat me|unarodnata integracija.

Vo tabelata 2.5 se sumirani glavnite obvrski naekonomiite vo tranzicija vo oblasta na me|unarod-nata ekonomska integracija. Osobeno zabele`livo edeka prifa}aweto na ovie me|unarodni obvrski ekoncentrirano kaj desette zemji kandidati za~lenstvo vo EU. Spored toa, klu~en predizvik ezajaknuvaweto na procesot na me|unarodna inte-gracija i vo drugite zemji.

Priem vo i asocijacija so Evropskata UnijaCelta za pristapuvawe kon EU e klu~en politi~ki

prioritet vo re~isi site zemji na CIEB i JIE. Ovaaaspiracija proizleguva i od bezbednosnite pra{awa iod politi~kite i ekonomskite ambicii zapriklu~uvawe kon Zapadot. Za dobivaweto ~lenstvopotrebno e zemjite kandidati da gi po~ituvaat poli-ti~kite principi na demokratijata i pluralizmot ida ispolnat konkretni celi na ekonomskata politikanaso~eni kon prodlabo~uvawe na ekonomskata i mone-tarnata integracija. Ovie celi se odnesuvaat na kon-tinuiranata liberalizacija na trgovijata, tekovite

Kandidati za ~lenstvo vo EU

Bugarija Dek 96 Sep 98 Mar 93 - -

^e{ka Republika Jan 95 Okt 95 Okt 93 - -

Estonija Noe 99 Avg 94 Jun 95 - -

Ungarija Jan 95 Jan 96 Dek 91 - -

Latvija Fev 99 Jun 94 Jun 95 - -

Litvanija Maj 01 Maj 94 Jun 95 - -

Polska Jul 95 Jun 95 Dek 91 - -

Romanija Jan 95 Mar 98 Fev 93 - -

Slova}ka Jan 95 Okt 95 Okt 93 - -

Slovenija Jul 95 Sep 95 Jun 96 - -

Zemji od centralen i isto~en

Balkan i jugo-isto~na Evropa

Albanija Sep 00 - - - -

Bosna i Hercegovina - - - - -

Hrvatska Noe 00 Maj 95 - Okt 01 -

SR Jugoslavija - - - - -

Makedonija - Jun 98 - Apr 01 -

Zaednica na nezavisni dr`avi

Ermenija - Maj 97 - - Apr 96

Azerbejxan - - - - Apr 96

Belorusija - - - - Mar 95

Gruzija Jun 00 Dek 96 - - Apr 96

Kazahstan - Jul 96 - - Jan 95

Kirgistan Dek 98 Mar 95 - - Fev 95

Moldavija Jul 01 Jun 95 - - Noe 94

Rusija - Jun 96 - - Jun 94

Taxikistan - - - - -

Turkmenistan - - - - Maj 98

Ukraina - Sep 96 - - Jun 94

Uzbekistan - - - - Jun 96

Izvor: Svetska trgovska organizacija, MMF i EU.

Me|unarodna integracija na tranzicionite ekonomii (2001 godina)

Za~lenuvawe voGATT/STO

Status na ^len 8od MMF

Dogovor zaasocijacija so EU

Dogovor zastabilizacijai asocijacija

Dogovor zapartnerstvoi sorabotka

so EU

13 Vidi Berglof i Roland (2000)

Tabela 2.5

1 3 4 / 1 3 5


na kapital i migracijata i na razvojot na instituci-ite za poddr{ka na edinstveniot evropski pazar vooblastite kako {to se: zakonot za trgovski dru{tva,politikata na konkurencija, na transport, energetikai telekomunikacii, finansiskata regulativa izemjodelieto. Dolgoro~nite mo`nosti za dostignu-vawe na zapadno-evropskite standardi na ìvot prekupogolema ekonomska integracija i institucionalnaharmonizacija pomognaa vo sovladuvaweto na otporotkon reformata od strana na lokalnite interesi.

Dogovorite za asocijacija so EU so desette zemjikandidati vo CIEB i JIE od 1991 do 1996 godina vos-postavija ramka za slobodna trgovija so industriskidobra. Na Evropskiot sovet vo Luksemburg vo dekem-vri 1997 godina be{e re{eno da otpo~nat pregovori

za ~lenstvo so site deset zemji kandidati i da se za-po~nat predvremeni pregovori so pet zemji odCIEB: ê{kata Republika, Estonija, Ungarija,Polska i Slovenija.

Podocna, na Evropskiot sovet vo Helsinki vo de-kemvri 1999 godina be{e donesena odluka za zapo~nu-vawe na pregovori za ~lenstvo so drugite pet zemjikandidati: Bugarija, Latvija, Litvanija, Romanija iSlova~ka. Toga{ EU istakna deka takanare~eniot"vtor bran# zemji }e moàt da gi dostignat zemjiteod prviot bran, dokolku tie postignat zadovolite-len napredok vo nivnite podgotovki. Sekoja zemjakandidat }e bide poedine~no oceneta vo smisla naispolnuvawe na kriteriumite za ~lenstvo (vidiBlok 2.2).

Napredok vo pristapuvaweto kon EUNa Evropskiot sovet vo juni 1993 godina vo Kopen-hagen, zemjite ~lenki na EU se soglasija deka odre-deni zemji vo CIEB i JIE bi moèle da stanat~lenki na EU. Vklu~uvaweto bi moèlo da se slu~ivedna{ {tom sekoja zemja }e gi ispolni neophodni-te uslovi. Ovie ekonomski i politi~ki uslovivklu~uvaat:

l Stabilnost na instituciite koi ja garantiraatdemokratijata, vladeeweto na pravoto, ~oveko-vite prava, kako i po~it i za{tita na malcinst-vata;

l Postoewe na funkcionalna pazarna ekonomija,kako i sposobnost da se spravi so konkurent-skiot pritisok i pazarnite sili vo ramkite naEU;

l Sposobnost za prifa}awe na obvrskite za ~len-stvo, vklu~uvaj}i go pridrùvaweto kon celitena politi~kata, ekonomskata i monetarnataunija.

