ANALIZA MOŽNOSTI ZA RAST NA PRIMERU POSLOVNEGA ...ANALIZA MOŽNOSTI ZA RAST NA PRIMERU POSLOVNEGA...

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

ANALIZA MOŽNOSTI ZA RAST NA PRIMERU

POSLOVNEGA IZKORIŠČANJA NARAVNE

ZNAMENITOSTI

Analysis of the Growth Potential in the Case of Business

Exploitation of Natural Attraction

Kandidatka: Maja Kumin

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Podjetništvo

Mentorica: doc. dr. Barbara Bradač Hojnik

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, avgust 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Barbari Bradač Hojnik za sprejem mentorstva, za

pomoč in svetovanje pri izdelavi dela diplomskega projekta. Prav tako se zahvaljujem

mami in očetu, ki sta mi študij omogočila in me moralno podpirala. Za podporo se

zahvaljujem tudi sestri Mateji.

POVZETEK

Prehiter razvoj in prevelika konkurenca sta zagotovo dva izmed najpomembnejših

dejavnikov, ki vplivata na sam obstoj podjetja. V današnjem svetu, polnem nenehnih

sprememb, so zato uspešna tista podjetja, ki spremembam uspejo slediti. Prvi cilj

vsakega podjetja je rast podjetja in maksimiranje dobička. Podjetja rastejo s pomočjo

različnih strategij in na različne načine.

V delu diplomskega projekta obravnavamo predvsem osnovni strategiji rasti podjetja:

generično rast in diverzifikacijo. Samo teorijo predstavljamo skozi nalogo na primeru

podjetja Postojnska jama, d. d., najuspešnejšega podjetja v panogi gostinstvo in turizem.

Za omenjeno podjetje smo naredili konkurenčno in tržno analizo. Le-to smo naredili s

pomočjo izbranih kazalnikov. Podjetje smo primerjali s tremi konkurenti (Relax

Turizem, d. d., Turistična agencija Sonček, d. o. o., in Eventim Si, d. o. o.).

Postojnska jama je ena največjih naravnih znamenitosti v Evropi. In ker gre za

znamenitost, ki se trži, se nam je porajalo vprašanje poslovnega izkoriščanja, katere

načine uporabljajo zaposleni v podjetju Postojnska jama, d. d., da dosegajo tako uspešne

poslovne rezultate. Skozi delo predstavljamo, kako se v podjetju lotevajo samih

marketinških aktivnosti in tudi kakšni so njihovi načrti za prihodnost.

V sklepu smo poudarili ugotovitve same naloge ter potrdili, da je najboljša izbira

nadaljnje rasti podjetja generična strategija rasti ob podpori diverzifikacije.

Ključne besede: rast podjetja, generična rast, diverzifikacija, naravne znamenitosti,

Postojnska jama

ABSTRACT

Excessively fast development and excessive competition are certainly two of the most

important factors that affect the existence of a company. In today's world, which is full

of constant changes, the companies that can follow changes are the successful ones.

The primary objective of any company is the company's growth and profit

maximization. Companies grow by using different strategies and different ways.

In this diploma thesis we discussed mainly about basic strategy of company growth:

generic growth and diversification. We presented the theory through the task in the case

of Postojnska jama, d. d., the most successful company in catering and tourism industry.

We have made competitive and market analysis for the above company. We made it by

using selected indicators. The company was compared to three competitors (Relax

Turizem, d. d., Turistična agencija Sonček, d. o. o., and Eventim Si, d. o. o.).

Postojnska jama is one of the greatest natural attractions in Europe. Being an attraction,

which is marketed, we have asked ourselves the question of business exploitation:

»Which ways are used by the employees in Postojnska jama, d. d., in order to achieve

such a successful business results?« Through our work we present how the company

tackles their marketing activities and what are their future plans.

ii

In conclusion, we emphasize the findings of the task and we confirmed that the best

choice of further company growth is the generic growth strategy with the support of

diversification.

Key Words: company growth, generic growth, diversification, natural attractions,

Postojnska jama

i

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ....................................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev oziroma opis obravnavanega problema ................................................................ 1 1.2 Namen, cilji in teze ...................................................................................................................... 2 1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................................ 3 1.4 Opis metodologije dela ................................................................................................................ 3

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA OBRAVNAVANEGA PROBLEMA RASTI ...... 4 2.1 Definicije in strategije rasti podjetja .......................................................................................... 4 2.2 Generična rast .............................................................................................................................. 5 2.3 Diverzificirana rast ...................................................................................................................... 7

3 PREGLED DEJAVNOSTI TURIZMA ................................................................. 8 3.1 Napovedi razvoja turizma ........................................................................................................... 8 3.2 Pregled razvoja slovenskega turizma ......................................................................................... 9 3.3 Podpora turizmu v Sloveniji ..................................................................................................... 10 3.4 Naravne znamenitosti v Sloveniji kot vir dejavnosti turizma ................................................. 11

4 PREDSTAVITEV IZBRANEGA PODJETJA ................................................... 13 4.1 Pravno-organizacijske oblike skozi zgodovino in uprava podjetja Postojnska jama, d. d. . 13 4.2 Dejavnost podjetja Postojnska jama, d. d. .............................................................................. 15

5 PREDSTAVITEV FINANČNIH PODATKOV PODJETJA ............................ 17 5.1 Bonitetna ocena podjetja........................................................................................................... 17 5.2 Konkurenčna analiza podjetja ................................................................................................. 18

5.2.1 Predstavitev podjetja Relax Turizem, d. d.......................................................................... 18 5.2.2 Predstavitev podjetja Turistična agencija Sonček, d. o. o. ................................................. 19 5.2.3 Predstavitev podjetja Eventim Si, d. o. o. .......................................................................... 19

