ANITE TREBA DA JA ZNAAT VISTINATA BEZ …i Q" kone~no svoite prvi~ni re-zultati }e ni gi soop{ti vo...

OP[TINSKI VESNIK

GODINA I • BROJ 7 • OKTOMVRI 2006 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

GRADONAÂLNIKOT XORXE ARSOV: GRA\ANITE TREBA DA JA ZNAAT VISTINATA

BEZ DENAR PLATEN ZA KOMUNALII- MO]NICITE SO DVOJNI GRADE@NI DOZVOLINajintenzivno kr{ewe na zakonite vo sferata na urbanizmot na teritorijata na op{tina Kisela Voda se slu~uvalo vo periodot od

2000 do po~etokot na lokalnite izbori vo 2005-ta godina. Sè gradele zgradi bez grade`ni dozvoli, bez plateni komunalii i beznikakva kontrola od toga{nite nadle`ni institucii

SEKTOR ZA URBANIZAM

VO PROCEDURA U[TE 12 DETALNI URBANISTI^KI PLANOVI

ZA PO[UMUVAWE NA TEFERI^ - 1.500 SADNICI

PRIZNANIJA ZA AFIRMACIJANA OP[TINATA

\OR\I ILIEVSKI, PROSVETEN INSPEKTOR

NA OP[TINA KISELA VODA

NEOPHODEN E NADZOR VO RABOTATA

NA UÎLI[TATA

OSNOVNO UÎLI[TE #NEVENA GEORGIEVA DUWA#

ISTORIJATA I TRADICIJATASE NA NA[A STRANA

(STR. 4)

(STR. 5)

(STR. 8-9)

(STR. 11)

(STR. 11)

Gra|anite na Op{tina-

ta imaat pravo da ja znaat

vistinata i detalite za slu-

~aite na Fi-kom i na Cemen-

tarnica, istakna gradona-

~alnikot Arsov na redovna-

ta sredba so novinarite.-

Najintenzivno kr{ewe na za-

konite se slu~uvalo vo peri-

odot od 2000 do po~etokot

na lokalnite izbori vo 2005-

ta godina. Sè gradele zgradi

bez grade`ni dozvoli, bez pla-

teni komunalii i bez nikak-

va kontrola od toga{nite

nadle`ni institucii

Toni ÛPOSKI

Op{tina Kisela Voda vo iz-minatite meseci se soo~uva so dvaaktuelni slu~aja ~ii koreni dati-raat od poodamna, a istite namernose zatskrivani poradi kr{eweto nazakonite na Republika Makedoni-ja. Iako vakvite slu~ai mnogu gra-dona~alnici, institucii i odgovor-ni lu|e bi gi preskoknale so obraz-loènie deka - drugi treba da si ja#tupat# glavata so postoe~kata kri-minalna istorija - gradona~alnikotArsov i Op{tina Kisela Voda hra-bro i transparentno na javnosta igi razotkrivaat malverzaciite.

- Gra|anite na Op{tinata ima-at pravo da ja znaat vistinata zaslu~aite na Fi-kom i na Cemen-tarnica, istakna gradona~alnikotArsov na redovnata sredba so no-vinarite. - Sekojdnevno, prodolì

toj, ìveeme so tie zaedni~ki pro-blemi. Gra|anite imaat pravo da giznaat detalite. Koga dojdov na fun-kcijata gradona~alnik u{te vo pr-vite denovi utvrdiv deka primamop{tina vo totalen haos. Toga{,policijata niz op{tinskite pros-torii priveduva{e rakovoditelikoi namerno uni{tuvale dokument-acija, a mediumite na{iroko govo-rea za mega skandali so milionskisumi i za #fiktivni poplavi# so is-~eznati ~ekovi. Patem, vo op{ti-nata ne postoe{e nitu arhiva. Toane me obeshrabri, tuku naprotiv voizminative 19 meseci otkako japrezedov funkcijata gradona~al-nik, rabotam i po 16 ~asovi na den,za da napravam lokalna samoupra-

va na koja gra|anite }e i veruvaat.Dosega{nata poddr{ka {to mi jadavaat gra|anite me ubeduva dekase nao|am na vistinskiot pat i de-ka zaedno so gra|anite }e napravi-me lokalna samouprava za po~it irespekt, na koja site }e i veruvaati vo koja zakonite }e vaàt pode-dnakvo za site, veli Arsov.

Nema mesto za ne~esnite firmi

Slu~ajot Fi-kom kojznae pokojpat ja potvrdi tezata deka ur-banata mafija ne e sama vo nepo~i-tuvaweto na zakonite na Republi-ka Makedonija. Analiziraj}i ja ce-lata situacija se doa|a do zaklu-

~ok deka firmite ne gi pla}aledava~kite za komunaliite na Gra-dot i Op{tinata, a sepak nagolemo,na atraktivni lokacii gradat iprodavaat stanovi. Vo nekoi zgra-di nekoi stanovi bile prodavaniduri i osumkratno. Za ovoj feno-men, Arsov istakna.

- Im vetiv na gra|anite dekasite ne~esni firmi {to gradatstanovi na teroitorijata na Op-{tinata }e bidat izbrkani. Namne ni se potrebni firmi {to gimamat gra|anite i {to rabotatsprotivno od zakonite na Republi-ka Makedonija. Vpro~em, urbanitemo}nici, vo izminatite nekolkugodini, vo Op{tina Kisela Vodagradele kade }e stignat i kako sa-kaat, spored samo nivni svojstvenipravila. Najintenzivno kr{ewena zakonite se slu~uvalo vo peri-odot od 2000 do po~etokot na lo-kalnite izbori vo 2005-ta godina.Sègradele zgradi bez grade`ni do-zvoli, bez plateni komunalii ibez nikakva kontrola od toga{ni-te nadle`ni institucii. Za spre-~uvawe na vakviot haos, novata op-{tinska vlast prezede konkretni~ekori. U{te na po~etokot od svo-jata rabota alarmira{e do nadle-`nite institucii i raspi{a ten-der za angaìrawe na nezavisnarevizorska ku}a vo op{tinata. Is-tiot tender od toga{nata central-na vlast ~etiripati ni be{e sobo-ruvan od edinstvena pri~ina {totoga{nata Vlada saka{e vo Kise-

la Voda da se napravi nekvalitet-na revizija {to bi ja vr{el ~ovek-firma i toa so sredno obrazova-nie. Nie smetavme deka toa e nese-riozna rabota, bidej}i za finansi-skiot haos kakov {to go zateknav-me vo Op{tinata treba da dojde ne-zavisna revizorska ku}a, koja imaevropski kapacitet i koja }e odgo-vara za izvr{enata rabota. Kone-~no, moàm da vi kaàm deka vo mo-mentov toa pra{awe e razre{enoi renomiranata nezavisna ku}a "Bi Q" kone~no svoite prvi~ni re-zultati }e ni gi soop{ti vo tekotna ovoj mesec.

Inaku, Op{tinata ja obznaniaferata od aspekt da gi za{titi gra-|anite. Za firmite Fi-kom i Sama-rija, Op{tina Kisela Voda u{tevo maj godinava podnese krivi~niprijavi za nezakonsko rabotewe doosnovnoto javno obvinitelstvo voSkopje. Pra{awe e, zo{to doseganemame povraten odgovor? Do Mini-sterstvoto za transport i vrski iMVR ve}e isprativme spisok naokolu 15 firmi, kade na{ite inspe-kcii utvrdile nepravilnosti vo ra-botata. Se nadevame deka nadle`ni-te dràvni institucii soodvetno}e gi kaznat onie {to nezakonskorabotele i pritoa gi o{tetile gra-|anite. Ostanuvame otvoreni za in-formacija za site o{teteni gra|a-ni od Fi-kom, Samarija i drugifirmi vo delot na dokumentacija-ta {to ja poseduvame, istaknuvagradona~alnikot Xorxe Arsov.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

SREDBA NA GRADONAÂLNIKOT XORXE ARSOV SO NOVINARITE

BEZ DENAR PLATEN ZA KOMUNALII- MO]NICITE SO DVOJNI GRADE@NI DOZVOLI

Kako izgledala {emata na mamewe na gra|anite!

- Sistemot bil perfidno napraven i funkcioniral. Firmiteuspevale preku gradot da izvadat duri i po dve grade`ni dozvoli zaisti proekt, pritoa sumata za komunalii na ime grade`no zemji{teja pla}ale na 12 rati i toa so nepostoe~ki fantomski bariran ~ek,koj veruvale ili ne, istiot ~ek dokumentiran e na pove}e spornidogovori. Interesno e deka ratite ne se pla}ale i mene ne mi e jasnokako toga{nite nadle`ni slu`bi vo Gradot i Op{tina Kisela Vodane napravile mehanizam za sobirawe na istite pari, bidej}i evident-no e deka sopstvenikot voop{to ne pravel uplata na smetkata. Nafirmite nikoj ne im gi baral parite. Isto taka, za analiza e kako seuspevalo da se izvadi duri po dve grade`ni dozvoli za eden ist proekt,a pritoa da ne se naplatat komunaliite, ili pak, kako se uspevalo dase izdejstvuva grade`na dozvola za novi objekti, a pritoa ne se podmi-ruvale nitu starite dolgovi? Nie bevme prvata op{tina vo Makedo-nija koja vedna{ po dobivaweto na na{ite ingerencii dobieni sodecentralizacijata na vlasta, ednostavno si gi pobaravme parite oddolìncite. Kur{lusot nastana koga ja prelistavme dokumentacija-ta i koga uvidovme deka Fi-kom i drugi firmi na ime komunalii naGradot i Op{tina Kisela Voda dolàt mnogu pari. Vkupno, samo op-{tinata po pregledanata arhivska dokumentacija e o{tetena so nad edenmilion evra. No, i pokraj zakanite od reketari, re{ivme da ja zapoz-naeme javnosta so zate~eniot kriminal, objavuvaj}i preku mediumitedeka Fi-kom i Samarija se rizi~ni firmi za kupuvawe na stanovi ideka gra|anite pred da kupat stan vo Op{tinata treba da se obratatdo op{tinskite slu`bi za da se informiraat za validnosta na doku-mentacijata {to ja poseduva soodvetnata firma od koja kupuvaat stan.Isto taka, Op{tinata za firmite Fi-kom i Samarija u{te vo majgodinava podnese krivi~ni prijavi za nezakonito rabotewe. Inte-resno e deka dosega od osnovnoto javno obvinitelstvo vo Skopje, Op-{tina Kisela Voda nema dobieno nikakov odgovor na na{ite prija-vi. Zo{to? Ne znam.

Sekoj treba da odgovara za svojot potpis

Vo delot za potpisnicite na dogovo-rite, gradona~alnikot Xorxe Arsov kate-gori~no izjavi.

- Jas ne sum policaec da gi sudam onie{to gi potpi{uvale dokumentite. To~no edeka na pove}eto dogovori pokraj imeto nasopstvenikot na Fi-kom stoi potpisot naporane{niot gradonalnik Risto Penov kojspored toga{nite ingerencii potpi{uvalodredeni dokumenti vo imeto na Op{tinaKisela Voda, no dali toj e validen ili fal-sifikat si ima slu`bi {to }e go kaàtposledniot zbvor. Fakt e deka vo istite do-govori stojat imiwa i na sè u{te aktuelnidràvni slu`benici vo Gradot. Sepak, mo-jata obvrska be{e da gi alarmiram insti-tuciite i gra|anite za nezakonskoto rabo-tewe na odredeni firmi. Isto taka, Op-{tina Kisela Voda ne e nitu MVR, nituMinisterstvo za pravda ili Ministerstvoza transport i vrski. Op{tinskata admini-stracija do spomenatite institucii od koise o~ekuva kone~na razvrska, dostavi spisokna 15 firmi dol`nici so celokupnata doku-mentacija.

Vo delot kako razvrskata na slu~ajotFi-kom }e se odrazi na kupoproda`bata nastanovi, gradona~alnikot Arsov potenci-ra{e:

- Vo Kisela Voda postojat mnogu ~esnifirmi, koi gi po~ituvaat site grade`ni ra-boti i pritoa na Gradot i Op{tinata naime komunalii ne dolàt nitu denar. To~noe deka istite sega trpat {teti poradizagubenata doverba od gra|anite, no moàmda kaàm deka gra|anite vo ovoj moment sèpove}e po~naa da ja konsultiraat Op{ti-nata pred da gi dadat parite za nov stan. Tiedoa|aat kaj na{ite slu`bi, se informiraatza firmite, pa otkako }e ja dobijat pravo-vremeno informacijata go kupuvaat stanot.Isto taka, vo momentov specijalna komisi-ja raboti na posebna programa koja }e bidegotova za nekolku dena i vo javnosta }e iz-lezeme so dokumentacija i formulari sokoi Op{tinata na gra|anite }e im garanti-ra za kupeniot stan, deka istiot ima valid-na dokumentacija i deka ne e pove}ekratnoprodavan. So vakvata dokumentacija }e impomogneme i na gra|anite {to kupuvaat sta-novi i na ~esnite firmi.