Za ~lenstvo posebno e potrebno zemjite kandidatida go inkorporiraat zakonodavstvoto na EU (theacquis communautaire) vo nacionalnoto zakonodavst-vo i efektivno da go implementiraat toa preku so-odvetnite administrativni i sudski strukturi. Is-to taka, EU mora da ima sposobnost da gi integriranovite zemji ~lenki bez zagrozuvawe na tekot naevropskata integracija.Pregovorite za ~lenstvo vo EU so zemjite kandida-ti se vodat poedine~no i tempoto na pregovoritezavisi od stepenot na podgotvenost od strana nazemjata i na EU, no i od kompleksnosta na pra{awa-ta za koi stanuva zbor. Pregovorite gi opfa}aatpoliti~kite i ekonomskite aspekti na kriteriu-mite od Kopenhagen. Isto taka, tie se fokusiraat

na inkorporiraweto na zakonodavstvoto na EU, koee podeleno na 31 poglavje, od koi sekoe opfa}a od-redena oblast od ekonomijata, kako na primer, slo-bodnoto dvièwe na kapitalot, rabotnata sila, us-lugite i proizvodite. Fakti~kite pregovori dobi-vaat forma na serija bilateralni me|uvladini kon-ferencii me|u zemjite ~lenki na EU i sekoja odzemjite kandidati.Odgovornosta za procenuvawe na stepenot do kojzemjite kandidati za ~lenstvo vo EU gi ispolnuva-at kriteriumite od Kopenhagen ja ima Evropskatakomisija, a tie procenki se pravat vo kontekst nagodi{niot izve{taj za napredokot podgotven odstrana na Komisijata. Izve{tajot za 2001 godinatreba da bide usvoen vo noemvri. Komisijata neo-damna mu obezbedi na Evropskiot parlament pro-cenka za tekovnata rabota.1 Spored procenkata, si-te zemji kandidati pregovara~i i ponatamu gi is-polnuvaat politi~kite kriteriumi, priznavaj}ideka pozicijata na ruskite malcinstva vo zemjiteod Balti~kiot region prodolùva da se podobruvai deka situacijata na sira~iwata vo Romanija za-po~nala da se menuva. Me|utoa, serioznite pra{a-

1 Vidi: Ferhojgen (2001).

Grafik 2.6.Broj na zavr{eni poglavja od acquis communautaire


Te{ko e da se izmeri vlijanieto na dobivaweto~lenstvo vrz napredokot na tranzicijata, bidej}ivlijanieto moè da bide dvonaso~no. Sigurnite {an-si za ~lenstvo moàt da pomognat za napreduvawe napazarno orientiranite reformi, dodeka napredokotna tranzicijata poradi drugi pri~ini moè da gizajakne {ansite za ~lenstvo vo EU. Eden od na~initedelumno da se ovozmoì vlijanie na drugite faktorivrz procesot na reformi e da se ispita napredokotna tranzicijata so sporeduvawe na tri grupi zemji so

zemjite kandidati za ~lenstvo od prviot bran. Ovietri grupi se vtoriot bran zemji kandidati za ~lenst-vo, zemjite od CIE koi s¢ u{te ne pristapuvaat izemjite od ZND.

Grafikonot 2.6a gi pokaùva razlikite vo rezul-tatite na indikatorite na tranzicijata za privati-zacijata na golemite pretprijatija i institucional-niot razvoj (bez infrastrukturata). Taa go poddrù-

wa sepak treba da se re{at. Pozicijata na romskiotnarod i kulturnata diskriminacija so koja se soo-~uvaat, isto taka, i ponatamu pretstavuva te{kopra{awe.[to se odnesuva do ekonomskite kriteriumi, Komi-sijata zabeleà deka konkurentniot pazar stanalkarakteristika na site zemji kandidati za ~lenstvovo EU. Taa istakna deka konkurentnosta na edin-stveniot evropski pazar vo golema mera e postigna-ta bidej}i trgovijata so dobra i uslugi me|u EU izemjite kandidati ve}e be{e zna~itelno liberali-zirana. Isto taka, se priznava deka kriteriumiteod Mastriht za evroto }e mora da bidat ispolneticelosno otkako }e se ispolnat kriteriumite za~lenstvo od Kopenhagen.Vo pogled na inkorporiraweto na zakonodavstvotona EU, bea zapo~nati pregovori so osum od desettezemji kandidati od Centralna i Isto~na Evropa iBalti~kite zemji i jugoisto~na Evropa (site osvenBugarija i Romanija) za site poglavja (vkupno 31),osven za edno koe se zanimava so buxetot i institu-cionalnite pra{awa. Grafikonot go pokaùvabrojot na poglavja koi bea privremeno zatvoreni odstrana na sekoja od desette zemji kandidati. Unga-rija e na prvo mesto so 22 privremeno zatvorenipoglavja, a po nea sledat Slovenija so 21 i ê{kataRepublika, Estonija i Slova~ka so 19. Me|utoa,brojot na privremeno zatvoreni poglavja ne pret-stavuva celosna merka za napredokot bidej}i taa negi zema predvid razli~nite kompleksnosti i te{-kotii vo poglavjata ili napredokot koj be{e pos-tignat vo poglavjata koi s¢ u{te ne se zatvoreni.Pokraj toa, mora da se priznae deka golem broj odpokontroverznite pra{awa s¢ u{te treba da se re-{at vo sekoja od zemjite, kako na primer, pravnitei vnatre{nite pra{awa, konkurencijata, odano~u-vaweto, transportot, buxetot za regionalnata po-litika i zemjodelstvoto. Neodamna be{e postignatkompromis vo pogled na poglavjeto za slobodnotodvièwe na lu|eto, koe, {to e mo`no poskoro, }e givramnoteì celite na slobodnoto dvièwe i bez-bednosta.

Iako zna~itelen napredok be{e postignat vo is-polnuvaweto na politi~kite i ekonomskite krite-riumi za priem vo EU vo zemjite kandidati odCIEB i JIE, ovie napori predizvikaa zna~itelnitro{oci i gi namalija ionaka siroma{nite admin-istrativni kapaciteti na zemjite. So cel da se po-mogne vo pokrivaweto na ovie tro{oci i da se pod-drì lokalniot administrativen kapacitet, EUusvoi buxetski odredbi za da go napravi finansira-weto pred dobivaweto na ~lenstvo dostapno za sitezemji kandidati vo oblastite na tehni~ka pomo{ iobuka (preku instrumentite na FARE), infra-strukturata i ìvotnata sredina (preku instru-ment na ISPA) i zemjodelstvoto (preku instru-menti na SAPARD). Vkupnata potencijalna finan-siska poddr{ka preku ovie instrumenti za peri-odot 2000-2006 godina iznesuva 3,1 milijardi evra.FARE i ISPA programite se vo tek, no programa-ta SAPARD mora{e da nadmine zna~itelni po~et-ni problemi.Kako {to zemjite kandidati za ~lenstvo se pod-gotvuvaat za ~lenstvo so finansiska poddr{ka naEU, instituciite na EU, isto taka, mora da se pris-posobuvaat. Zna~aen ~ekor vo procesot be{e Dogo-vorot od Nica, koj be{e postignat vo dekemvri 2000godina. Celta na dogovorot be{e da se otstranatpre~kite za pro{iruvaweto na EU i da se usvojatreformite koi }e obezbedat efikasno funkcioni-rawe na instituciite na EU po pro{iruvaweto na~lenstvoto. Vo isto vreme, {efovite na dràvi ivladi od EU odobrija plan za zavr{uvawe na pre-govorite za ~lenstvo. Me|utoa, postojat somneì zatoa kolku dogovorot bil uspe{en vo podgotvuvawe-to na instituciite na EU za ekspanzija na ~lens-tvoto.2 Pokraj toa, Dogovorot od Nica mora da bideratifikuvan od strana na sekoja zemja ~lenka. Tojve}e ne uspea da ja otstrani prvata pre~ka koga Ir-skata Republika go otfrli dogovorot na referen-dum. Klu~no za kredibilitetot na procesot na do-bivawe ~lenstvo i za tekot na reformata e zemjitekandidati da se osiguraat deka instituciite na EUse uspe{no prisposobeni.