5.3 Metodologija konkurenčne analize .......................................................................................... 19 5.3.1 Sredstva .............................................................................................................................. 20 5.3.2 Čisti prihodki od prodaje.................................................................................................... 21 5.3.3 Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur ........................................................ 23 5.3.4 Dodana vrednost na zaposlenega ....................................................................................... 24 5.3.5 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja .......................................................................... 25

5.4 Tržna analiza .............................................................................................................................. 27 5.4.1 Sredstva .............................................................................................................................. 30 5.4.2 Čisti prihodki od prodaje.................................................................................................... 31 5.4.3 Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur ........................................................ 32 5.4.4 Dodana vrednost na zaposlenega ....................................................................................... 33 5.4.5 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja .......................................................................... 34

5.5 Kritična ocena rezultatov .......................................................................................................... 35

6 PREDSTAVITEV IN PREDLOGI REŠITEV OBRAVNAVANEGA

PROBLEMA RASTI .................................................................................................... 36 6.1 Analiza aktivnosti v proučevanem podjetju za izboljšanje ponudbe in povečevanje

povpraševanja ...................................................................................................................................... 37 6.2 Dopolnitev osnovne ponudbe proučevanega podjetja ............................................................ 38 6.3 Promocija kot eden izmed instrumentov za rast proučevanega podjetja ............................. 41

7 SKLEP ................................................................................................................... 43

SEZNAM LITERATURE IN VIROV ........................................................................ 45

ii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: LOGOTIP ZNAMKE »I FEEL SLOVENIA« ........................................................................... 10 SLIKA 2: SHEMA ORGANIZIRANOSTI DRUŽBE POSTOJNSKA JAMA, D. D. ............................... 14 SLIKA 3: SHEMA DRUŽBE BATAGEL & CO, D. O. O., POSTOJNA .................................................. 14 SLIKA 4: CERTIFIKATA »INVALIDOM PRIJAZNO« IN »DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE« ......... 15 SLIKA 5: LOGOTIP PODJETJA POSTOJNSKA JAMA, D. D. .............................................................. 16 SLIKA 6: ZMAGOVALNA EKIPA »MARKETINŠKA ODLIČNOST LETA 2015« .............................. 16 SLIKA 7: LOGOTIP PODJETJA RELAX TURIZEM, D. D. ................................................................... 18 SLIKA 8: LOGOTIP PODJETJA TURISTIČNA AGENCIJA SONČEK, D. O. O. .................................. 19 SLIKA 9: LOGOTIP PODJETJA EVENTIM SI, D. O. O. ........................................................................ 19 SLIKA 10: GRAFIČNI PRIKAZ SREDSTEV .......................................................................................... 21 SLIKA 11: GRAFIČNI PRIKAZ ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE ................................................ 22 SLIKA 12: GRAFIČNI PRIKAZ POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PODLAGI

DELOVNIH UR ............................................................................................................................... 23 SLIKA 13: GRAFIČNI PRIKAZ DODANE VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA .................................. 25 SLIKA 14: GRAFIČNI PRIKAZ ČISTEGA POSLOVNEGA IZIDA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA .. 26 SLIKA 15: PREGLED VEČJIH SLOVENSKIH TURISTIČNIH IN GOSTINSKIH PODJETIJ ............ 28 SLIKA 16: GRAFIČNI PRIKAZ SREDSTEV PODJETJA, MESTA, REGIJE IN PANOGE .................. 30 SLIKA 17: GRAFIČNI PRIKAZ ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE PODJETJA, MESTA, REGIJE

IN PANOGE ..................................................................................................................................... 31 SLIKA 18: GRAFIČNI PRIKAZ POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PODLAGI

DELOVNIH UR NA RAVNI PODJETJA, MESTA, REGIJE IN PANOGE ................................... 32 SLIKA 19: GRAFIČNI PRIKAZ DODANE VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA ZA PODJETJE,

MESTO, REGIJO IN PANOGO ...................................................................................................... 33 SLIKA 20: GRAFIČNI PRIKAZ ČISTEGA POSLOVNEGA IZIDA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

PODJETJA, MESTA, REGIJE IN PANOGE ................................................................................... 34 SLIKA 21: RAZVOJ BLAGOVNE ZNAMKE POSTOJNSKA JAMA ................................................... 42

KAZALO TABEL

TABELA 1: PRIKAZ SREDSTEV ............................................................................................................ 20 TABELA 2: PRIKAZ ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE .................................................................. 22 TABELA 3: PRIKAZ POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PODLAGI DELOVNIH UR.... 23 TABELA 4: PRIKAZ DODANE VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA .................................................... 24 TABELA 5: PRIKAZ ČISTEGA POSLOVNEGA IZIDA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA .................... 26 TABELA 6: PRIKAZ SREDSTEV PODJETJA, MESTA, REGIJE IN PANOGE .................................... 30 TABELA 7: PRIKAZ ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE PODJETJA, MESTA, REGIJE IN

PANOGE .......................................................................................................................................... 31 TABELA 8: PRIKAZ POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PODLAGI DELOVNIH UR NA

RAVNI PODJETJA, MESTA, REGIJE IN PANOGE ...................................................................... 32 TABELA 9: PRIKAZ DODANE VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA ZA PODJETJE, MESTO, REGIJO

IN PANOGO..................................................................................................................................... 33 TABELA 10: PRIKAZ ČISTEGA POSLOVNEGA IZIDA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PODJETJA,

MESTA, REGIJE IN PANOGE ........................................................................................................ 34

SEZNAM OKRAJŠAV

EUR Uradna denarna valuta (evro)

SPIRIT SPIRIT Slovenija, javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovacij,

razvoja, investicij in turizma

MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev oziroma opis obravnavanega problema

Vse močnejša konkurenca podjetja sili k nenehnemu prilagajanju in s tem k

spremembam, ki so nujno potrebne, če želi podjetje ohranjati stik s svojimi konkurenti

ali še boljše – biti korak pred njimi. Veliko, lahko bi rekli, da kar večina podjetij želi s

spreminjanjem velikosti samega podjetja doseči tako imenovano optimalno velikost

podjetja, ki predstavlja najboljšo možno izhodišče za maksimiranje dobička.