Zdravjeto na lu|eto e pova`no od profitot na Cementarnica

Slu~ajot Cementarnica i na ovaa sred-ba so novinarite zazede centralno mesto.Novinarite me|u drugoto se interesiraa zatoa dali Cementarnica }e dobie postojanadozvola za gorewe na se~kata guma kako al-ternativno gorivo i dali za petrol koksoti natamu }e vaì Zakonot za sloboden uvoz.Za gradona~alnikot Xorxe Arsov nema di-lemi za ovie pra{awa:

- Zdravjeto na lu|eto e pova`no od pro-fitot na bilo koja fabrika. Koga ja for-mirav Komisijata koja vo naredniot peri-od treba da se zanimava so ekologijata vo Op-{tinata i koja za zada~a }e ima da gi pro-~e{la site potencijalni zagaduva~i nana{ata teritorija, mnogumina skepti~nogledaa na ovoj proekt so obrazloènie, dekatakvi bile zakonite. Ne se soglasuvam sotakvata teza bidej}i gra|anite na Op{tinaKisela Voda ne moàt da bidat imuni na ne-kakvi izliteni zakoni koi verojatno vo mi-natoto se doneseni za da profitiraat odre-deni grupacii. Zna~i, pokonkretno, nekoida polnat xepovi i toa #zakonski#, a drugi,vo ovoj slu~aj gra|anite treba da gi di{atotrovite. Najmalku kako op{tina {to mo-ème da napravime vo ovaa inicijativa evkorenuvawe na evropskite zakoni vo fir-mite koi so godini vo dràvata im se gleda-

lo niz prsti. Da bidam pokonkreten, ne mo-è nekoj da potpi{al sloboden uvoz na pet-rol koksot koga vo Evropa za ova gorivo imapravila. Petrol koksot prakti~no e |ubre-to {to ostanuva pri praveweto na nafte-nite derivati. Zo{to Cementarnica ne ko-risti zemjen gas kako gorivo, bidej}i drà-vata ve}e im go instalirala vo dvorot nafabrikata? Zo{to merni instrumenti vodelot na proverka na zagaduvaweto na voz-duhot da nema na na{a teritorija, na{i in-spektori da proveruvaat i sekojdnevno nagra|anite da im podnesuvaat izve{taj? Ka-ko moè celata op{tina da mirisa na izgo-rena guma, a pritoa nikoj vo dràvava da nereagira, iako so Zakon ispektor moè ved-na{ da ja prekine rabotata na fabrikata.Obrazloènieto deka dràvniot ispektorìveel vo Veles i ne moèl da ja po~uvstvu-

va mirizbata, ne samo {to e sme{no pravda-we na Dràvniot ispektorat, tuku za toa sezarabotuva krivi~na prijava. Ne moè Ce-mentarnica po konstatacijata za nekolkupati pove}e sulfur vo vozduhot od stranana Dràvniot ispektorat da odgovara samoprekr{o~no, so okolu 200 do 300 iljadi de-nari kazna. Za istiot prekr{ok, sporedsvetskite zakoni, krivi~no se goni poten-cijalniot zagaduva~ i se pla}a kazna od ponekolku milioni evra. Se vr{i revizija natehnologijata na rabota na zagaduva~ot ipritoa, dokolku se otkrie deka nema sood-vetni filtri, se stava klu~ na fabrikata.Vo odredeni slu~ai, samite sopstvenici gizatvoraat fabrikite so obrazloènie dekane se sposobni da gi garantiraat ekolo{ki-te normi propi{ani so zakonite na Evrop-skata unija.

3OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka: Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2779-069; faks: (02)2770-210

e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Violeta Karajanova

Ne e ni{to novo

- Ona {to se slu~uva so Fi -kom i mnogu drugi grade`nifirmi ne e ni{to novo. Se-koga{ stradal obi~niot gra-|anin i ve}e e vreme da seprezemat konkretni ~ekoriza da se za{titime od onie{to gi kr{at zakonite voRepublika Makedonija. Akoim se dozvoli sega, od ednavakva obznanena afera daostanat nekazneti, nema dabide ni{to novo ako i sled-nite godini ni se povtoru-vaat vakvi slu~ai.

Marijan Spasovski

Nastradaa obi~nite gra|ani

- Ova {to se slu~uvalo vo pe-riodot od 2000 do 2004-tata

godina vistina e sramno iàlno. Sramno bidej}i mi-natite dràvni instituciine si ja zavr{ile rabotata,a àlno zatoa {to nastra-daa obi~nite gra|ani koiceliot svoj ìvot {tedeleza sega nekoj da im gi ukradeparite na kriminalen na-~in. Ja poddrùvam sega{na-ta op{tinska vlast i sega-{nite vladini instituciikoi go obznanija slu~ajot ikoi baraat da se kaznat vi-novnicite.

Krsto Milo{evski

Aramilakot da bide kaznet

- Vo malverzaciite se vklu-~eni pove}e lu|e. Ne moèvakvi dalaveri da gi pravieden ~ovek bez poddr{ka naonie dràvni instituciikade {to ja dobival soodvet-nata logistika. Kako moèda gradel objekti - zgradi, aza toa da ne pla}al pari na

gradot i op{tinata za komu-nalii. Toa e aramilak {totreba da bide kaznet, no segae vreme site da odgovaraat, ane samo eden ~ovek, koj vsu{-nost bil samo nivna ma{aili izvr{itel.

Vidoe Mitrovi}

Da se spre~i urbaniot kriminal

- Da se izvadi grade`nadozvola i pritoa da ne seplatat komunalii e mo`nosamo kaj nas vo Makedonija.I, {to e u{te potragi~nonikoj ne mu gi baral parite.Ako ne se obznane{e ovaaafera, toa zna~i deka vo do-gledno vreme istata ma{ine-rija nekazneto }e si manip-ulira{e so gra|anite. Vre-me e dràvata da ras~isti soovoj vid na urban kriminali kone~no na videlina da iz-lezat site ne~esni raboti.

Mayor Dzorzde Arsov: the citizensmust know the truth-With no denar paid for communali-ties – the potentates with doubledconstruction licenses.......................2-3

Awarded scholarships for postgraduate students..................4

The extermination is completely finished.........................4

In procedure are more than 12 DUP........................................4

Atmospheric sewerage on Bozidar Adzija...............................4

Restoration of the memorials from SWW..........................................5

For afforesting of Teferic – 1.500 seedlings.................................5

In the region of Rasadnik will be constructed the church “St. Nedela”.....................5

Action for collection of cloth.............5

Council of the Municipality of Kisela Voda- Ratified the rebalance of the budget for 2006 year...............6

Humanity action for help of Sara Vladeva..................12

Architecture- Macedonian literacy

on the facade in Crnice.................13

Nema da dozvolam gra|anite da bidat zamor~iwa!

Na pra{aweto kako }e reagira Op{tinata, dokolku Cementarnica dobie posto-jana dozvola za koristewe na se~kana guma kako alternativno gorivo, gradona~alnikotArsov decidno odgovori:

- Dodeka sum jas gradona~alnik na Op{tina Kisela Voda nikoga{ nema da dozvolamgra|anite na Op{tinata da bidat zamor~iwa na nekoi bolni apetiti za profit. Niekako op{tina sme protiv proektot Cementarnica da dobie postojana dozvola za koris-tewe na se~kana guma kako alternativno gorivo, od edinstvena pri~ina {to ne sme ube-deni deka proektot so gumite ne e {teten po zdravjeto na lu|eto. Ottuka }e gi iskoris-time site zakonski mo`nosti {to ni se na raspolagawe za da ne dozvolime nekoj da sipoigruva, ili pak, pazari so na{eto zdravje.

Sredba so ministerot Aliu

- Koga po havarijata na Cementarnica, nekolkupati se obidovme da kontaktirameso sega ve}e porane{niot minister za ekologija i ìvotna sredina, ednostavno ne dobi-vavme nikakov povraten odgovor. Ovojpat, iako sè u{te go nema kompletirano kabine-tot, ve}e odràvme sredba so noviot minister Aliu, koj moram da potenciram deka godeli na{eto mislewe deka najva`no e da se so~uva zdravjeto na gra|anite. Po na{ataprvi~na sredba se dogovorivme da dejstvuvame na nekolku relacii i vo nekolku nasoki,koi pred sè }e bidat vo interes na gra|anite.


A K T U E L N O


Vo tekot minatiot ednogodi-{en period Op{tina Kisela Vodaintenzivno raboti na urbanisti-~koto planirawe i ureduvawe nizcelata teritorija na lokalnatasamouprava. Vo taa nasoka dosegase izraboteni i ve}e se staveni vosila dva detalni urbanisti~ki pla-novi koi se odnesuvaat za naselbi-te Cvetan Dimov-Slavija i za Usje- Malo stopanstvo, a vo procedurase dadeni u{te 12 DUP i eden ur-banisti~ki plan von naselenomesto.

- Moram da napomenam deka voDUP-ot za Cvetan Dimov-Slavijase napraveni dopolnuvawa i izme-ni na ve}e postoe~kiot DUP, dode-ka nie za prv pat go napravivmeDUP za Usje-Malo stopanstvo, so{to gra|anite za prvapat imaatmo`nost da gi ostvarat svoite pra-va vo odnos na dobivawe na dozvolii re{enija za uslovi za gradba, ka-ko i za site drugi potrebni odo-

brenija, veli Golubina Cvetanov-ska, rakovoditel na Oddelenietoza urbanizam.

Vo ovoj period aktuelno zagra|anite od naselbata 11 Oktom-vri e izmenata i dopolnuvaweto naDUP-ot za MZ “11 Oktomvri II”Urban blok A (Bul. Srbija) zara-di {to Op{tinata organizira{ejavna prezentacija za ovaa nacrt-odluka.

- Za izmenata i dopolnuvawe-to konkretno za ovoj DUP ve}e na-pravivme javna anketa koja vo inte-res na gra|anite be{e prolongi-rana od strana na gradona~alnikotXorxe Arsov, a izminatava nedelaja zavr{ivme i javnata prezentaci-ja. Vo momentov gi razgleduvamepredlozite i prigovorite od gra|a-nite i se nadevam deka vo predvi-deniot rok ovoj predlog plan zaizmena i dopolnuvawe na DUP-ot}e bide usvoen i realiziran”, obja-snuva Cvetanovska.

Edna od pointeresnite temina koja momentalno raboti Odde-lenieto za urbanizam vo Op{tinaKisela Voda e i donesuvaweto naDUP za Rasadnik, kade {to e pred-videno da ima javni institucii,obrazovni, zdravstveni i dràvni,potoa stanbeni objekti, parkovskozelenilo, kako i lokacii za sporti rekreacija.

- Donesuvaweto na DUP za Ra-sadnik ve}e e staven vo procedura,a toa zna~i deka e izvr{ena reviz-ija i dobieno e stru~no mislewe odMinisterstvoto za transport i vr-ski. Sleden ~ekor e toj da se ispra-ti vo ovlastenata proektantskaku}a koja go izrabotuva DUP-ot ipotoa istiot se dostavuva do Gra-dot Skopje. Otkako }e zavr{at si-te ovie proceduri DUP-ot se utvr-duva na sednica na Sovet i potoasleduva javna anketa i javna ras-prava so gra|anite, dodava Cvet-kovska. K.P.I.

- Po asfaltiraweto na ulica-ta #Boìdar Axija# vedna{ po~-navme so proektirawe i izvedba naatmosferska kanalizacija. Pokon-kretno stanuva zbor za prodolù-vawe na atmosferskata kanaliza-cija od ulicata #Boìdar Axija# inejzino spojuvawe so glavnata {ah-ta na ulicata #Sava Kova~evi}#.Ovoj proekt, ~ij investitor e Op-{tina Kisela Voda, go izveduvapretprijatieto MZT IRI, i o~e-kuvame deka do krajot na ovoj mesec}e bide zavr{en, objasnuva Mirja-na Jordanova, rakovoditel na Od-delenieto za komunalni raboti voOp{tina Kisela Voda.

Inaku, vo ovoj period vo Op-{tinata se vr{at grade`ni rabotina nekolku lokacii. Vo tek e po-polnuvaweto na dupkite na ulica-ta #11 Oktomvri#, kako i tamponi-

raweto na ulicite #Male{evska#i #Ratko Mitrovi} 25# vo Dra~e-vo. Momentalno na terenot se vr-{i i asfaltirawe na ulica-krakna Bul. Srbija, a ulicata #Dimo

Haxi Dimov#- krak desno e ve}e vocelost zavr{ena.

K.P.I.

Op{tina Kisela Vodaapelira do gra|anite da gi prifatat kantite

kako najdobro re{enie za sobirawe na sme-tot, osobeno {to vakviot proekt be{e

èlba na samite gra|ani. Se pokaà dekakontejnerite ne moàt da ja ispolnat celta da

imame ~ista i zdrava ìvotna sredina. Toa najdobro go pokaùvaat grdite sliki na

rasfrlano |ubre nasekade okolu kontejnerite. Upotrebata na kantite, barem spored

dosega{nite iskustva, kako kaj nas, taka i vosvetot, se pokaà kako najefikasen na~in na

sobirawe na smetot. Koga sekoj bi si go sobiral|ubreto vo svoja kanta, a ne da go frla kade {to }estigne, u{te vo startot }e se spre~i mo`nosta za

bilo kakvi zarazni bolesti. Tokmu zatoa, socel da ìveeme vo ekolo{ko zdrava ìvotna

sredina, u{te edna{ apelirame dogra|anite da ja prifatat akcijata za

zamena na postoe~kite nefunkcional-ni kontejneri so kanti za |ubre.