2 Boldvin, Berglof, Xavaci i Vidgren (2001) obezbeduvaat procenka na dogovorot.

1 3 6 / 1 3 7


va stavot deka odlukite od strana na EU vo vrska sodobivaweto ~lenstvo se povrzani so zna~itelno za-brzuvawe na reformite.

Grafikonot mo{ne jasno pokaùva tri razli~nitrendovi vo napredokot na tranzicijata od strana navtoriot bran zemji za dobivawe ~lenstvo, drugitezemji od CIE i zemjite od ZND. Vtoriot bran zemjiza dobivawe ~lenstvo zapo~na da konvergira kon zem-jite od prviot bran vo tekot na periodot 2000-2001godina, {to slede{e po odlukata na Evropskiot so-vet vo Helsinki na krajot od 1999 godina. Sprotivnona toa, zemjite od CIE pokaùvaat relativno kon-

stanten napredok vo tekot na celiot period, dodekazemjite od ZND s¢ pove}e otstapuvaat od zemjite kan-didati za ~lenstvo od prviot bran. Ovie razli~ni{emi na napredok vo tranzicijata sugeriraat deka

odlukata na Evropskiot sovet vo Helsinki za zgole-muvawe na mo`nostite za dobivawe ~lenstvo za zem-jite kandidati od vtoriot bran pomogna za zasiluva-we na nivniot tek na reformata. Me|utoa, isto takamora da se priznae deka odlukata da ne se pokanatzemjite na pregovori za ~lenstvo moè da reflekti-ra drugi faktori koi najverojatno }e go popre~uvaatnapredokot vo tranzicijata.

Grafikonot 2.6b pokaùva deka dinamikata naprivatizacijata na golemite pretprijatija i insti-tucionalniot razvoj vo zemjite od prviot bran zna-~itelno zabrza od 1997 do 2001 godina vo sporedba so

1995-96. Iako toa moè da bide poradi normalniotpremin od inicijalnite reformi na liberalizacija-ta i privatizacijata na malite pretprijatija konreformite od vtorata faza, isto taka, go potvrduvastavot deka odlukata na Evropskiot sovet od Luksem-burg za formalno otvorawe na pregovorite za ~len-stvo pretstavuva{e pottik za reformi. Zabrzuvawe-to na privatizacijata na golemite pretprijatija iinstitucionalniot razvoj se slu~ija vo periodot ne-posredno pred i po donesuvaweto na odlukata vo 1997godina.

Evropskata unija ne saka{e da gi otvori mo`nos-tite za pregovori za ~lenstvo vo EU so pet zemji vo1997 godina: Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvat-ska, SR Jugoslavija i Makedonija. [to se odnesuva doHrvatska, postoe{e zagriènost vo pogled na nedos-tatokot na politi~ki pluralizam pod reìmot naporane{niot pretsedatel Tu|man i nepo~ituvawetona me|unarodniot sud za voeni zlostorstva. SR Jugo-slavija s¢ u{te be{e pod reìmot na Milo{evi} ise soo~uva{e so s¢ pogolema izolacija, pri {to me-|unarodnite sankcii bea zasileni vo 1998-99 godina.Za Albanija, Bosna i Hercegovina i Makedonija be-{e jasno deka institucionalnite strukturi bea pre-mnogu slabi za procesot na dobivawe ~lenstvo voEU. Mora{e da se razgleda alternativa.

Procesot na stabilizacija i asocijacija (PSA) sesmeta{e za ~ekor nanapred za onie zemji koi se' u{tene se vo pozicija da se otpo~nat pregovori za ~lenst-vo. Evropskata komisija formalno go predloìPSA za pette zemji od CIE vo maj 1999 godina. Odpo~etokot Evropskata komisija be{e eksplicitnavo koreliraweto na me|unarodnata integracija soispolnuvaweto na ekonomski i politi~ki uslovi.Evropskata komisija im ponudi na pette zemji mo`-nost za ekonomska integracija kako vozvrat za napre-dokot vo demokratijata, po~ituvaweto na ~ovekoviteprava i pazarnata ekonomija. Isto taka, taa naglasideka sekoj dogovor }e bide "skroen# spored okolnos-tite vo zemjata i prizna deka nekoi zemji }e se dvi-àt pobrzo kon sklu~uvawe na dogovor.

Prvata zemja koja potpi{a Dogovor za stabiliza-cija i asocijacija (DSA) be{e Makedonija vo april2001 godina. Vo tekot na izminative dve godini, taabe{e edna od najreformski orientiranite zemji, pri{to zna~itelen napredok be{e postignat vo priva-tizacijata, bankarskite i institucionalnite refor-mi, vklu~uvaj}i gi i zakonite za konkurencija. Vovreme na potpi{uvaweto, Evropskata komisija goistakna politi~koto zna~ewe na dogovorot, so koj nazemjata £ be{e dodelen status na "potencijalen kan-didat# za idno ~lenstvo vo EU. Patot {to stoi predMakedonija sega e neizvesen poradi neodamne{niot

Razvojot na finansiskiot sektor vo ekonomiite vo tranzicijabe{e edna od pote{kite reformski oblasti, bidej}i napo~etokot na tranzicijata nema{e re~isi nikakvi finansiskiinstitucii ili pazari. Vo tekot na izminatava godinareformata na finansiskiot sektor prodolì da napreduva,osobeno vo bankarskiot sektor

Grafik 2.6a.Napredok vo reformite vo odnos na zemjite-kandidati za EU od prviot bran

Zemji od vtoriot bran Preostanatizemji-aspiranti

ZND

Izvor: EBRD


konflikt so gerilcite od albanskiot etnikum. Zgo-lemenata neizvesnost dovede do zabavuvawe na re-formite. Efektivno re{enie za ovoj problem e na-vistina neophodno, dokolku zemjata saka da go preze-me sledniot klu~en ~ekor kon formalno vleguvawevo procesot na dobivawe ~lenstvo.