Podjetje lahko raste na različne načine, skozi različne modele rasti, zaradi različnih

dejavnikov in s pomočjo različnih strategij. Le-ta mora podjetju zagotavljati

konkurenčno prednost, poslovni uspeh in kar je najpomembnejše – dolgoročno rast, zato

mora podjetnik izbrati tisto strategijo, ki je najbolj primerna njegovim specifičnim

lastnostim ter okolju, v katerem deluje. Dve izvirni strategiji sta generična in

diverzificirana rast, obstajajo še nekatere druge, a če pogledamo bolj podrobno,

ugotovimo, da z njimi na različne načine uresničujemo le ti dve omenjeni strategiji.

Generična rast v grobem pomeni, da podjetje povečuje svojo velikost, količino

proizvodnje in prihodek tako, da povečuje proizvodnjo in prodajo ene vrste proizvoda,

storitve ali enakega asortimenta proizvodov, storitev (povzeto po Tajnikar, 2006, str.

118–119). Rast podjetij se dogaja v vseh dejavnostih in vseh velikostnih razredih

podjetij. V naši nalogi se bomo osredotočili na izbrano dejavnost turizma, saj je

Slovenija pokrajinsko zelo raznolika država, kar omogoča dober razvoj omenjene

dejavnosti. Lahka prometna dostopnost, bogata naravna in kulturna dediščina ter

ponudba različnih storitev na razmeroma zelo majhnem prostoru so dobre osnove za

razvoj različnih vrst turizma. Turizem je dejavnost, ki prispeva h gospodarskemu,

družbenemu kot tudi socialnemu razvoju posameznega kraja in tudi države kot celote.

Turizem skupaj z gostinstvom ustvarja pomemben delež bruto domačega proizvoda,

prav tako pa zagotavljata številna delovna mesta v državi (povzeto po SURS, 2015). V

nalogi bomo preučevali možnosti za rast podjetij v dejavnosti turizma, v empiričnem

delu pa se bomo osredotočili na analizo podjetja Postojnska jama, turizem, gostinstvo in

trgovina, d. d., ki je najuspešnejše podjetje v panogi turizem in gostinstvo v Sloveniji.

Pred več kot četrt stoletja je vsako leto Postojnsko jamo obiskalo skoraj milijon

obiskovalcev, po osamosvojitvi, leta 1991, je obisk upadel na skoraj »sramotnih« 100

tisoč obiskovalcev, v novem tisočletju pa je na veselje mnogih spet začel naraščati.

Zadnja leta za uspešno rast skrbi podjetje Batagel & Co, ki je leta 2010 kupilo

Postojnsko jamo od Istrabenza. Poslovanje se je s tem občutno izboljšalo, dobiček je

zrasel, prav tako je večja zaposlenost, država pa dobi več koncesijske dajatve. Lastnik

in predsednik uprave gospod Batagelj pravi, da pri obratu trenda v pozitivno smer tako

imenovane čudežne formule ni in da je njihova uspešnost »mozaik, v katerem je

pomemben vsak del«. Batagelj je ob nakupu, avgusta leta 2010, povedal, da si

Postojnska jama ne more privoščiti povprečja in da ji je potrebno vrniti svetovno slavo.

Dosti je bilo ljudi, ki niso razumeli, zakaj nekdo, ki je uspešen, kot je Marjan Batagelj,

kupi in prevzame upravljanje Postojnske jame sredi gospodarske krize, v času, ko obisk

naravnih in kulturnih znamenitosti velja za nepotreben strošek. A, Batagelj jim je kaj

hitro odgovoril in to na najboljši način. V lastništvu Batagelja Postojnski jami rastejo

prihodki, še bolj pa dobiček. In kaj je vzrok za to? Bistveno je, da se poslovno

2

nepotrebne stroške črta, potrebne pa kar najbolj optimizira. V prihodnje načrtujejo

nadaljnjo rast števila obiskovalcev na letni ravni, ob pogoju, da jim uspe iz krize priti

brez nazadovanja (slednje jim za enkrat uspeva), je velika možnost, da nato

»eksplodirajo«, zavedajo se namreč, da bodo imeli odlično marketinško platformo, ker

ne dražijo, so vedno bolj dostopni ter povečujejo promet (povzeto po Suhadolnik,

2013a).

V podjetju Postojnska jama, d. d., so izbrali strategijo generične rasti, kateri so dodali

strategijo diverzifikacije kot podporo temeljnemu, že obstoječemu programu. Tako

bomo v nalogi najprej obravnavali omenjeni strategiji rasti v teoretičnem smislu,

pozneje, po konkurenčni in tržni analizi, pa bomo omenjeno teorijo prikazali v praksi na

primeru Postojnske jame, d. d.

Problem, ki ga bomo obravnavali skozi našo nalogo, je dosedanja generična rast

Postojnske jame, d. d., kot izbranega podjetja in smotrnost nadaljnje rasti z generično

strategijo.