Op{tina Kisela Voda

A P E LSEKTOR ZA URBANIZAM

VO PROCEDURA U[TE 12 DETALNI URBANISTI^KI PLANOVI

Edna od pointeresnite temi na koja momentalno raboti Oddelenieto za urbanizamvo Op{tina Kisela Voda e i donesuvaweto na DUP za Rasadnik, kade {to e predvidenoda ima javni institucii, obrazovni, zdravstveni i dràvni, potoa stanbeni objekti,parkovsko zelenilo, kako i lokacii za sport i rekreacija

ATMOSFERSKA KANALIZACIJA NA #BO@IDAR AXIJA#

Vo Op{tina Kisela Voda vo momentov vo tek e izgradbata na atmosferskata kanal-izacija za novo napravenata ulica #Boìdar Axija#.

Inicijativata za dislokaci-ja na Domot za zavisnici i natamuprodolùva. Gradona~alnikot Xor-xe Arsov nema da se otkaè od pro-ektot za dislokacija na ovoj ob-jekt, od pri~ina {to istiot mestoda deluva korisno, postaven na po-gre{na lokacija deluva zastra{u-va~ki i za bolnite koi ne dobiva-at soodvetna kvalitetna terapijai za okolinata koja postojano imaproblemi so zavisnicite. Posled-niot incident se slu~i na Denotna deteto, 6-ti ovoj mesec koga de-cata od gradinkata #8-mi Mart# go

posetija amfiteatarot #Sveti\or|i#.

- Otidovme tamu bidej}i am-fiteatarot #Sveti \or|i# gi is-polnuva site uslovi da imame na-stava vo priroda. Op{tinata gorekonstruira tokmu za vakva name-na. No, koga stignavme tamu se za-prepastivme od samata atmosfera.[pricovi bea rasfrlani na sitestrani, a zavisnicite vo tie mo-menti primaa terapija i deluvaazastra{uva~ki za okolinata. Per-sonalot na gradinkata #8-mi mart#,navreme ja uvide opasnosta za de-

cata i ne sakaj}i da rizikuvame sevrativme nazad vo gradinkata.Sega mi e jasno zo{to okolniteku}i okolu domot i preku den sezatvoreni so katanci i se pra{u-vam, kako e mo`no najubavoto me-sto vo Kisela Voda da bide na ovojna~in prakti~no nekorisno. Ottu-ka site ja podrùvame inicijati-vata na gradona~alnikot za dislo-kacija na Domot za zavisnici, iz-javi Qubica Popovska pedagog vogradinkata.

T. ^.

DODELENI STIPENDIITE

ZA POSTDIPLOMCIOp{tinata Kisela Voda na osum postdiplomci im dodeli pari~na

pomo{ za finansirawe na del od tro{ocite za {koluvawe na postdi-plomski studii na studenti {to ìveat na podra~jeto na Op{tinata zau~ebnata 2006/2007 godina. Me|u ostanatite uslovi {to treba da se is-polnat za dobivaweto na op{tinskata stipendija, e i zavr{uvaweto nastudiite.

Imeno, stipendistite se dol`ni vo vremenski rok od tri godini dagi zavr{at studiite vo sprotivno dol`ni se pari~nata nagrada da ja vra-tat vo Op{tina Kisela Voda, najdocna za tri meseci po istekuvawetona rokot. Od buxetot na Op{tinata za ovaa namena se izdvoeni 200.000denari, a godine{ni stipendisti na op{tinata se Qup~o Metodievski,Anel Fidoski, Blagoja Ke~ovski, Vesna Ivanovska, Katerina Ilievska,Aleksandra Acevska, Darko Panov i Irena Nikoska, koi }e dobijat pookolu 25.000 denari.

T. ^.

DOMOT ZA ZAVISNICI GO UNI[TUVA AMFITEATAROT #SVETI \OR\I#

PROEKTOT ZA ZAFA]AWE NA VODITE OD PRIPORÎCA

Gradona~alnikot na Op{tina Kisela Voda, Xorxe Arsov, najaviskore{no po~nuvawe na realizacija na proektot za zafa}awe na voditeod Pripor~ica. Arsov informira{e deka za taa cel Op{tinata na ten-der ve}e izbrala izveduva~, a proektot go izraboti Op{tinata.

Arsov veli deka realizacijata na proektot ne e negova nadle`nost,tuku na grad Skopje, no dodava deka dokolku gradot ne izdvoi sredstvaza realizacija na proektot za zafa}awe na otpadnite vodi, toa }e go sto-ri Op{tinata bidej}i, dodadva Arsov, lokalnite vlasti imaat izdvoenopari za toa. Otpadnite vodi od Pripor~ica treba da bida naso~eni konUsjanskiot kanal so {to se o~ekuva da se stavi kraj na poplavite vo delod naselbata Kisela Voda.

S.S.

DERATIZACIJATA

KOMPLETNO ZAVR[ENAVo predvideniot rok, vo Op{tinata zavr{i deratizacijata. Istata

po~na na devetti ovoj mesec i za period od 12 dena se sprovede vo sitemesni zaednici na teritorijata na Op{tinata. Deratizacijata vo pris-ustvo na pretstavnik od JP #Vodovod i kanalizacija# i op{tinskiispektor.ja izvr{i veterinarnata bolnica, a bea opfateni okolu 1.500{ahti.

T. ^.

KANTITE VO DRAÊVO POTREBA NA GRA\ANITE

Op{tina Kisela Voda ja po~na vtorata faza od akcijata za postavuvawe na plasti~nikanti od 120 litri, nameneti za individualnite doma}instva vo naselbata Dra~evo. Spo-red predvidenoto, akcijata treba da zavr{i za okolu 15 dena. Gra|anite za sekoja kanta}e treba da odvojat po 1.330 denari, dokolku platat vo gotovo, a nema da bide isklu~enai mo`nosta istite da se otpla}aat na dve rati, za suma od okolu 700 denari. Kantite voDra~evo se potreba na gra|anite od aspekt na za~uvuvawe na ~istata okolina, naselba vokoja nema da ima |ubre na sekoj ~ekor predizvikano tokmu od dov~era{nite kontejnerii nesovesni gra|ani. I, ovojpat se o~ekuva od nesovesnite gra|ani (kako i obi~no) da jabojkotiraat ovaa akcija, no sepak na krajot mora da pobedi razumot koj veli deka kantitevo Dra~evo se potreba na gra|anite.

S. S.

Vo organizacija na Op{tina KiselaVoda po~na akcija za po{umuvawe na oko-linata na Teferi~. Za realizirawe na ovaaakcija Op{tinata angaìra{e desetinalica koi }e vr{at iskopuvawe na terenot.Akcijata po~na vo sorabotka so javnotopretprijatie #Makedonski {umi# od kade{to Op{tinata dobi pomo{ vo vid na sad-nici.

- Podru`nicata Karaxica {to funk-cionira vo ramkite na JP #Makedonski {u-mi# se vklu~i vo akcijata za po{umuvawena Teferi~, kade {to doniravme 1.500 sad-nici od koi polovinata se bagremi i ~em-presi. Nie na ekipata koja raboti na tere-not £ ponudivme i stru~na pomo{ okolu me-stopolo`bata i zasaduvaweto na sadnici-

te, izjavi me|u drugoto Ilija Rizov, tehni~-ki direktor na podru`nicata Karxica.

Vo procesot na po{umuvawe na Tefe-ri~ i zbogatuvaweto na ìvotnata sredinaOp{tina Kisela Voda aktivno gi vklu~i iekolo{kite dru{tva “Crni~e” i “Sv. Pet-ka”. Idejata za nivnoto u~estvo vo akcijatae vo idnina tie da se griàt za sadnicite{to gi posadile, kako i da se griàt za za-~uvuvaweto i odrùvaweto na ~istata ì-votna sredina vo ovoj del od Op{tinata.

Inaku, vo izminative nekolku meseciOp{tina Kisela Voda celosno ja ras~istiokolinata na Teferi~ koja nalikuva{e nadeponija i postavi kontrolna rampa so {toovoj del go za{titi od site nesovesni gra|a-ni koi frlaat gradeèn otpad. K.P.I

@itelite od Kisela Voda }e dobijatnov crkoven objekt na prazniot prostor kajsportskata sala Rasadnik. Crkvata }e se vi-ka „Sveta Nedela”, a nejzinata izgradba, vonajgolem del }e ja finansira biznis sek-torot od podra~jeto na Kisela Voda, delum-no so finansii }e u~estvuva Op{tinata, anajavi za pari~ni prilozi ima i od ver-nicite.

Op{tinarite, koi zaedno so gra|anite seinicijatori na izgradbata na hramot, s¢ u{tego odbiraat najsoodvetniot proekt za objektot.Odlukata }e ja donese inicijativniot odbor zaizgradba na novata crkva, {to nadle`nite goformiraa neodamna. Pretsedatel na odborot egradona~alnikot, a vo nego pokraj zainteresir-anite donatori za izgradba na hramot, ~lenu-vaat i 15 gra|ani od Op{tinata.

- Crkvata }e bide eden vid soborenhram za site ìteli na Op{tinata, taka{to planirame i nejzinata golemina da bidesoodvetna za taa namena. Se nadevam dekacelata procedura, a potoa i izgradbata nahramot }e se zavr{i vo najskoro vreme, zaìtelite na Kisela Voda kone~no da dobi-jat golem verski objekt, veli gradona~alni-kot na Kisela Voda, Xorxe Arsov.

Toj e ubeden deka „Sveta Nedela” }ebide izgradena najmnogu za dve godini, od-nosno deka nema da se pojavi zastoj na gra-de`nite aktivnosti, bidej}i na~elno bilazaokruèna potrebnata finansiska kon-strukcija za hramot. Crkvata e predvidenai vo Detalniot urbanisti~ki plan, odnos-no za nea e vcrtana marki~ka.

A.F.

5KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O


ZA PO[UMUVAWE NA TEFERI^

- 1.500 SADNICI

VO REONOT NA RASADNIK

]E SE GRADI CRKVA „SVETA NEDELA”

Vo presret na zimskiot period Op-{tina Kisela Voda organizira humanitar-na akcija za sobirawe na zimska oblekapod mototo “Bidi human”. Akcijata e ve}epo~nata i }e trae s¢ do po~etokot naidniot mesec. Humanite gra|ani koi sa-kaat da doniraat del od svojata garderobatoa moàt da go storat sekoj den vo mes-nite zaednici koi se otvoreni vo pret-pladnevnite ~asovi, dodeka popladne od16.30 do 20.30 ~asot otvoreni se dva sobir-ni punkta vo op{tinskite baraki i voO.U. Kuzman [apkarev vo Dra~evo. Do-niranata obleka treba da bide urednodostavena vo sobirnite punktovi kade {toistata }e se selektira. Za uspe{no re-alizirawe na ovaa akcija Op{tinatasorabotuva so volonteri, kako i so pret-stavnici od nevladinite organizacii. So-

biraweto na graderobata }e trae s¢ do 22-ri ovoj mesec, a potoa vo period od sedumdena istata }e bide raspredelena na oniegra|ani na koi im e najpotrebna. Gra|anitekoi sakaat da podignat obleka na nekoj odpunktovite treba da se ìteli naOp{tina Kisela Voda. Spored stati-sti~kite pokazateli vo Op{tina KiselaVoda ìveat golem broj semejstva na koivistina im e potrebna pomo{. Ottuka po-teknuva idejata za organizirawe na vakvahumanitarna akcija, koja vo idnina }e pre-rasne vo tradicija i }e se organizira seko-ja godina vo istiot period.

Predvideno e dokolku ostane del odoblekata neraspredelena, istata da bidedonirana vo Domot za deca bez roditeli,kako i vo centarot za zgriùvawe na lica,lociran vo Katlanovo. K.P.I

DA JA POKA@EME HUMANOSTA

AKCIJA ZA SOBIRAWE OBLEKAKRIVI^NI PRIJAVI ZA KRADCITE NA KAPACITE OD [AHTITE

Op{tinata Kisela Voda vo sorabotka so JP #Vodovod i kanalizacija#, postojano giobnovuva kapacite od {ahtite onamu kade {to gi nema. Evidentno e deka istite za mnogu kusperiod is~eznuvaat, a spored MVR ukradenite kapaci od {ahtite podocna se preprodavaatna pazarite locirani okolu Skopje.

Op{tinata Kisela Voda povtorno }e organizira akcija za stavawe na kapaci, no in-spekciskite slu`bi na Op{tinata zaedno so MVR, ovojpat na nesovesnite gra|ani (kradci-te) }e im podgotvi i soodvetni prekr{o~ni i krivi~ni prijavi.

T. ^.

OBNOVUVAWE NA SPOMENICITE OD NOBVo naredniot period vo Op{tinata }e se obnovuvaat spomenicite na NOB.

Gradona~alnikot Xorxe Arsov veli deka proektot op{tinskite slu`bi go rabotat vosorabotka so Zdruènieto na borcite od Kisela Voda.

-Formirana e zaedni~ka komisija koja ima zada~a da gi locira site spomenici {to senao|aat na teritorijata na Op{tinata i za istite da napravi izve{taj. Moram da kaàmdeka prvite informacii se nepovolni od aspekt {to mnogu spomenici se o{teteni, ruini-rani, a za nekoi se istraùva kade se is~eznatite bisti. Vo naredniot period site }e bidatobnoveni i posteveni onamu kade {to im e mestoto. Nie site zaedno morame da se griìmeza idninata, no ne treba da gi zaboravame nitu minato, tradiciite i obi~aite koi se na{istoriski temel, istakna gradona~alnikot Xorxe Arsov.