Hrvatska i Albanija se slednite vo procesot naDSA. Hrvatska ve}e relativno napredna vo refor-mata i spored toa, moè{e brzo da reagira po poli-ti~kite promeni vo januari 2000 godina. Taa go pot-pi{a dogovorot vo oktomvri 2001 godina i ima dobrapozicija vo sporedba so ~etirite zemji od JIE za davleze vo pregovori za ~lenstvo. Albanija ostvarizna~itelni pridobivki vo institucionalnoto zajak-nuvawe od 1999 godina, kako {to pokaàa dvata mir-ni nacionalni izbori (lokalni i parlamentarni)minatata godina. Sega taa formalno pregovara zaDSA. Bosna i Hercegovina i SR Jugoslavija se nazad,no Jugoslavija postigna pobrz napredok od Bosna iHerceogvina. Evropskata komisija £ prezentira{ena Bosna i Hercegovina "patna karta# od 18 klu~ni~ekori, {to treba da bidat prezemeni pred da moàtda zapo~nat pregovorite, no do sredinata na 2001 god-ina samo {est od niv bea implementirani.

Me|unarodnata integracija i ZNDZa Rusija i drugite zemji od ZND, pristapot kon

regionalna integracija zna~itelno se razlikuva{eod pravecot {to go zazedoa od zemjite na CIEB iJIE, i pokraj dogovorite za partnerstvo i sorabotkakoi pove}eto zemji od ZND gi potpi{aa so Evropska-ta unija. Na primer, samo ~etiri zemji od ZND dobi-ja ~lenstvo vo STO za razlika od site zemji na CIEBi JIE, so isklu~ok na Bosna i Hercegovina, SR Jugo-slavija i Makedonija. Osven toa, regionalnata trgo-vija vo ramkite na ZND i ponatamu e zna~ajna, osobe-no me|u Rusija i drugite zemji od ZND dodeka pove}e-to zemji od CIEB i JIE ja preorientiraa nivnatatrgovija kon Zapadna Evropa i drugite industrijal-izirani pazarni ekonomii.

Nedostatokot na silna nadvore{na orientacija zazemjite od ZND, so isklu~ok na sektorot na prirod-ni resursi, kako i centralnata pozicija na ruskataekonomija vo ramkite na ZND nedvosmisleno ja is-taknuvaat klu~nata uloga na Rusija vo me|unarodnataintegracija na site zemji od ZND. Dokolku Rusijaimplementira ekonomska strategija fokusirana konnavremeno dobivawe ~lenstvo vo STO i kon podlabo-ka me|unarodna ekonomska integracija, toa }e imazna~ajno vlijanie i vrz agendata za reforma vo Rusi-ja i drugite zemji od ZND poradi pogolemata otvore-nost i konkurentnost na ruskata ekonomija. Me|utoa,pri sledeweto na agendata za pogolema trgovska li-

beralizacija, ruskata vlada se soo~uva so predizviciisto tolku golemi kolku i onie so koi se soo~uvaatzemjite vo razvoj. Imeno, po pove}edeceniska naso~e-nost kon supstitucija na uvozot, tie bea prinudeni dase spravuvaat so silni zaedni~ki interesi protivliberalizacijata.

Edna sredno-dohodna zemja vo razvoj koja uspe{nose soo~i so ovie predizvici be{e Meksiko, kade be-{e sprovedena {iroka programa za liberalizacijana trgovijata po dol`ni~kata kriza vo 1982 godina.Ovaa programa usledi ~etiri decenii po trgovskatapolitika koja se bazira{e na supstitucija na uvozoti kulminira{e so implementacija na dogovor za slo-bodna trgovija so SAD i Kanada vo 1994 godina. Kakoprivremen ~ekor, Meksiko se vklu~i vo Op{tataspogodba za carini i trgovija (GATT) vo 1986 godina.

Golem broj pogolemi i poprofitabilni firmi od regionot sekotiraat na zapadnoevropskite berzi, koi se polikvidni od onie

vo regionot. Vo isto vreme, srednite pretprijatija bavno giprifa}aa uslovite za finansiska transparentnost i

korporativno upravuvawe povrzani so javnoto kotirawe itrguvaweto so hartii od vrednost. So toa, pazarite na hartii od

vrednost vo regionot ostanuvaat nedovolno razvieni

Te{ko e da se izmeri vlijanieto na dobivaweto ~lenstvo vrznapredokot na tranzicijata, bidej}i vlijanieto moè da bide

dvonaso~no. Sigurnite {ansi za ~lenstvo moàt da pomognat zanapreduvawe na pazarno orientiranite reformi, dodeka

napredokot na tranzicijata poradi drugi pri~ini moè da gizajakne {ansite za ~lenstvo vo EU

Grafik 2.6b.Indikatori na tranzicijata na EBRD za prvite pet zemji-kandidati za ~lenstvo vo EU

Izvor: EBRD

1 3 8 / 1 3 9


Prvi~nite reformi za trgovska liberalizacija voMeksiko bea intenzivirani od strana na reformskiorientiranata vlada, vo tekot na serioznata ekonom-ska kriza i bea poddràni od strana na MMF iSvetskata banka. Programata be{e pomognata prekupottiknuvawe na {iroka poddr{ka za slobodnata tr-govija od strana na privatniot sektor.14 Vladata nas-tojuva{e da vklu~i odredeni grupi od privatniotsektor vo procesot na kreirawe na politikata, vovreme koga ramnoteàta na mo}ta vo ramkite na kor-porativniot sektor se pomestuva{e kon izvoznici-te, a podaleku od kompaniite koi bea fokusirani sa-mo na doma{niot pazar. Kako {to delovnite prefe-rencii zapo~nuvaa da se pomestuvaat vo korist naslobodnata trgovija po prvi~nite merki za libera-lizacija, odredeni elementi vo privatniot sektordobija pogolemo vlijanie vo procesot na kreirawena politikata, osobeno onie od me|unarodno aktiv-nite kompanii.

Iako me|unarodnata integracija bazirana na slo-bodnata trgovija moè da obezbedi zna~itelen po-tencijal za dostignuvawe vo razvojot, taa isto takagi izloùva prethodno za{titenite kompanii na no-vi vidovi rizici koi mora efektivno da se upravuva-

at. Ovie rizici proizleguvaat od cikli~nite varija-cii na stranskata pobaruva~ka i tekovite na privat-niot kapital. Meksiko se soo~i so vakvi vidovi narizici vo 1995 godina, kuso vreme po vleguvaweto vodogovor za slobodna trgovija so Kanada i SAD. Me|u-toa, odr`liviot napredok vo strukturnata reformai institucionalniot razvoj mu pomogna poefikasnoda se sprotivstavi na neodamne{nite pritisoci napazarite vo podem vo odnos na drugite latino-ameri-kanski zemji.