1.2 Namen, cilji in teze

V diplomskem projektu bomo v empiričnem delu preučevali podjetje Postojnska jama,

d. d., ki je najuspešnejše podjetje v panogi gostinstvo in turizem. V zadnjih letih je

podjetje zraslo in to na generičen način. V prvem delu naloge bomo obravnavali

teoretična izhodišča obravnavanega problema, kjer bomo opredelili in pojasnili

področje turizma, predstavili razvoj slovenskega turizma, proučili bomo, kakšna je

podpora le-temu v Sloveniji in eno izmed podpoglavij namenili naravnim

znamenitostim v Sloveniji. V empiričnem delu bomo predstavili proučevano podjetje

Postojnska jama, d. d., nato analizirali njihov trg in konkurenco ter ocenili smotrnost

njihove nadaljnje rasti.

Namen dela diplomskega projekta je torej opredeliti rast podjetja, predstaviti izvirni

strategiji rasti, se osredotočiti na strategijo generične rasti, opisati podjetje Postojnska

jama, d. d., poiskati tri največje« konkurente iz iste dejavnosti, predstaviti finančne

tokove podjetij, narediti temeljno konkurenčno in tržno analizo, podati kritično oceno

rezultatov, predstaviti rešitve obravnavanega problema rasti, napisati, proučiti načrte

podjetja Postojnska jama, d. d., za prihodnost in delo diplomskega projekta zaključiti s

ključnimi spoznanji oziroma sklepom.

Cilji diplomskega projekta so skoraj identični namenu. Naši cilji so:

– opredeliti problem rasti podjetja,

– ugotoviti, kako oziroma na kakšen način je raslo in še raste podjetje Postojnska

jama, d. d.,

– preučiti strategije rasti podjetja,

– narediti konkurenčno in tržno analizo ter ovrednotiti rezultate.

V skladu s cilji naloge smo si zastavili naslednje hipoteze:

H1: Podjetje Postojnska jama, d. d., je v preteklosti povečevalo prihodke s

pomočjo generične strategije.

H2: Za nadaljnjo rast podjetja Postojnska jama, d. d., je najprimernejša

generična strategija v povezavi z diverzifikacijo.

3

H3: Strategija diverzifikacije bo podjetju Postojnska jama, d. d., omogočila

dodatna oziroma nova delovna mesta.

1.3 Predpostavke in omejitve

Delo diplomskega projekta temelji na predpostavki, da je generična strategija rasti

najprimernejša strategija rasti za podjetje Postojnska jama, d. d.

Kot omejitev lahko omenimo, da sta v nalogi predstavljeni le dve temeljni strategiji

podjetniške rasti, čeprav obstaja več različnih strategij rasti, a le-te na zelo različen

način v bistvu rešujejo generično in diverzificirano strategijo. Še bolj podrobno pa smo

se osredotočili na strategijo generične rasti. Prav tako lahko pri tem dodamo, da smo se

omejili na eno podjetje. Pri analizi konkurence in tržni analizi pa smo si izbrali pet

kazalnikov, na katere smo se nekako omejili. Ti kazalniki so: sredstva, čisti prihodki od

prodaje, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, dodana vrednost na

zaposlenega in čisti poslovni izid obračunskega obdobja.

1.4 Opis metodologije dela

Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela ter postavljena v zaokrožena

poglavja. Pri opisovanju teoretičnega dela so uporabljeni sekundarni viri, tako iz

domače kot tuje literature, ki obravnavajo našo tematiko. Določene podatke smo,

predvsem zaradi aktualnosti, povzeli iz spleta ter tiskanih in drugih medijev.

Za opredelitev generične rasti podjetja smo uporabili dinamično mikroekonomsko

metodo ekonomskih raziskav, saj smo osredotočeni na eno podjetje. Uporabili smo

naslednji metodi: metodo kompilacije (uporaba zapiskov, navedb, citatov drugih

avtorjev) in metodo deskripcije (opis posameznih pojmov: podjetniška rast, generična

rast, diverzifikacija). Navedemo lahko tudi komparativno metodo, saj smo jo delno

uporabili predvsem, ko smo primerjali uporabnost strategij rasti (v našem primeru

generične in diverzificirane rasti).

Z analitičnim pristopom smo opredelili poslovne rezultate izbranega podjetja in

njegovih konkurentov. Spoznanja in informacije, ki smo jih pridobili skozi teoretični

del, smo aplicirali na praktični del ter jih nadgradili z lastnimi pogledi.

Pri prikazu finančnih podatkov podjetij, ki smo ji pridobili iz podatkovne baze GVIN,

smo uporabljali tabele in grafe. V konkurenčni analizi smo primerjali izbrano podjetje

Postojnska jama, d. d., s tremi konkurenti: Relax Turizem, d. d., Turistična agencija

Sonček, d. o. o., in Eventim Si, d. o. o. V tržni analizi pa smo skušali izbrano podjetje

umestiti (s pomočjo tržnih deležev), kam spada v mestu, sami regiji in panogi.

Konkurenčno in tržno analizo smo opravili s pomočjo petih kazalnikov (sredstva, čisti

prihodki od prodaje, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, dodana

vrednost na zaposlenega, čisti poslovni izid obračunskega obdobja). Podatke smo med

seboj primerjali za obdobje štirih let, in sicer od leta 2010 do leta 2013.

4

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA OBRAVNAVANEGA

PROBLEMA RASTI

Pojem rast podjetij je kar širok, razlagamo pa si ga lahko na več različnih načinov.

Širino omenjenega pojma lahko opazimo tudi pri avtorjih, ki ponujajo različne

definicije in videnja procesa rasti v podjetju.