T. ^.

Po zbratimuvaweto so Op{tinaKadi}oj, Istanbul -Republika Turcija, soOp{tinata od Kanada Markam, Op{tinaKisela Voda vo naredniot period }e gopotpi{e i dogovorot za zbratimuvawe sosofiskata op{tina Ov~i Kupel. Tri~lenadelegacija na Op{tinata predvodena odgradona~alnikot Xorxe Arsov, vo ~ij sostavse najdoa i pretsedatelot na Sovetot, Ni-kola Gruev i rakovoditelot na Oddelenietoza odnosi so javnosta Toni ûposki, ve}e japosetija op{tinata Ov~i Kupel.

Pri posetata se odràa preliminarnirazgovori so gradona~alnikot na bugarska-

ta op{tina, Plamen Jordanov i celiotnegov kabinet i na~elno dvajcata gradona-~alnici gi dogovorija na~elata za idnotozbratimuvawe. Inaku, inicijator na ovazbratimuvawe e ambasadorot na RepublikaBugarija vo Republika Makedonija, MihoMihov, koj vsu{nost za celo vreme ja pri-druùva{e op{tinskata delegacija vo So-fija. Se o~ekuva na vozvratnata poseta voSkopje, inicijativata za zbratimuvaweme|u dvete op{tini da se preto~i vo kon-kreten dogovor.

T. ^.

KISELA VODA I OVÎ KUPEL, REPUBLIKA BUGARIJA - ]E SE ZBRATIMAT

KISELA VODA6 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

Vo tekot na minatiot mesec Sovetot naOp{tina Kisela Voda odrà tri sednici nakoi bea usvoeni nekolku prioritetni odluki,kako rebalansot na buxetot za 2006 godina iodlukata za razmena na nedvièn imot. Vo ovojperiod Sovetot ja odrà i redovnata sednicaposvetena na sovetni~kite pra{awa, na kojase diskutira{e za site aktuelni nastani voOp{tinata.

Vo odnos na predlog-odlukata koja be{epostavena na dnevniot red na 34-ta sednica zaizmena i dopolnuvawe na buxetot na Op{tinaKisela Voda za 2006 godina, ~lenovite na sove-tot po iznesenoto obrazloènie istata jausvoija. Imeno, donesuvaweto na ovaa odlukabe{e od primarno zna~ewe za rabotata na op-{tinata od pri~ini {to vo izminatite nekol-ku meseci se slu~ija neo~ekuvani otstapki voprocesot na realizirawe na op{tinskiot bu-xet. Na istata sednica be{e usvoena i odluka-ta za razmena na nedvièn imot vo sopstvenostna Op{tina Kisela Voda so nedvièn imot na

ADG Ilinden. Kako pri~ina za usvojuvawetona ovaa odluka e naveden proektot na Op{tinaKisela Voda za probivawe na ulicata #EmilZola# i nejzino povrzuvawe so ulicata #OgwanPrica#. Pre~ka za realizirawe na ovoj proekte privatnata ku}a locirana tokmu na ul. #EmilZola#, koja spored planot treba da bide urna-ta. Ottamu proizleguva idejata za razmena nanedvièn imot so stanben prostor namenet zasopstvenikot na ku}ata, kako i za locirawe naM.Z. #Cvetan Dimov#. Vo interes na gra|anitei na soobra}ajnite problemi so koi tie se soo-~uvaat ovaa odluka be{e ednoglasno usvoenaod Sovetot.

Inaku, Sovetot na Op{tina Kisela Vodapo povod praznikot 11-ti Oktomvri odrà sve-~ena sednica na koja bea dodeleni nagradi ipriznanija na borci i gra|ani od Op{tinata.Komisijata na Sovetot za kultura, sport i rek-reacija na ovaa sednica im dodeli pove}e nagra-di od oblasta na sportot, kako nagradi na pobed-nicite na memorijalniot turnir vo mal fudbal

“Branko \urovski-Pripor 2006”. Prigodnipodaroci im bea dodeleni i na ~lenovite nasemejstvoto na Branko \urovski vo ~ija ~est seodigra fudbalskiot turnir. Posebni priznani-

ja i plaketi za pridones i afirmacija naOp{tinata gradona~alnikot Xorxe Arsov imdodeli na Jo{ko Milenkovski, prof.d-rDimitar Kerami~iev i d-r Lazar [umanov.

USVOEN REBALANSOT NABUXETOT ZA 2006 GODINA

A T A N A S O V E T O TO D R A B O T

Jo{ko Milenkovski, profesor iselektor na ma{kata odbojkarska

reprezentacija na makedonija

Jo{ko Milenkovski ecenetprofesor na Fakultetot za fizi~kakultura, po predmetot odbojka. Tre-ner na {ampionot na “Rabotni~kiFer{ped# i selektor na ma{kata dr-àvna selekcija. Stru~en, rabotliv,odgovoren, uporen go prati trendotna razvojot na evropskata i svetska-ta odbojka, postojano vr{i usovr{u-vawe na trenerskiot odbojkarskikadar na Makedonija i na drugi ev-ropski simpoziumi. Dobitnik e naniza nagradi me|u koi e 13-to no-emvriskata nagrada {to mu ja dodeliGrad Skopje. Toj e nekolkukraten po-bednik vo izborot za najdobar tren-er i selektor vo Makedonija.

Jo{ko Milenkovski ima osvo-eno vkupno 22 tituli vo negovatatrenerska kariera koja po~na vo da-le~nata 1994-ta godina, po zavr{u-

vaweto na igra~kata kariera. Tojmiluva za sebe da kaè deka e Kru-{ev~anec, no i deka kako penzioner}e ostane vo svojata Op{tina Kise-la Voda.

Prof. d-r Dimitar Kerami~iev

Prof. d-r Dimitar Kerami~i-ev e roden vo s. Li~i{ta, EgejskaMakedonija. Od 1953-54 godina pos-tojano ìvee vo Skopje kade go zavr-{uva srednoto obrazovanie vo U~i-telskata {kola “Nikola Karev#.Kako u~enik bil vklu~en vo odboj-karskata, rakometnata, fudbalskataekipa, kako i vo atletikata. Vo ovojperiod stanuva ~len na odbojkarska-ta reprezentacija na Skopje na nat-prevarite na gradovi nare~en “Brat-stvo edinstvo#. Svoeto obrazovanieprof. Kerami~iev go prodolùva voBelgrad kade diplomiral na Insti-tutot za psihologija pri Filozof-skiot fakultet. Dolgi godini toj

raboti kako industriski psihologvo OHIS, potoa kako {ef na Od-delenieto za humanizacija na trudoti na kraj kako direktor na sektorotza kadrovski raboti. Prof. d-r Ke-rami~iev ima golem pridones vo ini-cijativata za formirawe na sport-sko-rekreativnoto dru{tvo “OHIS#~ie funkcionirawe se vklopuva{evo negovata koncepcija za human-izacija na trudot. Prof. Kerami-~iev vo 1991 godina na Institutotza psihologija pri Filozofskiotfakultet vo Skopje doktorira{e natema “Psiholo{ka struktura na li~-nosta na vrvnite sportisti vo R. Ma-kedonija#. Za svoeto stru~no usovr-{uvawe toj prestojuval vo Rusija naLeningradskiot institut za fizi~kakultura Legsaft. Od 1981 godina tojraboti kako predava~ na fakultetotza fizi~ka kultura se do 2001 godi-na koga i se penzionira.

Prof. Kerami~iev nadvor odoblasta na fizi~kata kultura rabo-tel i kako ~len na Republi~kiotpedago{ki sovet, kako pretsedatelza nagrada “Sv.Kliment Ohridski#,~len na pretsedatelstvoto na Lota-rija na Makedonija, a rabotel i voramkite na Crveniot krst na Make-donija. Toj dosega ima napi{ano iobjaveno pove}e od 80 stru~ni inau~ni trudovi, a kako pozna~ajni setrudovite “Psiholo{ka strukturana li~nosta na sportistite na SR.Makedonija# objaven vo 1991 godina,potoa vo 1999 godina “Psihologijatavo fizi~koto obrazovanie i sport-ot#, kako i trudot “Psihologija navrvniot sport#.

D-r Lazar [umanov, arhitekt-sovetnik konzervator

D-r Lazar [umanov e roden na19 mart 1940 godina vo Skopje. Vo1978 godina gi zavr{uva studiite naUniverzitetot “Sv. Kiril i Meto-dij# vo Skopje, so {to go dobiva zva-weto diplomiran inèner arhitekt.Vo 1999 godina na Unizerzitetot voJork, Velika Britanija toj stanuvadoktor na nauki. D-r [umanovmomentalno e angaìran kako Gene-ralen sekretar na Makedonskiotnacionalen komitet na IKOMOS,potoa ~len na izvr{niot komitet naICOMOS International so mandat 2005-2008 godina so sedi{te vo Pariz,Francija, angaìran e kako regio-nalen ekspert na IMG-Belgrad, Sr-bija za konzervacija na spomenici nakulturata vo Crna Gora, regionalenekspert na IMG-Skopje za konzer-

vacija na spomenici na kulturata voMakedonija i sloboden arhitekt so-vetnik konzervator. D-r [umanovme|u ostanatite aktivnosti raboteli kako konzervator sovetnik vo Re-publi~kiot zavod za za{tita naspomenicite na kulturata 1986-2001,izbran e za ~len na Sovetot naICCROM. Toj e ~len na Republi~kiotodbor za vozobnovuvawe na crkvata“Sv. Pantelejmon# na Plao{nik voOhrid, evaluator na ICOMOSInternational na aplikacija na Bosna iHercegovina “Stariot most vo Mos-tar# za upis vo listata na svetskotokulturno nasledstvo. Kako ekspertna EAR rabotel kako supervizor narekonstrukcija na crkvata #Sv. Ata-nasije#, vo selo Le{ok, pretsedatelna Organizacionen komitet na me|u-naroden komitet “Kulturnoto na-sledstvo vo opasnost za vreme navooruèni konflikti-slu~ajot Ma-kedonija#. D-r Lazar [umanov vo1983 godina e dobitnik na nagrada zanajdobar trud za proektot “Konzer-vatorski uslovi za istoriskoto jad-ro na Titov Veles#. Vo 2005 godinae dobitnik na republi~kata nagradaza najdobra publikacija od oblastana naukata “Goce Del~ev# na grupaavtori za deloto: Conservation andSeismic Strenthening of Byzantie Churchesin Macedonia, publikuvana od Getikonzervatorskiot institut, LosAngeles, SAD. D-r [umanov rabo-tel i kako glaven proektant na ne-kolku pozna~ajni konzervatorskiaktivnosti. Dosega ima objaveno nad50-tina stru~ni trudovi.

Slobodan Blaèvski, pretsedatel na komisijata za kultura, sport i rekreacija:

OP[TINSKA LIGA VO KO[ARKA ZA OSNOVNITE UÎLI[TA-Vo tekot na minatiov mesec odràvme dve sednici na koi Komisijata diskutira{e za

tekovnite aktivnosti i dodeluvaweto na nagradite za memorijalniot turnir vo mal fudbal“Branko \urovski-Pripor 2006”. Me|u drugoto Komisijata ja donese odlukata za organizirawena op{tinska liga vo ko{arka (liga sistem) vo osnovnite u~ili{ta. Interesno e da spome-nam deka minatiot mesec komisijata dade predlog-inicijativa za organizirawe na turnir zapenzioneri vo {ah i tabla {to treba da se odrì po povod praznikot 13-ti Noemvri. Ovojturnir }e bide isklu~ivo za amateri i o~ekuvam ovaa inicijativa na nekoja od slednite sed-nici da bide usvoena kako odluka.

Risto Sokolov, pretsedatel na Komisijata za javna bezbednost, bezbednost vo soobra}ajot i protivpoàrna za{tita

BARAWE ZA ODREDUVAWE LOKACII ZA TAKSISTITE-Na poslednata sednica Komisijata ja razgleduva{e inicijativata od Protivpoàrniot

sojuz vo Kisela Voda, koj inaku e najstar protivpoàren sojuz. Vsu{nost, se rasprava{e okolupovtornoto aktivirawe na sojuzot na teritorija na Op{tina Kisela Voda, koj po teritori-jalnata podelba se podeli vo dva dela. Na sednicata ima{e pretstavnik od sojuzot, koj me|udrugoto dade predlozi okolu nivnoto integriraweto vo lokalnata samouprava.

Vo tekot na minatiot mesec Komisijata gi razgleduva{e mo`nite opcii za nadminu-vawe na problemite okolu soobra}ajot i vo taa nasoka, me|u drugoto, Sovetot dade barawedo nadle`nite dràvni institucii za postavuvawe na soobra}ajni znaci, odreduvawe nalokacii za havarisani vozila, kako i lokacii za taksisti. Vo zaedni~ka sorabotka so komisi-ite za urbanizam i komunalni dejnosti i Komisijata za socijalna za{tita, za{tita na decai zdravstvena za{tita ja poddràvme inicijativata za ispituvawe na mo`nostite za formi-rawe na slu`ba za urgentni sostojbi na teritorijata na Op{tina Kisela Voda. Pokonkretnodiskutiravme okolu Nacrt DUP-ot za Rasadnik kade i bi bila locirala ovaa slu`ba.