Ruskiot pretsedatel Putin neodamna mu dade visokprioritet na pra{aweto za dobivawe ~lenstvo voSTO, a Vladata odobri plan za usoglasuvawe na zako-nodavstvoto so barawata na STO. Novoto zakonodav-stvo }e se fokusira na noviot carinski kodeks imerkite koi se spravuvaat so dozvolata za uvoz i iz-voz, anti-damping i drugi trgovski lekovi. Me|utoa,

novoto zakonodavstvo treba da odi mnogu podaleku odovie pra{awa i postoi zagriènost okolu toa kolkuefektivno }e bidat sproveduvani novite zakoni,osobeno na regionalno i lokalno nivo. Isto taka,postoi zna~itelen otpor kon ponatamo{nata libe-ralizacija na trgovijata od strana na golem broj pro-izvodni i uslu`ni kompanii koi primarno go opslu-ùvaat doma{niot pazar.

Kako i vo Meksiko, predizvikot vo napreduvawetona programata za liberalizacija na trgovijata }ebide da se pottikne doma{nata poddr{ka za agenda-ta. Toa delumno bi moèlo da se postigne preku soz-davawe na organizacii na izvoznici i grupi na pot-ro{uva~i, kako i so dozvoluvawe na ovie grupi daimaat pristap vo procesot na kreirawe na trgovska-ta politika. Eden od na~inite za nadopolnuvawe izasiluvawe na takvite doma{ni inicijativi bi bilEvropskata unija i SAD da zapo~nat proces na pre-govori za sklu~uvawe na dogovori za slobodna trgo-vija so Rusija. Toa bi pomognalo za zgolemuvawe nakoristite od liberalizacijata za ruskite proizvo-diteli i potro{uva~i.

Vo ramkite na ZND kako celina, ekonomskite ipoliti~kite odnosi me|u zemjite ~lenki generalnobea vospostaveni vrz bilateralna ili multilateral-na osnova, namesto vrz osnova na ZND. Golem brojdràvi od ZND ne sakaa da gi zajaknat nivnite vrskiso post-sovetska Rusija. Kako posledica na toa, ZNDnikoga{ ne evoluira{e vo slobodna trgovska zona, anekoi zemji formiraa sojuzi bez Rusija kako na pri-mer GUUAM (politi~ki, ekonomski i bezbednosensojuz na Gruzija, Ukraina, Uzbekistan, Azerbejxan iMoldavija). Sprotivno na toa, Belorusija, Kazah-stan, Kirgistan i Taxikistan gi zajaknaa odnosite,formiraj}i carinska unija so Rusija, i potpi{uvaj}idogovor za formirawe na Evro-aziska ekonomska za-ednica vo oktomvri 2000 godina. Belorusija gi in-tenzivira{e odnosite so potpi{uvawe na Dogovorza unija so Rusija, vo koj detalno se navedeni plano-vite za ekonomska integracija so Rusija, vklu~uvaj}icelosna monetarna unija do 2005 godina.

Neodamne{nite dokazi sugeriraat deka sorabot-kata me|u zemjite od ZND moèbi bila korisna zaporane{nite sovetski republiki posle periodot nacentralisti~koto planirawe. Iako kolapsot na vrs-kite so dobavuva~ite koi postoeja pri centralisti~-koto planirawe pridonese za naglo namaluvawe naproizvodstvoto vo ZND, podatocite velat deka tr-govskite odnosi na ZND moèbi go ublaìle kolap-sot. Pojavata na barter trgovija me|u dràvite odZND pred cvrstite ograni~uvawa na likvidnosta,moèbi isto taka gi ograni~ile efektite od dezor-ganizacijata vo trgovijata na ZND.15

14 Vidi Taker (2000a i 2000b).15 Vidi Bevan, Estrin, Her i Stern (2001).

Evropskata komisija im ponudi na pet zemji (Albanija, Bosna iHercegovina, Hrvatska, SR Jugoslavija i Makedonija) mo`nost zaekonomska integracija kako vozvrat za napredokot vodemokratijata, po~ituvaweto na ~ovekovite prava i pazarnataekonomija. Isto taka, taa naglasi deka sekoj dogovor }e bide"skroen" spored okolnostite vo zemjata i prizna deka nekoizemji }e se dviàt pobrzo kon sklu~uvawe na dogovor


Mo`no e odnosite vo ramkite na ZND, a osobeno soRusija, da se pokaàt kako zna~aen izvor na ekonoms-ka sigurnost vo regionot vo idnina. Rizicite koi jasledat integracijata so Rusija, stanaa o~igledni pos-le krizata vo avgust 1998 godina, koja dovede do silnimakroekonomski naru{uvawa vo regionot. Podoc-ne`noto zaìvuvawe na ruskiot ekonomski razvoj(po devalvacijata na rubqata i visokite ceni nanaftata) go stimulira{e periodot na ekonomska ob-nova vo ZND.

Najdobrata strategija za ekonomska integracija naZND e da se usvoi pristap koj nitu ja favorizira ni-tu ja diskriminira trgovijata so Rusija i koj ja pod-drùva diverzifikacijata na izvoznite pazari. Me-|utoa, postoe~kata carinska unija me|u Rusija i Be-lorusija, Kazahstan, Kirgistan i Taxikistan ja pri-menuva nadvore{nata carinska tarifa na Rusija i vodrugite zemji od carinskata unija. Toa ima za cel dagi napravi ovie pazari popovolni za privilegiran-ite ruski proizvoditeli. Dobivaweto ~lenstvo naRusija vo STO }e pomogne vo namaluvaweto na gole-minata na ovaa carinska za{tita vo carinskata unijai sozdavaweto pootvoreni i pokonkurentni pazari.

2.8 ZAKLUÔK

Vo minatata godina be{e zabeleàn odr`liv nap-redok vo reformite i zna~itelno podobruvawe na re-zultatite kaj indikatorite na tranzicijata na EBORza golem broj tranzicioni ekonomii i vo mnoguoblasti na tranzicijata. Golem broj zemji koi zaos-tanuvaa, postignaa zna~itelen napredok vo tekot naminatata godina, vklu~uvaj}i gi Bosna i Hercegovi-na, SR Jugoslavija i Romanija. Ovie zemji imaa koristod povolnite politi~ki i ekonomski nastani vo JIE.