2.1 Definicije in strategije rasti podjetja

Sam pojem rasti podjetja ni tako preprost, kot se sliši. Rast podjetja se namreč v praksi

pojavlja na različne načine. Osnovni načini rasti so predvsem naslednji trije: povečanje

proizvodnje ali storitev, povečanje števila zaposlenih ter povečanje profita. Druge oblike

pa so: povečanje števila kupcev, povečanje izvoza, razvoj novih poslov, povečanje same

produktivnosti, širša sestava blaga (povzeto po Bennett, 1989, str. 7–16).

Rast podjetja lahko obrazložimo kot rezultat vlaganja kapitala, dodatnega dela in

tehnološkega napredka v nekem časovnem obdobju. Pri tem vemo, da sta ekonomski

prvini delo in kapital oziroma bolj natančno – njuno vlaganje ali odvzemanje v podjetju

merljivi; s tako imenovanim tehnološkim napredkom pa razumemo vrsto težje merljivih

dejavnikov rasti podjetja, med katerimi so tako vplivi okolja in sociološki, psihološko-

motivacijski, marketinški, managerski vplivi kot tudi tehnološko-inovacijski in drugi

dejavniki znanja (povzeto po Pšeničny, 2000, str. 154).

Ena izmed definicij o rasti je tudi ta, da je rast podjetja nekakšen rezultat oziroma

skupek notranjih in zunanjih dejavnikov. Spremembe v povpraševanju, tehnološke

inovacije in drugi tržni pogoji ponujajo podjetju možnost za izboljšanje konkurenčnega

položaja. Notranji dejavniki pa se najbolj odražajo kot neizkoriščeni viri podjetja

(povzeto po Penrose, 1995, str. 11–14).

Belak (2002, str. 36–37) rast podjetja nekako opredeljuje s kvantitativnim izražanjem

podjetja, za katero pravi, da je eden izmed možnih dejavnikov njegovega razvoja. Ob

tem precej poudarja tudi samo optimalno velikost podjetja. Le-to definira kot velikost,

ki jo trg dovoljuje, hkrati pa še vedno omogoča maksimalni profit na vložen kapital, ali

pa kot velikost, pri kateri je podjetje najuspešnejše.

Obstajajo različni modeli vodenja tveganih poslov, ki pojasnjujejo, katere so glavne

oblike in faze podjetniške rasti ter kakšne so značilnosti te rasti. Pučko (1999) pravi, da

obstajajo različni modeli rasti: fazni model, odprti sistemski model, identitetni in

poslovodni fazni model rasti. Poznavanje modelov rasti je koristno za podjetnika in prav

tako za svetovalca. Je pa praktična izvedba odločitev o rasti v podjetjih vedno povezana

s tako imenovanimi strategijami rasti. Slednje podjetnik oblikuje, ko se odloča, kako naj

podjetje iz sedanjega stanja ob manjši velikosti vpelje podjetje v novo stanje, v katerem

bo podjetje večje. Rast in povečanje vrednosti posla ali podjetja je cilj strategij

podjetniške rasti. Le-te lahko razumemo kot poslovne usmeritve podjetja.

Za same podjetniške cilje ter načrtovanje le-teh je pomembno vprašanje »rasti ali ne

rasti«. Rast podjetja je rezultat vlaganja kapitala, dela in znanja. Podjetje pa lahko raste

na več različnih načinov: generično, z diverzifikacijo, s franšizami, z nakupi in

prodajami licenc, z joint-venture posli, s strateškimi partnerstvi ter s spojitvami,

5

pripojitvami in/ali prevzemi. Med temi strategijami podjetnik izbira, ko se odloči za rast

podjetja.

Podjetnik ali njegov svetovalec torej lahko izbirata med sedmimi strategijami, ko se

odločata za strategijo rasti tveganega posla. V različnih fazah rasti tveganega posla sta

tudi zaradi zunanjih dejavnikov prisiljena k izbiri različnih strategij rasti. Tajnikar

(2006) poudarja, da sta v resnici izvirni le dve strategiji: generična in diverzificirana

rast.

2.2 Generična rast

Generična rast se opredeljuje kot ena izmed temeljnih oblik rasti podjetja. Za omenjeno

obliko rasti podjetja je značilno, da podjetje povečuje svojo velikost, količino

proizvodnje ter prihodek na način, da povečuje tako proizvodnjo kot tudi prodajo ene

vrste proizvoda/storitve/enakega asortimenta proizvodov in storitev. Z generično rastjo

lahko podjetje izkoristi prednosti ekonomije obsega, hkrati pa svoje obstoječe vire

zaposli bolj učinkovito (povzeto po Penrose, 1995, str. 88).

Podjetja se odločajo za generično rast, ker le-ta določa položaj podjetja med

konkurenco, poleg tega pa določa tudi tako imenovane dejavnosti notranje vrednostne

verige. Da strategija generične rasti poteka učinkovito, je potrebno prilagoditi politiko

in strukturo podjetja njenim ciljem (povzeto po Cambell idr., 2002).