PRIZNANIJA ZA AFIRMACIJANA OP[TINATAPo povod odbeleùvaweto na praznikot 11 Ok-

tomvri, Sovetot na Op{tina Kisela Voda odr-

à sve~ena sednica na koja me|u drugoto bea poka-

neti i pretstavnici od Sojuzot na borcite. Sed-

nicata ja otvori pretsedatelot na Sovetot,

Nikola Gruev koj so prigoden govor gi pozdravi

prisutnite gosti. Na sve~enata sednica se obra-

ti i gradona~alnikot na Op{tina Kisela Voda,

Xorxe Arsov, koj stavi poseben acent na potreba-

ta od za~uvuvaweto na makedonskata kultura,

tradicija i istorija.

Na sve~enata sednica Sovetot dodeli nagradi i

priznanija za odrànite sportski turniri, dode-

ka gradona~alnikot Xorxe Arsov na prof. d-r Jo-

{ko Milenkovski, prof.d-r. Dimitar Kerami~iev

i d-r. Lazar [umanov im dodeli posebni priznani-

ja i plaketi za pridones vo nivniot delokrug na

rabota, kako i za afirmacija na Op{tina Kise-

la Voda.

8

ODBELE@AN 6-ti OKTOMVRI - DENOT NA DETETO

Po povod odbeleùvaweto na 6-ti Ok-

tomvri - Denot na deteto, pod pokrovitel-

stvo na gradona~alnikot na Op{tina Kise-

la Voda, Xorxe Arsov, se odrà detskata

folklorna manifestacija “Oro bez granici”.

Manifestacijata se odrà vo salata Ra-

sadnik, kade {to vo sorabotka so Detskiot

kulturen centar Karpo{ u~estvuvaa ansam-

bli od Ukraina, Srbija, Bugarija, Polska, Hr-

vatska, kako i detskata grupa od KUD Kitka

od Dra~evo. Na ovaa manifestcija vo golem

broj prisustvuvaa decata i roditelite od

site osnovni u~ili{ta i gradinki od Op{ti-

nata i zaedni~ki uìvaa vo prekrasnite iz-

vedbi na igraornite grupi.

9

Za vreme na prviot mar{

vo dale~nata 1978 godina, iako

od gra|anite na Kru{evo bev-

me pre~ekani so voodu{e-

vuvawe, toga{nite vlasti

ne bea radosni za vakvata na-

{a odiseja, pa ni be{e zabra-

neto dvièwe po ulicite na

Kru{evo. Po vra}aweto vo Go-

rno Lisi~e bevme privedeni,

maltretirani i ispra{uvani

za toa {to go napravivme.

Sneàna STEFANOVSKA

Poznatiot vo celata zemja Ilindenskimar{, tradicionalno se odrùva sekoja go-dina od 27 juli do 2 avgust. Poslednive godi-ni duri stotina kowanici go izoduvaat pa-tot od Gorno Lisi~e do slavnoto Kru{evo.Od idnata godina, za prv pat kako pokrovi-tel na mar{ot }e se javi i Ministerstvotoza kultura. Povod za razgovor so eden od os-nova~ite na Ilindenskiot mar{, Goce Stef-kovski, koj za po~etocite na ovaa manife-stacija veli:

- Vo 1978 godina trojca mladi lisi~ani(Boris Zmejkovski, Bor~e Stefkovski ijas) gi postavivme temelite na sega ve}e tra-dicionalniot Ilindenski mar{. Bez nika-kvi najavi, oble~eni vo komitska obleka,na kowi trgnavme kon Kru{evo da poloì-me sveò cve}e i da se poklonime pred pad-natite borci vo ~est na Ilinden, a voedno daja razbudime makedonskata patriotska svestkaj pomladata populacija. Po tridnevno pa-tuvawe stignavme vo Kru{evo kade {to bev-me pre~ekani od Vlado Karev (vnuk na Ni-kola Karev).

Kako na ova reagiraa kru{ev~ani, so

ogled na toa {to prv pat se sre}avaat

so #komitite# od Gorno Lisi~e?

- Iako od gra|anite na Kru{evo bevmepre~ekani so voodu{evuvawe, toga{nitevlasti ne bea radosni za vakvata na{a odi-seja, pa ni be{e zabraneto dvièwe po uli-cite na Kru{evo. Po vra}aweto vo GornoLisi~e bevme privedeni, maltretirani iispra{uvani za toa {to go napravivme.

Koga vsu{nost, ajde taka da kaème,

Ilindenskiot mar{ se #legalizira#?

- Pa, po 20 godini pauza, vo 1998 godi-na, ovoj pat so dozvola od vlasta, Ilinden-skiot mar{ e obnoven i ottoga{ pa do dendene{en toj tradicionalno se odrùva od27 juli do Vtori avgust.

Kolku kowanici taa godina u~estvuvaa

vo mar{ot?

- Vo 1998 godina Ilindenskiot mar{ goizodea 12 lu|e, za vo 2003 godina (koga se sla-vea 100 godini od Ilindenskoto vostanie)kowanicata da broi 100 ~lenovi. Istata taagodina obnovena e i dobro poznatata Make-donska falanga. Od 100 kowanici, 54 bea odSkopje, a ostanatite 46 od drugite gradoviniz Makedonija. Vo 2006 godina kowanica-ta broe{e 20 ~lena, a za prv pat na pat odGorno Lisi~e do Kru{evo trgna i edna dama(Cvetanka Davidivska). Sekoja godina ko-wanicata od Skopje, odnosno od dvorot naOU #Goce Del~ev# od Gorno Lisi~e trgnu-va na 27 juli. Od u~ili{teto kowanicata seupatuva kon plo{tadot Makedonija, kade{to se sre}avaat so igraorcite od KUD Ni-kola Jonkov - Vapcarov, koi verno ne sle-dat na patot do Kru{evo, kako i so muzi~a-

rite (gajdaxii, tapanxii, zurlaxii) i u~e-snicite vo Makedonskta falanga. Od plo{-tadot Makedonija so defile kowanicata sevra}a vo Gorno Lisi~e, ovoj pat vo dvorotna crkvata Sveti Petar i Pavle, (kade {toe pre~ekuvana od golem broj gra|ani) kade {tose zema blagoslov, na kowanicite im se do-deluvaat krstovi, se otpozdravuvaat i potoatrgnuvaat na pat.

Nakuso da ni go kaète patot

po koj se dviì kowanicata.

- Prvata destinacija e seloto Dolno Li-si~e. Tamu kowanicata ja minuva prvata no}.Na 28 juli se upatuva kon skopskite sela Ju-rumleri, Katlanovo i Petrovec, od kade {toprodolùva kon Veles. Po pat polagame sve-ò cve}e na spomenikot na Panko Bra{nar-ov. Na 29 juli kowanicata minuva niz ve-le{kite sela, no}eva vo manastirot SvetiAtanasij vo selo Izvor. Naredniot den (na30.07) kowanicata se deli vo dve grupi, edna-ta odi niz Bogomila, a drugata niz Ostrovjei se upatuva kon legendarnoto Kru{evo. Na31 juli mar{ot stignuva vo Kru{evo, kade{to na vlezot na gradot tradicionalno gipre~ekuva Bor~e Karev, vnukata na PituGuli, gradona~alnikot na Kru{evo i sekre-tarot na Kru{evskata Republika HristoHristovski. Po pristignuvaweto vo Kru-{evo kowanicata se smestuva vo svojot kamp{to e lociran na povr{ina od 1500 m2 kajKru{vskoto ezero i koj e podarok od Bor~eKarev, koj dobil amanet od tatko mu VladoKarev ova zemji{te da im go podari na orga-nizatorite na Ilindenskiot mar{, bidej}ivo 1978 godina tokmu na ovaa lokacija bilepre~ekani prvite trojca patrioti.

Na prvi avgust kowanicata se priklu-~uva na manifestacijata 10-dena Kru{evskaRepublika, so odbeleùvawe vo mesnosta

Sliva. Potoa, se priklu~uva na sve~enotodefile i na sve~enoto otvorawe na manife-stacijata.

Na Vtori avgust, vo ranite utrinski~asovi kowanicata se upatuva kon legendar-niot Me~kin Kamen, kade {to se poloùvasveò cve}e, a potoa se podgotvuva za pat,odnosno za vra}awe kon Gorno Lisi~e.

Kako odi finansiraweto

na manifestacijata?

- Iako ne moè da se zabeleì, organi-zatorite na Ilindenskiot mar{ se soo~u-vaat so finansiski problemi. Najgolemiotproblem se javuva koga se baraat sredstva zaiznajmuvawe na kowite i za odrùvawe naopremata.

Tokmu zatoa, golema blagodarnost, ka-ko organizatori na Ilindenskiot mar{upatuvame do glavniot pokrovitel TrifunKostovski, no i do gradona~alnikot na Op-{tina Kisela Voda, Xorxe Arsov, koj seko-ja godina e so nas i bez kogo godinava nema-{e da se organizira ovaa manifestacija.

Za àl, gradona~alnikot na na{atamati~na Op{tina Aerodrom, Kiril Todor-ovski od nepoznati pri~ini go otkaà u~e-stvoto na ovaa presti`na manifestacija itoa na samo nekolku dena pred odrùvawetona mar{ot.

Dali ve}e se podgotvuvate

za sledniot mar{?

- Da, Zdruènieto Ilindenski mar{,ve}e gi po~na podgotovkite za 2007 godina iovoj pat, za prv pat, kako pokrovitel na mar-{ot }e se javi i Ministerstvoto za kultura,{to e mnogu zna~ajno za natamo{noto egzi-stirawe na ovaa golema manifestacija.

KISELA VODA10 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

N A S E L B IT R A D I C I I

RAZGOVOR SO GOCE STEFKOVSKI, EDEN OD OSNOVAÎTE NA ILINDENSKIOT MAR[

GO PO^NAVME MAR[OT ZA DA JA RAZBUDIMEMAKEDONSKATA PATRIOTSKA SVEST

11KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk

A D M I N I S T R A C I J A

Vnatre{nata revizija }e se foku-sira na pove}e razli~ni aspekti od rabo-tata na Op{tinata so cel da se obezbedikvalitet i efikasnost na uslugite, pole-sno da se privle~at investiciite i me|u-narodnite donatorski fondovi, kako iekonomi~no, efikasno i namensko tro{e-we na javnite resursi

Koi se ingerenciite na revizorot voOp{tinata?

-Zakonot za vnatre{na revizija vo jav-niot sektor predviduva formirawe naedinici za vnatre{na revizija vo edinicitena lokalnata samouprava. Vnatre{nata re-vizija e nezavisna objektivna aktivnost zaproveruvawe na informacii i potvrduvawena nivnata to~nost i davawe na sovet, soz-dadena so cel da pridonese vo podobruvawe-to na raboteweto na subjektite. Zna~i celtana vnatre{nata revizja e da gi pregleda vos-postavenite proceduri za da osigura uso-glasenost so zakonite i regulativite, da giidentifikuva problemite i da dava prepo-raki za nivno resavawe i da gi osigura sis-temite za kontrola, odnosno deka se vospo-staveni i dekafunkcioniraat.

So ova vnatre{nata revizija obezbedu-va podobro upravuvawe so javnite uslugi nana~in koj najdobro gi zadovoluva potrebitena gra|anite i pridonesuva za mudro i eko-nomi~no koristewe na javnite fondovi.

Kakva e negovata programa na rabota,{to dosega e sraboteno i {to doprva }e seraboti?

- Vnatre{niot revizor vr{i reviziii izgotvuva revizorski izve{tai, vrz osno-va na godi{en plan za vnatre{na revizija irevizorska programa za sekoja poedine~narevizija, soglasno me|unarodnite standardiza profesionalno izvr{uvawe na vnatre-{na revizija izdadeni od Institutot za vna-tre{ni revizori i najdobrite praktiki odzemjite ~lenki na EU.

Vnatre{nata revizija vo Op{tina Ki-sela Voda startuva{e so rabota od polovi-nata na mesec septemvri godinava. So ogledna faktot {to e novovospostavena funkci-ja, najprvo }e se izgotvi godi{niot plan zarevizija i }e startuvame so poedine~niterevizorski programi za revizija na siste-mite za vnatre{na kontrola, revizija nausoglasenost (regularnost), revizija na uspe-{nosta vo raboteweto(izvr{uvaweto) ifinansiskata revizija. ]e bidat opfatenii poedine~nite procesi vo Op{tinata kako{to se upravuvaweto so ~ove~kite resursi,izvr{uvaweto i opfatot na buxetot, funk-cioniraweto na javnite pretprijatija, spro-veduvaweto na javnite nabavki i kontrol-nite sistemi so cel da gi ocenime kontrol-nite mehanzimi. Vnatre{nata revizija }e sefokusira i na drugite razli~ni aspekti odrabotata na Op{tinata so cel da se obezbe-di kvalitet i efikasnost na uslugite, pole-sno da se privle~at investiciite i me|unar-odnite donatorski fondovi, kako i ekono-mi~no, efikasno i namensko tro{ewe najavnite resursi koe }e rezultira vo zna~i-telna za{teda na sredstvata.

Dali dosega ste bile angazirani navakva funkcija?