Poddràni od silnoto zakrepnuvawe na ZND,golem broj zemji od ZND postignaa zna~itelni pri-dobivki od reformata, osobeno Rusija, no isto taka iAzerbejxan, Belorusija i Uzbekistan. Vo isto vreme,mnogu zemji koi se kandidati za ~lenstvo vo EU pro-dolìja da ostvaruvaat stabilen napredok vo zacvrs-tuvaweto na performansite na nivnite instituciikoi go poddrùvaat pazarot. Samo vo Turkmenistan,kade {to politi~kata obvrska kon reforma be{eslaba, postoe{e nazaduvawe vo reformata.

Ovie neodamne{ni reformi vo golema mera se vosoglasnost so utvrdenite {emi na tranzicijata. Vopove}eto zemji od regionot, toa vklu~uva liberali-zacija i privatizacija na malite pred privatizacija-ta na golemite pretprijatija i razvoj na instituciikoi go poddrùvaat pazarot. Osven toa, osnovite zaodr`liv napredok vo pazarno orientiranite refor-mi se ~ini deka se postaveni vo zemjite kade {to lib-

eralizacijata pu{tila koreni i kade {to privat-niot sektor zapo~nal da se razviva preku privati-zacijata na malite pretprijatija i eliminacijata nabarierite za vlez na pazarot. Razrabotenite demo-kratski politi~ki sistemi isto taka poso~uvaat konodr`liv napredok. Me|utoa, ovoj proces ne e garan-tiran. Faktorite kako {to se prekumernoto privat-no vlijanie vrz vladinata politika i sudskite odlu-ki moàt da imaat negativen efekt vrz napredokotvo reformata. Kreiraweto na politikata baziranovrz politi~kata ekspeditivnost moè isto taka dago zabavi ili prenaso~i pravecot na reformata.

Procesot na me|unarodna integracija moè da ginadopolni doma{nite faktori koi pomagaat vo odr-ùvaweto na napredokot na reformata. [ansite zadobivawe ~lenstvo vo EU imaa zna~itelno vlijanievrz dinamikata na reformite vo golem broj zemji naCIEB i JIE. Za odrùvawe na ova pozitivno vlija-nie za promeni, kredibilitetot na procesot za dobi-vawe ~lenstvo mora da se odrùva preku efektivnareforma na instituciite na EU i merki {to }e po-mognat da se pokrijat tro{ocite za ~lenstvo vo zem-jite kandidati. Inicijativite za re{avawe na dvetepra{awa se vo tek, a nivnata efektivna implementa-cija e su{tinska za uspehot na procesot.

Sprotivno na zemjite od CIEB i JIE koi polekagi integriraat nivnite ekonomii vo me|unarodnataekonomija, ekonomiite od ZND i ponatamu se rela-tivno izolirani. Zna~itelen del od nivnata trgovi-ja ostana vo ramkite na ZND, so isklu~ok na izvozotna prirodnite resursi na me|unarodnite pazari.Prioritet za ZND e da se promovira pogolema me|u-narodna trgovija i investicii preku ~lenstvo voSTO, osobeno na Rusija, no isto taka od strana na Uk-raina i Kazahstan. Usvojuvaweto na poliberalni ipootvoreni trgovski reìmi vo ovie zemji }e gener-ira zna~itelni koristi za pomalite ekonomii odZND, koi ve}e dobija ~lenstvo vo STO. Kako dolgo-ro~na cel, Evropskata unija i SAD bi moèle da jarazgledaat mo`nosta za vleguvawe vo dogovori zaslobodna trgovija so Rusija za pottiknuvawe na do-ma{nata poddr{ka za pogolema ekonomska otvore-nost vo ramkite na tie zemji.

Sprotivno na zemjite od centralna i isto~na Evropa(vklu~itelno i balti~kite zemji) koi poleka gi integriraat

nivnite ekonomii vo me|unarodnata ekonomija, ekonomiite odZaednicata na nezavini dràvi i ponatamu se relativnoizolirani. Zna~itelen del od nivnata trgovija ostana vo

ramkite na ZND, so isklu~ok na izvozot na prirodnite resursina me|unarodnite pazari

1 4 0 / 1 4 1

Klu~ni predizvici od reformatal Konfliktot i nasilstvoto vo tekot na 2001 god-

ina ja zagrozija makroekonomskata stabilnost i{ansite za razvoj; trajniot mir i re{avawetona razlikite se osnovni za nadgraduvawe na us-pesite od prethodnite godini.

l Privatizacijata na golemite pretprijatija-za-gubari ja dostigna klu~nata faza i uspe{notozavr{uvawe na programata }e gi pottikne neop-hodnite investicii, vklu~uvaj}i gi i stranski-te direktni investicii.

l I pokraj noviot Zakon za ste~aj, me|usebnitedolgovi na pretprijatijata prodolìja da sezgolemuvaat; politi~kata volja da se postignenapredok vo prestruktuiraweto i sproveduva-weto na ste~ajnite postapki ostanuvaat klu~nifaktori.

LIBERALIZACIJARepublika Makedonija go potpi{a Dogovorot za stabilizacija i asocijacija.Vo april 2001 godina Republika Makedonija stana

prvata zemja vo jugo-isto~na Evropa {to go potpi{aDogovorot za stabilizacija i asocijacija (DSA) soEvropskata unija. Dogovorot za stabilizacija i aso-cijacija e sli~en so evropskite dogovori potpi{anivo devedesettite godini me|u EU i deset centralno-isto~ni evropski zemji, no so dopolnitelen akcentna regionalnata sorabotka. Spored dogovorot, Re-publika Makedonija ima direkten slobo den pristapna pazarite na EU (osven vo sektorot na zemjodel-stvoto i ribolovot), pri {to se soglasi da gi elimi-nira nejzinite carinski tarifi za proizvodite odEU vo tekot na najmnogu deset godini. Za tekstilot i~elikot, najgolemite izvozni komponenti, rokot zaliberalizacija e pomal od 10 godini. Uvoznite kvotina zemjodelskite i ribnite proizvodi bea ukinati oddvete strani koga be{e potpi{an dogovorot, no nemarok za ponatamo{na liberalizacija na carinskitetarifi vo ovie sektori. Uvozot na nafta i nafteniderivati be{e liberaliziran vo juli 2001 godina,tri godini pred datumot koj be{e dogovoren me|uVladata i "Helenik petroleum# (Grcija), vrz osnovana dogovor za ekskluzivitet potpi{an pri kupuva-weto na rafinerijata "Okta# vo 1999 godina.