Pri generični strategiji rasti načrtujemo povečanje prodaje istega izdelka/storitve na

obstoječem trgu. Da podjetje lahko raste generično, je predhodno potrebno, da ima

zagotovljene naslednje pogoje: dovolj velik in rastoč trg, ustrezno dobičkonosnost,

konkurenca ne sme biti prevelika, povečanje prodaje ne sme biti izvedeno na način, da

bi znižalo cene in podobno. Za to je potrebno prvenstveno izdelati natančno analizo

obstoječega stanja trga in izdelkov/storitev ter posledično natančen marketinški načrt in

analizo trenutne dobičkonosnosti, solventnosti, likvidnosti, možnosti dodatnih možnosti

financiranja ter posledično ustrezno celoviti finančni načrt s strogim nadzorom financ,

režije in marketinške učinkovitosti. Potrebno je preveriti tudi ostale dele obstoječega

poslovnega načrta in proučiti, ali imamo tudi pri dejanskem stanju ustrezno obliko

poslovodenja oziroma je potrebno načrtovati novo, ki bo ustreznejša planirani generični

rasti. Podjetje mora imeti zagotovljenih dovolj finančnih virov, da bo lahko financiralo

svojo načrtovano rast. V neposredni povezavi z njimi so tako investicije v vedno boljšo

in novejšo strojno opremo kot investicije v sam kader. Slednjim sledijo spremembe v

poslovodenju (iz obrtniške v podjetniško in kasneje v managersko identiteto). Sama

organizacijska struktura pa je vedno bolj razvejana in zapletena. V tej obliki se podjetje

financira predvsem iz lastnih sredstev in kreditov, za njo je značilna visoka

dobičkonosnost in istočasno dokaj visoka zadolženost, zaradi česar je nujno, da podjetje

poskrbi za ustrezen denarni tok, da ne pride do nelikvidnosti (kratkoročna nezmožnost

plačevanja računov) ali celo insolventnosti (dolgoročne nezmožnosti plačevanja

obveznosti), ki vodi v zaton podjetja. Izbiramo lahko med dvema načinoma generične

rasti, in sicer med povečanjem prodaje in prihodka ter povečevanjem dobička.

Uresničitev tako prvega kot drugega običajno pomeni rast podjetja (povzeto po Tajnikar,

2006, str. 118–128).

6

Lawson (1988, povzeto po Tajnikar 2006, str. 119) pravi, da je uspešna generična rast

zagotovljena, če smo pozorni na tri pogoje:

– V podjetju mora biti razvit kvaliteten informacijski sistem, ki daje možnost

vpogleda v obstoječe stanje v podjetju in v napredek, ki ga naredi podjetje z

rastjo.

– Organizacijska kultura se mora spreminjati tako, da je vseskozi skladna z rastjo

podjetja.

– Pozornost je potrebno preusmeriti na tisti del zaposlenih, od katerih je odvisno

doseganje strateških ciljev, ki smo si jih zastavili.

Da bi bila strategija rasti z obstoječim poslom smiselna, Moss in Clarke (1990, povzeto

po Tajnikar 2006, str. 119–120) navajata pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je

generična rast uspešna:

– Obstajati mora dovolj velik tržni potencial, da zadovolji cilje podjetniške rasti.

– Konkurenca ne sme biti tako velika, da bi otežila vsako povečanje prodaje.

– Sposobni morate biti ustvariti nove proizvodne zmogljivosti, da zadovoljite

povečano povpraševanje, ki ga lahko izzovete z rastjo.

– Vaša distribucijska mreža mora biti sposobna izpeljati dodatno prodajo ali pa je

potrebno poiskati nove oblike distribucije.

– Povečanje prodaje ne sme biti izvedeno na tak način, da bi znižalo cene in

naredilo celotni podjetniški podvig nedobičkonosen.

Ko se odločimo za strategijo generične rasti podjetja, imamo na voljo več načinov.

Tajnikar (2006, str. 121) omenja dva načina generične rasti: povečanje obsega

poslovanja (prodaje) in povečevanje profita.

Povečanje obsega poslovanja lahko dosežemo na različne načine (prav tam, str. 121–

123):

– z bolj učinkovito in načrtovano prodajo (maksimiranje prodaje pri obstoječih

kupcih),

– z načrtovanjem prodaje vnaprej (učinkovita izraba prodajnega časa),

– s smiselno porabo časa prodaje na posameznega kupca,

– s postavitvijo natančnih, s številkami opremljenih, a realističnih ciljev,

– z dobro postavljeno oglaševalsko akcijo,

– z oglaševanjem preko odnosov z javnostjo,

– s promocijskimi prodajami,

– s pridobivanjem novih kupcev preko že obstoječih in z udeležbo na razstavah ter

sejmih,

– z razširitvijo distribucijskih kanalov/poti,

– s ponovnim lansiranjem že obstoječih proizvodov in storitev,

– z novim prodajnim servisom,

– z najučinkovitejšo metodo v malih podjetjih – direktnim marketingom,

– z zniževanjem cen za doseganje višjega tržnega deleža, kar pa ni vedno tudi

smiselna rešitev.

Povečanje profita pa lahko dosežemo (prav tam, str. 123–124):

– s proizvodno učinkovitostjo (dosežemo jo z dodatno motivacijo zaposlenih in z

ustanovitvijo različnih skupin, na primer: skupine za raziskave in razvoj),

– z izvajanjem nadzora nad dobavitelji,

– s strogim finančnim nadzorom (za le-to je potrebno dosledno računovodstvo),

7

– z nadzorom režije, ki ga izvedemo na podlagi načrtovanega predračuna za režijo,

– z marketinško učinkovitostjo (ob tem je pomembna preračunljivost pri samih

izdatkih, ki so namreč lahko zelo veliki).

2.3 Diverzificirana rast

Pučko (1999, 185) opredeljuje diverzifikacijo kot dodajanje novih vrst proizvodov, ki se

bistveno ne razlikujejo od dosedanjih, sodijo pa v druge skupine dejavnosti (potrebujejo

drugačno tehnološko osnovo) in zadovoljujejo drugačne potrebe (drugačna je tudi

njihova tržna namembnost in način prodaje).

Diverzifikacija je lahko tudi eden od načinov izhoda iz morebitnega izhoda v rasti

podjetja, do katerega lahko pride zaradi zrelosti obstoječega posla, ki ne more več

zagotavljati nadaljnje rasti podjetja (povzeto po Flamholtz, 1990, str. 323).