- Vnatre{niot revizor, pokraj op{ti-te uslovi za vrabotuvawe utvrdeni so zakon,treba da ima i visoko obrazovanie od oblas-ta na ekonomijata, pravoto ili drugi obla-sti, soglasno so aktite za organizacija i sis-

tematizacija i da ima najmalku ~etiri godi-ni rabotno iskustvo vo vantre{nata ilinadvore{nata revizija, ili finansiite. Poprofesija sum diplomiran ekonomist-otsekop{ta ekonomija, nasoka finansii i ban-karstvo, zavr{iv so ispitite na postdi-plomskite studii-otsek monetarna ekonomi-ja i vo podgotovka sum za odbrana na magis-terskiot trud na Ekonomskiot fakultet priUniverzitet Sv. Kiril i Metodij vo Skopje.Prvite rabotni po~etoci gi napraviv voMinisterstvoto za finansii, od kade pro-dolìv da se nadograduvam vo AD Radobank,kade ostanav ~etiri godini, a potoa vo Sto-panska Banka, so {to se steknav so solidnodosega{no {estgodi{no rabotno iskustvo

od oblasta na finansiite. Se razbira dekatoa }e go iskoristam vo izrabotkata nagodi{niot plan za vnatre{na revizija, i po-edine~nite revizorski programi, kako i votekovnite aktivnosti so koi se sre}avampri izvr{uvaweto na ovaa rabota. O~eku-vam pozitivnite rezultati da bidat vidliviza kuso vreme so samoto toa {to najprvo senapravi golem ~ekor so vospostavuvawetona ovaa funkcija, a potoa i vo nejzinata na-tamo{na afirmacija za koja sekako, e potre-ben golem trud i angaìranost vo razre{u-vaweto na mnogubrojnite zada~i i aktivnos-ti so koi se sre}avame sekojdnevno vo rabo-tata.

A.F.

Razgovor so Emilija \ur~inovska, vnatre{en revizor na Op{tina Kisela Voda

VNATRE[NATA REVIZIJA ]E REZULTIRA SO ZNAÎTELNA ZA[TEDA NA SREDSTVATA

Op{tina Kisela Voda apelira do gra|anite da giprifatat re{enijata za danok na iomot. So ispolnu-

vaweto na ovaa svoja obvrska, vo golema meragra|anite sami pridonesuvaat da ìveat vo podobra

op{tina. Ne treba da spomenuvame deka od ovie sredstva sepolni op{tinskiot buxet, koj, pak, pred s¢ e namenet za

potrebite na samite gra|ani. Asfaltiraweto na ulicite, krpeweto na dupkite,

uli~noto osvetluvawe, ~isteweto, zazelenuvaweto ired drugi raboti neophodni za funkcioniraweto na edna

op{tina se realiziraat tokmu od ovie sredstva. Tokmu zatoa, nesmee da se dozvoli nekoi gra|ani da bidat privilegirani so toa{to ne pla}aat danok na imot, bidej}i site ìveeme vo

ista op{tina, a na krajot na krai{tata toa e i zakon-ska obvrska na sekoj sopstvenik na imot.

Op{tina Kisela Voda

A P E L

\OR\I ILIEVSKI, PROSVETEN INSPEKTOR

NA OP[TINA KISELA VODA

NEOPHODEN E NADZOR VORABOTATA NA UÎLI[TATA

Soglasno Zakonot za prosvetnainspekcija i ovlastuvawata {togi ima, prosvetniot inspektortreba da vr{i inspekciski nad-zor nad zakonitosta vo oblastana obrazovanieto od nadle`nostna Op{tinata

Op{tina Kisela Voda e prva vo Repu-blika Makedonija koja soglasno Zakonotza lokalna samouprava i so decentraliza-cijata nazna~i op{tinski prosveten in-spektor vo delot na obrazovanieto, kade{to u~ili{tata i gradinkite se vo nad-le`nost na Op{tinata. Ovaa funkcija jaizvr{uva \or|i Ilievski, {to be{e povodza razgovor so nego za toa kako funkcioni-ra op{tinskiot prosveten inspektorat.

Koja e zada~ata na op{tinskiot pro-sveten inspektor?

- Soglasno Zakonot za prosvetna in-spekcija i ovlastuvawata {to gi ima, pro-svetniot inspektor treba da vr{i inspek-ciski nadzor nad zakonitosta vo oblastana obrazovanieto od nadle`nost na Op-{tinata. Vo tie ramki se griì za uslovi-te za rabota vo u~ili{tata, zapi{uvawena u~enicite, opfatot na u~enicite sogla-sno reonizacijata, prevozot, ishranata ismestuvaweto na u~enicite, uslovite za iz-bor na nastavnicii stru~ni sorabotnici,postapka za formirawe na u~ili{ni orga-ni vo vospitno-obrazovanite ustanovi, kon-trola na sredstvata steknati od sopstveniizvori, ukaùvawa za realizirawe na po-stavenite programski zada~i, sorabotka soSovetot na Op{tinata i drugi institucii,sredbi i razgovori so roditelite, so drugistranki i sli~no.

Nakuso, osnovna zada~a na ovlasteni-ot prosveten inspektor e neposredno voramkite na lokalnata samouprava da gi so-gleduva i re{ava problemite, u~ili{tatai gradinkite da rabotaat soglasno posta-venite zakonski propisi, odnosno otstra-nuvawe na konstatiranite nedostatociproizlezeni od primenata na nezakonskimerki ili povreda na zakonot i drugi pro-pisi vo vospitno-obrazovnite, ustanoviosnovani od Op{tinata. Isto taka, se gri-ì za kvalitetot vo rabotata na u~ili-{tata i gradinkite, a za celokupnata rabo-

ta se informira gradona~alnikot i Sovet-ot na Op{tinata.

Kakvi se va{ite vpe~atoci po, segave}e ednogodi{no funkcionirawe na op-{tinskiot prosveten inspektor?

-Za izminatata edna godina rabota naop{tinskiot prosveten inspektor vo Op-{tina Kisela Voda, iskustvoto pokaà ne-minovna potreba od op{tinski prosveteninspektor, kako neposreden nadzor vo rabo-tata na u~ili{tata, no i za ukaùvawe nazakonitosta vo rabotata i otstranuvawe nanezakonskoto rabotewe.

Kakvi s¢ nezakonitosti dosega ot-krivte?

- Po izvr{enite inspekciski uvidi voosumte osnovni u~ili{ta i dvete gradinki,kade {to se napraveni nad 40 inspekciskiuvidi, izdadeni se okolu 20 re{enija, nadtrieset prestavki od roditeli i drugi lica,podneseni se krivi~ni i prekr{o~ni pri-javi za postapuvawe i sproveduvawe na ne-zakonski raboti.

Isto taka, dadeni se ukaùvawa za ot-sranuvawe na nezakonskite raboti koi tre-ba da gi prezemaat u~ili{tata. Za celoku-pnata rabota so zapisnici i re{enija izve-steni se u~ili{nite organi, nastavni~kitesoveti, u~ili{nite odbori i sovetite naroditelite na u~ili{tata, so cel nivnozapoznavawe i prezemawe na soodvetnimerki.

B.I.

• Veli, Marina Milevska direktor

na u~ili{teto, potenciraj}i de-

ka se podgotvuvaat niza edukati-

vni programi. - So proektot za mo-

dernizacija na obrazovanieto ka-

de kako donatori se javuvaat Svet-

skata banka, holandskata vlada i

Vladata na Republika Makedonija,

se o~ekuva u~enicite da dobijat po-

dobri uslovi za rabota

Marina JANDREVSKA

Osnovnoto u~ili{te “Nevena Georgi-eva-Duwa# e formirano i po~na so rabotavo 1964 godina, so donacija od francuskatavlada, kako pomo{ od katastrofalniot zem-jotres. Vo nego u~ele 1250 u~enici, me|utoaod 1972 godina so otvarawe na OU “KirilPej~inovi}# 400 u~enici bea prefrleni odova u~ili{te. Godinava vo nego se zapi{ani650 u~enici. Vo sostav na centralnoto u~i-li{te raboti i podra~no u~ili{te vo selo-to Usje, so edna kombinirana paralelka (odpodgotvitelna nastava do IV oddelenie).Marina Mileska 23 godini rabotela kakoprofesor po geografija, a od neodamna e novdirektor na OU “Nevena Georgieva-Duwa#.

Koja e misijata i mototo na va{etou~ili{te?

- Na{ata misija e: “Na{eto u~ili{te-rasadnik na zdravi i kreativni li~nosti#, a

na{eto moto e:”Imame bilet - patuvame voidninata#. Osnovnoto u~ili{te #NevenaGeorgieva Duwa# ima svoja 42. godi{na is-torija, svoja tradicija i steknat avtoritet,koj od godina vo godina go nagraduvame.

Na kakvi natprevari dosega ima u~e-stvuvano va{eto u~ili{te?

-Blagodarenie na prekrasnite u~eni-ci, kako i na site vraboteni vo nego, u~i-li{teto ima dobieno mnogu nagradi i priz-nanija. ]e spomenam samo nekoi od niv: vo1991 godina imame osvoeno vtoro mesto zanaj~isto u~ili{te na nivo na Grad Skopje,a vo 1994 godina dobieno prvo mesto za naj-~isto u~ili{te i dodelena pofalnica naGrad Skopje. Natamu, imame osvoeno prvomesto i zlatna plaketa na Republi~ki nat-prevar na horovi vo Kavadarci, prvo mestona svetska izlo`ba vo Polska, prvo mestona javen likoven natprevar, bronzena diplo-ma na me|unarodna detska likovna izlo`baza kolekcijata “Florata i faunata-izvor naìvotot i ubavinata#, kako i vtoro mestona dràven natprevar po biologija. Ova sesamo del od osvoenite nagradi.

Koja e va{ata vizija?- Vizijata na na{eto u~ili{te e: “U~i-

li{te koe gi podgotvuva u~enicite da bidatvo ~ekor so novoto vreme, podgotveni za pre-dizvici#. Ottamu, se obiduvame preku razniprogramski sodrìni na u~enicite da imponudime obrazoven proces so ~ija kvali-tetna nastavna programa i edukacija, tie

ednostavno }e bidat podgotveni za slednitepredizvici vo nivniot ìvot.

Na kakvi proekti rabotite?

- Vo u~ili{teto se realiziraat mnoguproekti me|u koi }e gi nabrojam: #êkor po~ekor#, #Ekonomsko obrazovanie na mladimenaxeri#, #Gra|ansko obrazovanie#, #So~itawe i pi{uvawe do kriti~ko mislewe#,#Kreativna nastava i u~ewe#, #Aktivna nas-tava-interaktivno u~ewe#, #Vreme na pri-kazni# (pilot proekt po angliski jazik),#Imam pravo# za III i IV oddelenie, Edukaci-ja na nastavniot kadar za reproduktivnozdravje i prevencija od HIV/SIDA/SPI,Edukacija na nastavniot kadar za koristewena informati~ko-kompjuterska tehnika, ka-ko i Proektot za modernizacija na obrazo-vanieto.

[to pretstavuva proektot za mod-ernizacija na obrazovanieto?

- Ovoj proekt nie po~navme da go rabo-time od minatata godina. Toj e donacija odSvetskata banka, holandskata vlada i del odVladata na R.M. Grantot iznesuva 7.000 do-lari, plus 1.500 dolari za podra~noto u~i-li{te vo seloto Usje i po 9 dolari po u~e-nik. Proektot ~ii koordinatori se Zora Ri-stova-pedagog vo u~ili{teto i KaterinaRadoni} Stojanovska-profesor po makedon-ski jazik, se sostoi od ~etiri fazi, od koikaj nas ve}e tri se pozitivno oceneti od Ko-misijata. Grantot planirame da go iskori-stime racionalno i efikasno za potrebitena u~ili{teto i toa 30% za profesionalnousovr{uvawe na nastavniot kadar, 30 % na-glednost vo nastavata i 40% za infrastruk-tura na u~ili{teto, veli Marina Mileska,direktor na OU #Nevena Georgieva Duwa#.

OP[TINSKI VESNIK

OSNOVNO UÎLI[TE #NEVENA GEORGIEVA DUWA#

ISTORIJATA I TRADICIJATA SE NA NA[A STRANA

N A S E L B IO B R A Z O V A N I E

Vo akcijata se sobrani 30.000

denari za pomo{ na devoj~eto Sara

Vladeva, na koja £ e neophodna hirur-

{ka intervencija za vra}awe na slu-

hot i govorot

Katerina Panova ILIEVSKA

Na teritorijata na Op{tina KiselaVoda pove}e od dvaeset godini uspe{no ra-boti javnata detska gradinka 8-mi Mart. Voramkite na ovaa ustanova vo koja se zgrièni755 de~iwa od celata op{tina, funkcioni-raat objektite Rasadnik, Prìno, Peperutka1 i Peperutka 2 vo Dra~evo. Vo vrska so ra-boteweto i aktivnostite koi vo momentov seodvivaat vo gradinkata podetalni informa-cii dobivme od direktorkata g-|a SneànaKlivanovska koja nakratko ni objasni {to}e se slu~uva vo tekot na ovaa godina.