Cenite na lebot i bra{noto bea liberaliziraniPo pet godini kontrola od strana na vladata, cen-

ite na lebot i na bra{noto bea liberalizirani vo

oktomvri 2000 godina. Me|utoa, toa dosega ima{emal efekt vrz cenata na ovie dobra, {to poso~uvadeka cenovnite limiti koi bile vovedeni ne bileobvrzuva~ki. Vladata i ponatamu gi kontrolira cen-ite na pove}eto komunalni uslugi i razli~ni stavki,kako {to se naftata, po{tata i osiguruvaweto namotorni vozila.

STABILIZACIJA Be{e voveden nov privremen danok na transakcii.Makroekonomskite proekcii za ekonomskiot rast

i fiskalniot rezultat vo 2001 godina bea revidira-ni nadolu, a inflacijata i proekciite za zagubata nadevizni rezervi bea revidirani nagore poradi kon-fliktot me|u bezbednosnite sili i etni~kite alban-ski gerilci. So cel da se finansiraat zgolemenitevoeni rashodi, vo juni 2001 godina vladata vovede da-nok na finansiski transakcii. Danokot }e se prime-nuva vo vtorata polovina na 2001 godina. Pretprija-tijata pla}aat 0,5 procenti od vrednosta na sekojabezgotovinska transakcija i 1 procent od sekoja go-tovinska transakcija, vklu~uvaj}i go kupuvaweto nadevizi, povlekuvaweto na gotovina od ìro smetkiteza materijalni tro{oci i drugi sli~ni tro{oci. Vojuli 2001 godina, vo prviot mesec od operacijata da-nokot donese prihod vo iznos od okolu 7,7 milioniamerikanski dolari.

PRIVATIZACIJA Privatizacijata na golemite pretprijatija-zagubari e vo tek.Do krajot na 2001 godina, 1.646 pretprijatija bea

privatizirani od po~etokot na programata vo 1993godina, pri {to okolu 70 proda`bi se izvr{ija votekot na prethodnite 12 meseci, a u{te 113 pretpri-jatija se vo proces na proda`ba. [eeset i pet pro-centi od privatiziranite pretprijatija se mali, 19procenti se sredni, a preostanatite 16 procenti segolemi. Privatizacijata vo zemjodelskiot sektor ere~isi zavr{ena, pri {to se privatizirani 418 pret-prijatija. Vnimanieto sega e naso~eno kon 40 golemipretprijatija zagubari koi treba da se privatizira-at ili zatvorat do krajot na 2002 godina spored ak-cioniot plan na Vladata, pomognat od Svetskata ban-ka. Se angaìraat nezavisni nadvore{ni sovetnicivo procesot na dlabinska analiza i tie pomagaat vopronao|aweto na strate{ki investitori. Vnatre{-niot etni~ki konflikt dovede do odloùvawe na

REPUBLIKA MAKEDONIJA(IZVE[TAJ ZA TRANZICIJATA NA EBRD ZA 2001 GODINA)


programata. Me|utoa, vo juni 2001 godina Vladata jasoop{ti likvidacijata na pet od ovie pretprijatija(so 7.000) vraboteni, koja predizvika vkupna zagubaednakva na re~isi 600 milioni germanski marki votekot na 2000 godina.

REFORMI VO DELOVNIOT SEKTORTreba da se podobrat praktikite na korporativnoto upravuvawe.Vo oktomvri 2000 godina, Vladata gi zajakna Zako-

nite za ste~aj, hipoteka i izvr{na postapka. I pok-raj toa, finansiskata disciplina i likvidnosta napretprijatijata prodolì da se vlo{uva. Do fevru-ari 2001 godina, neisplatenite obvrski na pretpri-jatijata se zgolemija za okolu 10 procenti vo odnosna prethodnata godina, odnosno na nivo od okolu 33milijardi denari (pribli`no edna milijarda ger-manski marki). Re~isi polovina od ovie neisplateniobvrski se koncentrirani kaj okolu 60 pravni lica.Vladata se obide da se spravi so problemot preku za-mrznuvawe na bankarskite smetki. Dosega ovaa poli-tika ima{e mal uspeh vo podobruvaweto na plate`-nata disciplina.

INFRASTRUKTURA Vladata prodade mnozinski del od Makedonski telekomunikacii.Vo januari 2001 godina, Vladata prodade 51 pro-

cent od pretprijatieto za fiksni telekomunikacis-ki linii, Makedonski telekomunikacii (MT) nakonzorciumot predvoden od "Matav" od Ungarija za320 milioni amerikanski dolari. MT ima monopolnad fiksnite telefonski uslugi, koj treba da zavr{ivo dekemvri 2004 godina. Vo sektorot na mobilnitelefonski linii tri pretprijatija dadoa ponuda zadobivawe dozvola za vtor mobilen operator. Prego-vorite so davatelot na najvisokata ponuda zapo~naai Vladata o~ekuva vtoriot mobilen operator da za-po~ne so rabota na po~etokot na 2002 godina.

Planovite za privatizacija na sektorot zaelektri~na energija se vo tek.Dràvnoto pretprijatie za elektri~na energija

"Elektrostopanstvo na Makedonija# (ESM) se pod-gotvuva za privatizacija do krajot na 2002 godina.Pedeset i eden procent od negovite akcii }e bidatprodadeni vo tri fazi. Vo tekot na 2000 godina, Vla-data re{i da im dade 12-godi{ni koncesii na sedummali hidrocentrali vrz osnova na proektite za ROT(revitalizacija, operacija i transfer). Tenderot ve-}e e raspi{an i Vladata ve}e pregovara so edno odtrite izbrani pretprijatija. Istata strategija moè

da se koristi pri liberalizacijata na pogolemitekapaciteti na ESM.

Liberalizacija, stabilizacija,privatizacija

1991sep. Steknuvawe na nezavisnost od Jugoslavija

1992apr. Vovedena nova valuta (denar)

1993juni Usvoen Zakon za privatizacijanoe. Prvata kreditna aukcija od strana na Centralnata

banka

1994jan. Reforma na danokot na prometfev. Vovedeno embargo od strana na Grcija

1995sep. Ukinato gr~koto embargo

1996fev. Vovedeni golemi dano~ni reformiapr. Usvoen Zakonot za privatizacija vo zemjodelstvotojuli Racionalizacija na carinskata strukturaavg. Otstraneti uvoznite restrikcii

1997juli Devalvacija na denarotjuli Stapi na sila nov Zakon za zemji{teto

1998jan. Dogovor za partnerstvo i sorabotka so EUjuni Vovedena celosna konvertibilnost na tekovnata

smetka

1999apr. Golem napliv na kosovski begalcijuli Najgolemata rafinerija za nafta prodadena na

stranski investitor

2000apr. Voveden DDVokt. Liberalizirani cenite na lebot i bra{noto

2001apr. Potpi{an Dogovorot za stabilizacija i asocijacija

so EUjuni Voveden vonreden danok na finansiski transakciijuli Liberaliziran uvozot na nafta