Diverzificirana rast je ponavadi hitrejša in bolj tvegana od generične rasti. Bolj tvegana

je zaradi tega, ker je zamenjava proizvodov in trgov, na katere podjetje ponuja svoje

blago, veliko bolj tvegana kot stalna povezanost z eno vrsto proizvodov in storitev.

Podjetje raste s pomočjo diverzifikacije, kadar v svojem poslovanju uvaja nove

proizvode, storitve in nove trge. Podjetje se ponavadi odloči za diverzifikacijo, ko ne

more več rasti na generični način. Še vedno sicer dosega visoko profitnost in je

sposobno zagotavljati nadaljnjo generično rast, vendar je njegova rast prerasla tržno

rast, lahko pa pride do tega, da podjetje s preveliko ponudbo svojih izdelkov postane

samo sebi konkurent. Za omenjeno rast se lahko odloči tudi zato, da odpravi

konkurenčne slabosti in da prepreči, da bi postalo z generično rastjo preveliko in ne

dovolj fleksibilno, da bi se lahko prilagajalo spremembam na trgu in v povpraševanju.

Diverzifikacija je tudi način, kako je možno uporabiti neizkoriščene človeške in strojne

zmogljivosti. Včasih pa je potrebna zgolj zato, da z njo podpremo temeljni, že obstoječi

program in omogočimo nadaljnjo generično rast podjetja (povzeto po Tajnikar 2006, str.

129–130).

Obstajajo trije načini, kako izpeljati diverzifikacijo (Moss in Clarke, 1990, povzeto po

Tajnikar 2006, str. 133):

– Čista diverzifikacija: ponudba novega proizvoda na novem trgu.

– Razvoj novega proizvoda: ponudba novega proizvoda na že obstoječem trgu.

– Tržni razvoj: ponudba obstoječega proizvoda na novem trgu.

V Sloveniji je bila diverzifikacija v začetku zadnjega desetletja v prejšnjem tisočletju

precej nepriljubljena, saj je bilo združevanje v večje združbe bolj politične kot

ekonomske narave. Slovenski konglomerati so bili tipične »federativne« združitve

delovnih organizacij z nejasnimi pristojnostmi, kar je preprečevalo doseganje

sinergističnih učinkov. Primanjkljaj slabše enote je pokrila boljša enota, zaprtje ni prišlo

v poštev. To se je kazalo v pomanjkanju motivacije za boljše poslovanje, perspektivna

podjetja pa so bila avtomatsko omejena. V zadnjem času trend diverzifikacije

uspešnejših podjetij v Sloveniji ponovno narašča (povzeto po Jaklič 1999, str. 309–

311).

8

3 PREGLED DEJAVNOSTI TURIZMA

3.1 Napovedi razvoja turizma

Svetovna rast je bila v letu 2012 nekoliko višja kot leta 2011 predvsem zaradi

hitrorastočih azijskih gospodarstev. Kljub nekaterim pozitivnim signalom in

pričakovanjem, pa razpoložljivi kratkoročni kazalniki še ne kažejo na vidnejše

okrevanje svetovne trgovine ali industrijske proizvodnje. Tveganja, da bo rast nižja od

napovedane, ostajajo visoka, povezana pa so predvsem z nadaljnjim reševanjem krize v

evrskem območju. Napovedi v turizmu so bile obetavne, na svetovni ravni so

napovedovali konstantno 2–3 % povečanje potovanj tudi za leto 2013. Predvidevali so,

da se bodo turisti še naprej odločali za krajša potovanja, kjer pa bodo v primerjavi s

preteklimi leti več potrošili. Povprečna starost turistov narašča, kar kaže na trend

odločanja za potovanja v zrelejših letih. Že zdaj se več kot polovica turističnih

rezervacij sklene preko spleta in le še četrtina preko potovalnih agencij. V prihodnje

tako predvidevajo, da bo takšnih, ki sklenejo turistične rezervacije preko potovalnih

agencij, manj kot petina. Evropskim destinacijam so v letu 2013 napovedali rast števila

obiskovalcev iz prekooceanskih destinacij, predvsem iz azijskih trgov (povzeto po

Postojnska jama, d. d., 2012).

Pozitivne so bile tudi napovedi o rasti svetovnega turizma za leto 2014. Napovedali so,

da naj bi se število mednarodnih prihodov turistov povečalo za 4–4,5 %. Vzroki za hitro

rast turizma so: napredek v zračnem prometu, nižji stroški prevoza, izboljšana

tehnologija, večja blaginja srednjega sloja v industrializiranih državah ter državah v

gospodarskem vzponu. Svetovna turistična organizacija, Tourism Towards 2030

ocenjuje, da bo čez 15 let število mednarodnih turistov doseglo 1,8 milijarde oziroma 43

milijonov turistov vsako leto. Za srednji razred prebivalstva je že zdaj nekaj

normalnega, da se gre na potovanje. Omenjeni sloj prebivalstva se bo do leta 2030

podvojil. Velik pomen in vpliv na turistično potrošnjo bo imelo tudi globalno staranje

prebivalstva. Sama prihodnost sektorja je odvisna od samega spoštovanja in ohranjanja

naravnih in kulturnih sredstev svetovnih destinacij, sam turizem pa je na dobri poti, da

razvija ta pomembni koncept (povzeto po Rifai, 2014).

Slovenija si je v tem rastočem trgu na zelo konkurenčen način izborila položaj, tako da

je postala ena najbolj priljubljenih destinacij v južni Evropi. Od leta 2000 naprej je več

kot podvojila svoje število prihodov turistov, pri čemer sedaj vsako leto turisti k

slovenskemu gospodarstvu prispevajo tri milijarde dolarjev prihodkov iz naslova

mednarodnega turizma (prav tam, 2014).