- Vo ramkite na na{ata godi{na pro-grama za rabota predvideni se dva humani-tarni proekta. Prviot proekt e realiziranpo povod denot na deteto 6-ti oktomvri.Imeno na ovoj den decata zaedno so rodite-lite imaa rabotilnica na koja sami izrabo-tuvaa predmeti, a potoa istite po pat naaukcija gi prodavaa. Sobranite sredstva -30.000 denari gi namenivme za pomo{ na de-voj~eto Sara Vladeva, na koja £ e neophod-na hirur{ka intervencija za vra}awe nasluhot i govorot. Na na{a pokana na aukci-jata se pridruì i gradona~alnikot na Op-{tina Kisela Voda, Xorxe Arsov, koj japokaà svojata humanost i donira{e svoi

pari~ni sredstva za pomo{ na deteto. Op-{tinata, pak donira{e 15.000 denari. Vto-riot humanitaren proekt treba da se odrìvo tekot na mesec mart koga }e se sobira ob-leka i istata }e im se podeli na onie decana koi vistina im e najpotrebna, veli di-rektorkata Klivanovska.

Inaku, spored programata, vo tekot naovaa godina gradinkata }e organizira pro-ekti {to }e se realiziraat na nivo na ob-jekti. Vo objektite Prìno i Rasadnik, zavozrasnite grupi }e se realizira proektot“Bon-ton” so koi decata treba da steknatnaviki za pravilno odnesuvawe. Vo Dra~evopak, }e se odviva proektot “Mali potro{u-va~i” i vo taa nasoka }e bidat realiziraniniza rabotilnici, hepeninzi i prezentacii.

- Vo izminatiov period na inicijati-va na roditelite od Dra~evo, a osobeno nainicijativa i realizacija na g-|a Aneta Pa-nova po~na proektot “Mojata naselba za mo-jata gradinka” so koj se obezbedeni sredstvaza doopremuvawe na gradinkata. Prvatafaza od ovoj proekt e ve}e realizirana, atoa zna~i deka se obezbedeni nad 700 igra-~ki za decata, donirani se materijali za re-novirawe na nadvore{niot del od gradinka-ta, kako i osovremenuvawe i ureduvawe naenterierot. Vo ovaa faza dobiena e donaci-ja i od roditelite so koja e zbogatena teh-ni~kata oprema. Vo vtorata faza od ovojproekt koj se odviva pod mototo “Imam pra-vo da...” nie apliciravme vo pove}e humani-tarni organizacii so cel da obezbedimesredstva za objektite Peperutka 1 i Pepe-rutka 2 vo Dra~evo. Ovaa faza e s¢ u{te vo

tek i se nadevame deka }e ima uspe{na zavr-{nica, dodava Sneàna Klivanovska, di-rektor vo JDG 8-mi Mart.

Inaku, vo tekot pretstojniot mesec,kako del od planiranite aktivnosti vo gra-dinkata }e se odrì Esenska sve~enost, na

koja }e ima rabo-tilnica so rodi-telite, a potoa}e se odrì iz-lo`ba na detski-te izrabotki.

DETSKA GRADINKA 8-MI MART

HUMANITARNA AKCIJA ZA POMO[ NA SARA VLADEVA

KISELA VODA12 www.kiselavoda.gov.mk

Sredstvata da se prefrlaat na smetka broj:

82710000-316004161 Uni banka


Naselbata Crni~e vo Op{ti-na Kisela Voda, po mnogu ne{to especifi~na, no ni na kraj pamet naobi~niot gra|anin ne bi mu pad-nalo deka tokmu edna ku}a loci-rana vo neposredna blizina na crk-vata Sveta Petka, ja krie celataistorija na makedonskata pisme-nost. Naizgled ednostavno, no na-praveno profesionalno i so du{a.Arhitektonskite re{enija se na-praveni so vkus, a ispi{anite zna-ci na fasadata vsu{nost ja pret-stavuvaat celata makedonska isto-rija. Idejata ja realiziral na{iotpoznat i priznat arhitekt VangelBoìnovski, aktuelen pretsedatelna Zdruènieto na arhitekti nagrad Skopje, dobitnik na pove}epriznanija i nagradi.

- Svoevremeno ku}ata pripa-|a{e na Aco od Mariovo, ja po~nasvojata prikazna Boìnovski, iprodolì. - Toj ku}ata po~nal daja gradi so drug arhitekt, no se po-javile funkcionalni problemiokolu skalestiot prostor. Bidej}itaa ku}a be{e prizemna i ima{edozvola za nadgradba, ednostavnote{ka be{e za izvedba. Toj bara{eda mu pomognam, a jas mu gi poso~ivmoite barawa koi se odnesuvaa zanegovo neme{awe vo izvedbata voproektot. Toj se soglasi. Jas podo-cna ne go smeniv konstruktivnotore{enie tuku so pomo{ na vnatre-{noto pregraduvawe na zidovite iso obrabotkata na fasadata ovoz-moìv pokvalitetno i poudobnoìveewe vo samata ku}a.

- Kako te~e{e izvedbata nafasadata?

Oblikuvaweto na fasadatabe{e te{ka za izvedba.. Jas pred-hodno crteìte gi iscrtav so kre-da. Majstorite se otkaùvaa bidej-}i celata rabota bara{e preciz-nost. Na krajot jas ja zavr{iv, nomoram da napomenam so pomo{ nasite kom{ii od istata ulica. Ovase slu~uva{e vo 1987-88 godina. Ku-}ata e pravena vo periodot koga seu{te ìveevme vo granicite na Ju-goslavija i koga na~inot za rasmi-sluvawe za makedonskata istorijai pismenost be{e daleku od ona{to e denes. Inaku, jas gi imav tiepodatoci, iako i ne bev na onoj ste-pen na soznanie, no pogolema evrednosta deka tie fakti jas na-vreme sum gi nasetil od ona {to nibe{e nudeno vo toa vreme. Na taaku}a prakti~no e pretstaven raz-vojot na na{ata pismenost. Od pr-vite preslikuvawa na ìvotni isliki do kompletnata pismenost.Zatoa vo dolniot del na fasada-ta prvo se naslikani siluetite (raka, lik, oblik na ìvotno) za dana kraj zavr{i so bukvite. Toa etaa poraka {to ja nosi taa ku}a.Vtoriot del na porakata e revoltprotiv postojanoto urivawe voSkopje. Na temelite od novata ku-}a se gledaat temelite na starata,zatoa zapadnata fasada pretstavu-va ku}a bliznak urnata so ostato-ci od zidovite.

Podocna ku}ata ja dobi prva-ta nagrada za arhitektura vo Sko-

pje, a u~estvuva{e i na presti`-niot natprevar na “Borba” vo Bel-grad.

- Izgradbata na ku}ata vo toavreme be{e skandal. No, jas gi iz-dràv site kritiki od onie {to janegiraa vakvata gradba, a podocnapokraj prvata nagrada vo Makedo-

nija za arhitektura, vo Belgrad jadobiv najgolemata satisfakcija.Imeno, i pokraj faktot {to ne bevprvonagraden, od toga{nata JRTdobiv ekskluzvno filmsko pret-stavuvawe. Na krajot bi sakal dapotenciram deka otkako vo toavreme ja turnav arhitektonskata

bariera na razmisluvawe, denesmoàt niz Skopje da se zabeleàtniza vakvi arhitektonski izvedbi,zavr{i arhitektot Vangel Boìn-ovski.

T.^.

MAKEDONSKATA PISMENOST NA FASADA VO CRNIÊ

A R H I T E K T U R A

So cel Op{tinata da ja napravime poudobno

mesto za ìveewe

A K C I J A#PLUS# - #MINUS#Re~isi sekoj grad, naselba, nezavisno od goleminata, ima

svoja ubava i grda slika. Prvata, koja samite ìteli so gor-

dost ja prezentiraat i onaa vtorata koja sakaat ~as posko-

ro da ja zaboravat, se razbira ako ne moàt da ja promenat. Za

toa koja slika }e bide podominantna, pokraj odgovornite slu-

`bi, najzaslu`ni se samite ìteli na naselbite. Od nivniot

odnos kon ìvotnata sredina, kon trevnite povr{ini, drvja-

ta, parkovite, stanbenite i delovnite objekti, ulicite,

parkirali{tata...od nivnata grià za okolinata i nivnata

samoinicijativnost najmnogu zavisi dali }e se gordeat ili,

pak, }e se sramat od svoeto mesto na ìveewe.

So cel Op{tina Kisela Voda da bide mesto prepoznatlivo

samo po negovata ubava slika, odnosno grdoto da se sose~e u{te

vo koren, se razbira vo realnite ramki kolku toa vistina moè

da se stori, od ovoj broj Redakcijata na vesnikot #Kisela Voda#

po~nuva akcija vo koja }e gi beleì site pozitivni, no i nega-

tivni slu~uvawa vo Op{tinata. Pokonkretno, zavisno od ona

{to na{ite reporteri }e go registriraat na terenot }e

dodeluva #plus# i #minus#. #Plus# za site aktivnosti na

gra|anite koi }e pridonesuvaat Op{tina Kisela Voda da bide

poudobno kat~e za ìveewe. #Minus# za onie {to mesto da soz-

davaat go uni{tuvaat ve}e sozdadenoto, ja nagrduvaat ìvot-

nata sredina...

Taka, vo tekot na minatiot mesec #plus# zasluìja pove}e

ìteli na Op{tina Kisela Voda.

P L U S1. Gra|anite od Sava Kova~evi} vo Pripor sami

sobrale pari i napravija ulica.

2. Gra|anite ja iskaàa svojata humanost i do-niraa golemo koli~estvo zimska obleka za soci-jalnite slu~ai vo akcijata #Vtora raka#, organi-zirana od Op{tina Kisela Voda.

3. Pogolemiot del dra~evci gi prifatija kan-tite kako re{enie za po~ista ìvotna sredina.

M I N U S1. Smet vo centarot na naselbata, do mesnata

zaednica vo #11 Oktomvri-baraki#.

2. Vo Dra~evo se frla smet na mestata kade {toporano ima{e kontejneri, a sega se zameneti soplasti~ni kanti.

3. Vo parkot pred kulata vo Kisela Voda iski-nata ìcata od ogradata na igrali{teto za ko{-arka i uni{teni golem broj na cve}iwa vo parkot.

O~ekuvame vo akcijata da se vklu~at site ìteli na Op{tinata. Moàt da ne kontaktiraat na e-mail: [email protected], ili da se javat na tel: 2785-411

Vo va{iot i na{ op{tinskivesnik #Kisela Voda#, pro~itavdeka primate predlozi i pres-tavki od gra|anite, pa re{iv ijas da se javam za nekolku raboti.

1. Pred barakite na trotoar-ot na ulicata “Prvomajska# pove-}e od polovina godina ima otvo-rena {ahta bez kapak. Dali se~eka nekoj pe{ak da padne vo nea

za da se stavi kapak na istata?Od slikite se gleda kako gra|an-ite ja obeleùvaat {ahtata. Dob-ra signalizacija, neli?

2. Pred zgradata broj 2 naulica “Petar Deljan# pred ne-kolku godini napraven e prekra-sen golem parking i stanarite seprezadovolni od istiot. Sekojden ili sekoj vtor den cisterna

na Komunalec gi poliva so vodaulicite “Mihail âkov#, “PetarDeljan# i parkingot pred va{ata- na{ata op{tina, a nitu edna{ne vlegle na na{iot parking.Zo{to?

3. Preku dnevniot pe~at, a i voop{tinskiot vesnik, vetuvatedeka }e postavite legnati poli-cajci. Predlagam da se stavat naulica “Prvomajska# kaj market-ot na #Tineks# odsprotiva na av-tobuskata stanica. Zo{to? Za-toa {to od ednata strana na uli-ca “Prvomajska# e u~ili{teto“Nevena Georgieva Duwa#, a oddrugata strana u~ili{teto “Ki-ril Pej~inovi}# i avtobuskatastanica. Sekoj den sme svedocikako decata pretr~uvaat od avto-bus do u~ili{te i obratno, a naodmorite ednite pretr~uvaat do#Tineks#, a drugite do kiosciteotsprotiva. A i vie ste svedocikakov gust soobra}aj e na “Prvo-majska# i kolku brzo se vozi.


B L I C



Op{tina Kisela Voda vo sora-botka so MAKINVEST, Agenci-jata za stranski investicii naRepublika Makedonija i UNDP(United Nations Development Program-me), vo ramki na proektot Mapira-we na investiciskiot potencijalna op{tinite, ja sproveduva kompo-nentata za odbirawe na slobodnilokacii atraktivni za priv-lekuvawe na stranski investicii.

Gi pokanuvame site zaintere-sirani pravni i fizi~ki lica, dago izrazat svojot interes za u~estvo

vo ovoj proekt so popolnuvawe naFORMULAR za raspoloìva lo-kacija koja treba da sodrì:

Ime i prezime/to~en naziv iadresa na sopstvenikot;

Kratok opis na lokacijata.Lokacijata treba da gi ispol-

nuva slednite kriteriumi:

Ne e pomala od 1.000 m2;Re{eni imotno-pravni odnosi;Atraktivna mestopolo`ba i

izgradena infrastruktura.Site zainteresirani lica mo-

àt da podignat FORMULAR zaraspoloìva lokacija vo Op{tinaKisela Voda baraka 8, kancelarijabr. 3, sekoj den od 8.00-16.00 ~asot.Dopolnitelni informacii na kon-takt telefon 2785-427.

Povikot e do krajot na mesecoktomvri 2006 godina.

Dali firmite imaat grade`na dozvola?