1 4 2 / 1 4 3

R E P U B L I K A M A K E D O N I J A

FINANSISKI INSTITUCIIStranskite investicii vo bankite i pogolemite

pretprijatija vodat kon konsolidacija.Kon krajot na 2000 godina vo zemjata ima{e 23

komercijalni banki i 18 {tedilnici. Udelot na kap-italot na privatnite banki se zgolemi na 83,5 pro-centi, 6 procentni poeni pove}e od krajot na 1999 go-dina, a {est banki se 100 procenti privatni. Sedum-naeset banki imaat celosna dozvola za vr{ewe naplaten promet so stranstvo. Sektorot i ponatamu evisoko koncentriran, pri {to dvete najgolemi banki(Stopanska banka i Komercijalna banka) poseduvaatnad polovina od vkupnite sredstva i dve tretini odvkupnite depoziti vo bankarskiot sistem. Lo{itezaemi, isto taka, i ponatamu se visoki, pri {to 34,8procenti od zaemite se klasificirani kako somni-telni ili nenaplatlivi. Novite uslovi za kapitalencenzus stapija na sila vo april 2001 godina - 9 mil-ioni evra za celosna dozvola za vr{ewe na promet sostranstvo i 3,5 milioni evra za doma{en promet. In-tegraciite me|u prilepskata Pelagoniska banka iKomercijalna banka (Skopje), i me|u Teteks banka(Tetovo) i Kreditna banka (Bitola) bea najaveni vojuli 2001 godina. Se o~ekuva konsolidacijata da pro-dolì so ogled na toa {to u{te nekolku drugi inte-gracii i prezemawa vo momentov se vo faza na pre-govori.

Be{e izvr{ena reforma na platniot sistem.Noviot platen sistem vaì od 1 juli 2001 godina.

Spored noviot sistem, Zavodot za platen promet(ZPP) }e bide zatvoren do krajot na godinata. Na-mesto toa, site pla}awa }e se izvr{uvaat preku ko-mercijalnite banki i centralnata banka. Dvete in-stitucii }e funkcioniraat paralelno vo vtoratapolovina na 2001 godina.

Aktivnosta na Berzata se pro{iri.Vkupniot promet na Makedonskata berza (MB)

zna~itelno se zgolemi vo tekot na 2000 godina napribli`no 250 milioni germanski marki, petpatipove}e od nivoto vo 1999 godina. Vladata u~estvuva-{e vo pove}e od polovina od prometot preku proda`-bata na dràvni akcii. Me|utoa, Berzata ne uspea daprivle~e pretprijatija na oficijalniot pazar i dokrajot na 2001 godina samo edna banka i edna dràvnaobvrznica se kotiraa na ovoj pazar. Devedeset i {estprocenti od aktivnosta na MB se odviva na neofi-cijalniot tret pazar, a pazarnata kapitalizacija iponatamu e mala, daleku pod eden procent od BDP.

SOCIJALNI REFORMIReformata na penziskiot sistem napreduva.Novata faza vo reformata na penziskiot sistem

be{e postignata vo fevruari 2001 godina so podgo-tovkata na Nacrt-zakonot za kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe. Se o~ekuva noviot zakon dabide usvoen od parlamentot pred krajot na godinata.

Pretprijatija, infrastruktura,finansii i socijalni reformi

1992apr. Vospostaven dvostepen bankarski sistemjuni Formirana Komisija za hartii od vrednost

1993maj Usvoena adekvatnosta na kapitalot (definirana

spored BIS)

1994jan. Vovedeni limiti na bankarskite krediti

1995mart Usvoen Zakon za sanacija na banki

1996mart Berzata zapo~nuva so trguvaweapr. Usvoen Zakon za bankijuni Usvoen Zakon za telekomunikacii

1997mart Propadna {tedilnicata TATjuli Stapi na sila Zakonot za hartii od vrednostnoe. Usvoen Zakonot za elektri~na energija

1998maj Stapi na sila nov Zakon za ste~aj

1999dek. Usvoeni anti-monopolskite zakoni

2000mart Vovedeni reformi na penziskiot sistemapr. Povle~eni kreditnite limiti na doma{nite banki-apr. Celosno privatizirawe na najgolemata bankajuli Stapi na sila noviot Zakon za hipoteka i zalogjuli Usvoen Zakonot za bankijuli Donesen Zakonot za hartii od vrednostokt Izmenet Zakonot za ste~aj

2001apr. Zgolemeni barawata za osnova~ki bankarski

kapital


Zakonot ovozmoùva voveduvawe na penziski sistemod pove}e stolbovi, pri {to privatnite penziskifondovi }e bidat rakovodeni od zdruènija finan-sirani od stranski kapital. Se o~ekuva po~etniotkapital na ovie zdruènija da iznesuva okolu 1,5 mi-lioni evra.

Vladata podgotvuva strategija za namaluvawe na siroma{tijataSpored pregledot od 1998 godina, nad 20 otsto od

naselenieto ìvee pod oficijalniot prag na siro-

ma{tijata od okolu 75 amerikanski dolari mese~no(po ceni od 1996 godina) i Vladata podgotvuva stra-tegija za zadovoluvawe na itnite socijalni potrebi.Klu~nite elementi na strategijata vklu~uvaat mak-roekonomski reformi, univerzalno finansirawe nazdravstvenata za{tita, merki naso~eni kon zgolemu-vawe na participacijata vo obrazovniot sistem, izgolemuvawe na fleksibilnosta na pazarot na rabot-na sila preku poniski tro{oci za otpu{tawe i po-rigorozni uslovi za dobivawe pari~en nadomest zanevrabotenost.

1 4 4

PODGOTVUVA I IZDAVA

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280Internet adresa: http://www.finance.gov.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKAleksandar Stojkov

ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKDejan Runtevski

REDAKCISKI KOLEGIUMVan~o Kargovm-r Anita AngelovskaAleksandra Na}evaGordana JankuloskaGordana Ivanovi}Mile Janakieski

LEKTORLiljana Pujovska

�PRODUKCIJA M�

DIZAJN:Zoran Rizovski - Ri`oMiroslav Milanovi}

FOTOLITIMagnaSken, Skopje

PE^ATINiko Kompani, Skopje

TIRA@500 primeroci

PREVODJasminka Vaskova@ana [okarovska

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209Bilt. Minist. Finans.12/2001

Dimitar Bogov Venko Gligorov Petar Duqanov Darko Arsov Sa ... · na slednata godina, a doprva...

Documents

Transcript of Dimitar Bogov Venko Gligorov Petar Duqanov Darko Arsov Sa ... · na slednata godina, a doprva...