Razmisluvame da kupime stan vo Rasadnik, pa so ogled na toa dekagradona~alnikot dade izjava vo #Dnevnik# deka pogolemiot del od fir-mite {to gradat tamu se bez grade`na dozvola, ne sakam da bideme u{teedna brojka vo izmameni gra|ani.

Mene me interesira konkretno za firmite Dabar i Bortas, daligi imaat regulirano site obvrski sprema Op{tinata?

Isto taka gradona~alnikot izjavi deka gra|anite ne se informi-rale za toa dali firmite dobile grade`ni dozvoli ili ne! So ogled naova, jas se nadevam deka nekoj }e mi odgovori na ova moe pra{awe!

Da se trgne kamionot od pred dvorot na OU #Krume Kepeski#

Na agolot na ulicata #Dimo Haxi Dimov# broj 137 so ulicite #De-barska# i #Georgi Dimitrov# br 66 (pred dvorot na osnovnoto u~ili{te#Krume Kepeski# - do porane{en restoran #Katerina#) ve}e dve godinie parkiran ogromen trul i ve}e r’|osan kamion so prikolka (bez tablici).Kamionot e obrasnat so ogromen korov, natrupan so otpad i e sobirali-{te na ku~iwa skitnici, zna~i e potencijalen izvor na zarazi. Kamionotostaven vedna{ do u~ili{nite sportski igrali{ta na OU #Krume Ke-peski# koi sekojdnevno se prepolni so deca koi tamu igraat i sportuvaatpretstavuva realna i postojana opasnost za niv.

Sostojbata da bide u{te polo{a, sprotivno od postojano parkiran-iot star kamion sekojdnevno na trotoarskata povr{ina se parkiraatu{te dva ogromni kamioni so prikolki. Poradi ova, site u~enici {tou~at vo OU #Krume Krepeski# se prinudeni da se dviàt po samiot kolo-voz, a ne po trotoarite koi se okupirani so kamioni.

Zarem va{ite inspekciskislu`bi ne gledaat {to se slu~u-va vo zgrada broj 6 na ul. “\or|iSugare# koja {to se nao|a vo bli-zina na Op{tinata? Od stranana nekolku silexii od dolnite ka-tovi se betoniraat povr{ini ise postavuvaat ukradeni klupi, bezsoglasnost na stanarite koi {toìveat na edno metro od objekti-te, se perat tepisi i koli, se se-di po cel den i se pijat kafiwa,a i se pravat gezmiwa so rakii ipiva do polnok, a nekoga{ i do sa-bajle, pa duri i skara se pravi bez

odobrenie i soglasnost na osta-natite stanari.

Zemjenata povr{ina naoko-lu e uni{tena, a novite stanarisakaa samite da vloàt pari i dago uredat prostorot, no ne im be-{e dozvoleno. Stanarite, pa du-ri i ~ista~kata, se pod fizi~kazakana da ne zboruvaat mnogu, ina-ku te{ko nas. Od prviot vlez nataa zgrada broj 6, ve}e se smenija3 gazdi koi {to moraa da si gi pro-dadat stanovite samo za da se ku-rtulat. Denovive razbravme dekai poslednite stanari koi {to go

kupija stanot nekade vo januari2006 godina, ve}e dale oglas za pro-davawe na stanot i deka ve}e na{-le nov stan i so sigurnost }e se is-selat. Imaat sre}a {to imaat pa-ri pa }e se spasat, a {to da pravi-me nie {to ostanuvame vo zgradavai {to nemame pari za drug stan?

Dokolku vie kako op{tinane ni pomognete i ne go urbanizi-rate prostorot okolu i pred zgra-data, ni ostanuva da se obratimeu{te do nekoja od privatnite te-levizii, a posle toa Gospod nekani e na pomo{.

BLIC od WEB sajtot na Op{tina Kisela Voda

Od ovoj broj na #Kisela Voda# startuva nova rubrika vokoja }e gi objavuvame site va{i, predlozi, sugestii, pofalbi,kritiki {to pristignuvaat na na{iot WEB sajt.

Imiwata i adresite na avtorite }e bidat poznati samona informativnata slu`ba na Op{tinatta, so cel {to po-otvoreno da progovorite za va{ite problemi. So samoto toai Op{tinata }e ima pogolem uvid vo seto ona {to se slu~uvana nejzinoto podra~je, a }e gi prinudi i slu`bite kontinui-rano da gi prezemaat soodvetnite merki.

Problemati~na #broj 6#

P O V I K

za prijavuvaweraspoloìvi lokacii

Uzurpirano igrali{teto “Partizan#

Pred pove}e godini igrali{te “Partizan# be{e poim za fudbal i nanego se odrùvaa natprevari so ekipi od vtora liga. Denes, toj prostorpretstavuva uzurpirano mesto od edno lice, na koe {to se locirani starihavarisani kamioni, delovi, prikolki, drva, stari èleza, poradi koi nemoè da dojde do izraz igrali{teto. Od kinoto natamu, toa e edinstvenomesto kade {to bi moèle da se rekreiraat i pomladite i postarite.Isto taka, ova lice gi popre~uva{e lu|eto so kamionite koi ja praveaulicata, isprateni od Op{tinata. Nave~er nema {ansi da mine ~ovek potoa uli~e, poradi glutnicata ku~iwa koi se sobiraat i se krijat okolukamionite. Pokraj toa, toj si zema za pravo da go zatvora patot za odre-deni vozila, a samiot toj minuva so kamioni tovareni so 22 m3 drva.

Se nadevame na brzo reagirawe od va{a strana, zatoa {to ~ovekotstanuva nepodnosliv za okolinata.

Ova e prvo mesto kade pristapuvame, kako nadleèn organ vo gradot,ako e potrebno bi odele do kraj. U{te edna{ napomenuvame deka sme gotrpele so godini i nikoj ni{to ne mu zameril poradi ova, me|utoa tojpo~na da si dozvoluva mnogu drugi raboti, pa poradi toa Ve molime daprezemete ne{to, a natamu ako ima sredstva toa igrali{te da se sredi ipovtorno zaìvee.

Grupa gra|ani od s.Dra~evo, Ul. #Dra~evska#

Ja koristam mo`nosta da veizvestam za nekoi prioritetniproblemi vo Birarija, koja e delod Op{tina Kisela Voda.

Da se popravi del od patotkon vlezot za slu`beni vozila(zaden vlez) na Ambasadata naR.Kina koj e mnogu lo{o propad-nat i ima opasnost da ja povredikanalizaciskata mreà, {to bibilo katastrofalno zo{to mnogupove}e }e ne ~ini.

Vo prodolènie na istatauli~ka-od #Tome Arsovski# kontransformatorot-vo delot odtransformator do gornata uli-~ka, potrebno i poèlno e da se

napravi pokraj skalilata i pate-ka za invalidski koli~ki, akovoop{to moè i od transforma-torot nagore od desnata strana, dase re{i kako da se sanira potpor-niot yid, bidej}i tuka odat i u~e-nici a i cel den ima pe{aci. Dali}e se zadolì sopstvenikot naistiot yid za toa i kako }e se re{itoa re{ete vie kako e po zakonot.

Za platoto me|u broevite 32i 36 na ul. #Tome Arsovski# }e bi-de ubavo da se izramni, da se nasa-dat 2-3 drvca, no ne i klupi, bidej-}i e poznato deka kaj nas, za àl,}e se koristat za neubavi raboti i}e nema nautro koj da go sobiratoa {to }e ostane od no}ta. Akomoè da se stavat tabli da ne sefrla smet, bidej}i taa navikapostoi.

Na ul. #Dimo Haxi Dimov#vo zgradata br.2 ubavo e ako se op-lemeni na nekoj na~in da moèlu|eto da si sednat tamu kako lu|e,a ne da se pravi parking za seka-kvi vozila, ili {to e u{te polo-{o da se pravat divi pazari i daostavaat sekakvi otpadoci da se{iri neprijatna rea. Kako vtordel od ova, ve molam da najdetevreme i na~in da go re{ime pra-{aweto so klubot na penzioneri-te “Birarija# za {to sega i ovde nee mo`no da zboruvame.

Cvetanka Krstevska, pretse-datelk na penzionerite na ogra-nokot “Birarija# od svoe ime i odime na Odborot na ogranokot

Pioriteti voBirarija

S P O R T

Pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot Xorxe Arsov se odrà me|unarod-niot karate turnir #Mava{i Open 2006# i memorijalniot fudbalski

turnir #Branko \urovski#

NAD 200 KARATISTI GO DELEA MEGDANOTNA #MAVA[I OPEN 2006#


POÎTUVANI SOGRA\ANI,

OP[TINATA KISELA VODA OD 09.10. (PONEDELNIK) DO 22.10. (NEDELA)

ORGANIZIRA HUMANITARNA AKCIJA ZA SOBIRAWE NA ZIMSKA OBLE-

KA POD MOTOTO “BIDI HUMAN”. OBLEKATA ]E BIDE NAMEMNETA ZA

SOCIJALNITE SLUÂI A ISTATA GRA\ANITE ]E MO@AT DA JA PODIG-

NAT VO PERIODOT OD 23.10 DO 01.11 2006 GODINA.

OBLEKATA ]E SE SOBIRA VO PUNKTOVITE VO BARAKITE NA OP-

[TINA KISELA VODA I VO O.U. “KUZMAN [APKAREV” VO N. DRAÊVO,

SEKOJ DEN OD 16.30 DO 20 ÂSOT.

VO PRETPLADNEVNITE ÂSOVI OBLEKATA MO@E DA JA DOSTAVI-

TE VO MESNITE ZAEDNICI.

POKA@ETE JA VA[ATA HUMANOST I BIDETE DEL OD OVAA AKCIJA.

OP[TINA KISELA VODA

- Za najdobra ekipa na turnirot proglasen

KK Mava{i so osvoeni 17 medali. - Najdobar

natprevaruva~ e Marjan Dimovski od isti-

ot klub, so 3 osvoeni medali.

Vo sportskata sala vo Dra~evo vo organizacijana karate klubot Mava{i, na 14-ti oktomvri se odr-à ~etvrtiot me|unaroden turnir #Mava{i Open2006-ta#. Na istiot u~estvuvaa nad 200 natprevaru-va~i od 33 kluba od Makedonija, Srbija i Albanija.Najuspe{na ekipa na turnirot be{e doma}inot KKMava{i koj osvoi vkupno 17 medali, od koi 9 zlatni,4 srebreni i 4 bronzeni.

- Turnirot be{e kvalitetno organiziran i izo-biluva{e so interesni natprevari vo site kategorii,istakna Dim~e Savevski, organizator i eden od najza-slu`nite za afirmacijata na turnirot, inaku tre-ner na KK Mava{i. - Pokraj doma}inot, se istaknaai klubovite Metalurg -Skopje, [ihon - Strumica,

kako i {tipskite klubovi Makedonska i Partizan.Najuspe{en natprevaruva~ be{e Marjan Dimovskiod KK Mava{i so osvoeni vkupno tri medali. Se ra-duvam {to ovoj turnir stekna tradicija i avtoritetduri i nadvor od na{ite granici i veruvam deka zaed-no so Op{tinata Kisela Voda i na{iot pokrovitel,gradona~alnikot Xorxe Arsov od godina vo godinaturnirot }e go nadgraduvame, dodava Savevski.

- Dali kako dràven selektor na junioritevo kategorijata borbi, selektiravte i novireprezentativci?

- So realizacijata na vakvite turniri prakti-~no se pravi i selekcijata na kvalitetot {to vo mo-mentov go poseduvame. Moram da istaknam deka imagolem interes za karateto kako sport, pa ottuka imaima i novi talenti, koi se razbira so soodveten tre-ning }e imaat i uspe{na perspektiva, veli selek-torot Dim~e Savevski.

T. ^. TRIUMF NA EKIPATA DACIVo Pripor, na terenot na podra~noto osnovno u~ili{te Krume Kepeski se

odigra memorijalen fudbalski turnir vo se}avawe na Branko \urovski, dol-gogodi{en fudbaler na FCU, koj pred 16 godini po~ina na terenot igraj}i fud-bal. Branko be{e odli~en fudbaler, dobar tatko, kolega i ~ovek za primer, pazatoa negovite drugari i negovata op{tina se potrudija so organizacija na edenvakov turnir da ne se zaboravi negoviot pridones vo razvojot na sportot.

Na turnirot u~estvuvaa 16 ekipi, a pobednik be{e timot na Daci. Vtorotomesto go osvoi ekipata na Luixi, treti bea rekreativcite na Mis Komerc, dodekaekipata Branko \urovski go zazede ~etvrtoto mesto. Ekipite bea nagradeni so dre-sovi, maici pehari i diplomi {to gi obezbedi Op{tina Kisela Voda.

Inaku, so parite sobrani od turnirot, na sve~enata sednica na Sovetot naOp{tinata na semejstvoto na Branko \urovski im be{e dodelen DVD sistem.

Turnirot vo mal fudbal Branko \urovski go dobi epitetot tradiciona-len i sekoja godina }e se igra na terenot na podra~noto osnovno u~ili-{te Krume Kepeski. T. ^.

ANITE TREBA DA JA ZNAAT VISTINATA BEZ …i Q" kone~no svoite prvi~ni re-zultati }e ni gi soop{ti vo...

Documents

Transcript of ANITE TREBA DA JA ZNAAT VISTINATA BEZ …i Q" kone~no svoite prvi~ni re-zultati }e ni gi soop{ti vo...