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) napoveduje rast svetovnega turizma do leta

2030 po povprečni letni stopnji 3,3 %. Rast bo nekoliko nižja v razvitem (v povprečju

+2,2 % letno) kot v razvijajočem se svetu (v povprečju +4,4 % letno). Do leta 2015 bo

države v razvoju obiskalo več mednarodnih turistov kot razviti svet. Do leta 2030 naj bi

se ta delež povečal na 58 %. Spremenil se bo pomen svetovnih turističnih regij. Delež

mednarodnih turistov v Evropo se bo do leta 2030 zmanjšal za 10 % na 41 %.

Severovzhodna Azija bo s 16 % postala najbolj obiskana regija, s 15 % sledita južna in

mediteranska Evropa, kamor se po klasifikaciji UNWTO uvršča tudi Slovenija. Skupno

število turistov bo do leta 2030 preseglo 1,8 bilijona mednarodnih turistov. Postojnska

jama, d. d., je za leto 2013 načrtovala zmanjšanje poslovnih prihodkov za 1 % in

9

stagniranje gibanja odhodkov v primerjavi z letom 2012, kar naj bi dosegli z

nadaljevanjem racionalizacije poslovanja. Na podlagi načrtovanih poslovnih prihodkov

in poslovnih odhodkov so v podjetju Postojnska jama, d. d., predvidevali EBIT

(poslovni izid pred obrestmi in davki) v višini 1,8 milijona EUR, kar je za 4 % manj kot

leto poprej, in EBITDA (rast dobička pred obrestmi) v višini 2,3 milijona EUR, kar je

5 % manj kot v letu 2012. V prihodnjih nekaj letih pričakujejo skokovito rast števila

obiskovalcev iz trgov daljnega vzhoda, počasi pa narašča tudi trend števila obiskovalcev

iz Izraela in ZDA (povzeto po Postojnska jama, d. d., 2012).

Napovedi se za leto 2013 niso uresničile. Sami poslovni odhodki so bili namreč za 5 %

večji kot v letu 2012, medtem ko so se tako poslovni prihodki, poslovni izid pred

obrestmi in davki ter rast dobička pred obrestmi povečali (povzeto po Postojnska jama,

d. d., 2013).

3.2 Pregled razvoja slovenskega turizma

Turizem je dinamična dejavnost sodobnega gospodarstva in tudi same družbe tako po

svetu kot tudi v Sloveniji. Postaja vse bolj pomembna dejavnost in dosega visoko

stopnjo rasti. Razvila se je skupaj z razvojem in spreminjanjem narave naših potreb in

bivanjskih značilnosti. Lahko bi rekli, da postaja način življenja. Iz leta v leto se

povečujejo turistične ponudbe, odkrivajo nove destinacije in s tem se veča konkurenca.

Ponudniki turističnih ponudb morajo tako biti vseskozi v pripravljenosti, kako reagirati

na povečanje konkurence. Potrebno je uporabljati vedno nove načine tržnega

komuniciranja, osredotočiti pa se je potrebno na lastno turistično ponudbo in jo

predstavljati na najboljši možni način. Ob tem je nujno, da so ponudniki čim bolj

izvirni.

Po vstopu v novo tisočletje se je začel tudi hitrejši vzpon turističnega povpraševanja,

predvsem s strani tujih turistov. Sam delež le-teh pa se je vse do konca prvega desetletja

stalno povečeval in tako je delež tujih nočitev narasel na 56 %. Slovenski turizem je v

zadnjih 15 letih rasel z nadpovprečno rastjo, število tujih turistov se je povečalo za

160 %. Danes turizem ustvari tri milijone prihodkov, devet milijonov prenočitev in

približno 1,8 milijarde EUR turističnih prihodkov iz naslova izvoza potovanj (slednje

predstavlja 40 % izvoza storitev). Sam slovenski turizem pa se vzpenja tudi po lestvici

turistične konkurenčnosti. Turizem trenutno zaposluje vsakega 10. zaposlenega

(neposredno in posredno), njegov delež v bruto domačem proizvodu pa je 12,3 %

(povzeto po Brezovec in Pak, 2011).

Pred dvajsetimi leti se je Slovenija pojavila kot nova turistična destinacija na svetovnem

zemljevidu. Za seboj je sicer že imela več stoletno tradicijo ukvarjanja s turizmom, ki

ga je od prve polovice 19. stoletja nekako tržila pod imeni svojih krovnih držav. Pred

Slovenijo je bila tako težka naloga, da najde svoj prostor na turističnem trgu in izgradi

svojo podobo tako imenovane turistične destinacije. Slovenski turistični kraji so bili

namreč na tujih trgih poznani kot jugoslovanske destinacije, kar pa je predvsem zaradi

vojn dodatno oteževalo uveljavljanje Slovenije na mednarodnem turističnem trgu. A to

ni bil edini izziv. V dvajsetih letih po osamosvojitvi se je spremenila tako struktura

gostov kot tudi njihove potrebe. Zgodili sta se privatizacija in prestrukturiranje

turističnih podjetij, prav tako pa je prišlo do korenitih sprememb v organizaciji turizma,

gledano tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Vse skupaj pa je pustilo »svoj pečat«

10

današnji podobi turizma v Sloveniji. Po letu 1993 se je število tujih turistov v Sloveniji

povečevalo po povprečni 3 % letni stopnji. Leta 1995 je bil z namenom promocije

Slovenije kot turistične destinacije na tujih trgih s strani Republike Slovenije in

Gospodarske zbornice Slovenije ustanovljen Center za promocijo turizma Slovenije

(CPTS). Same aktivnosti le-tega so temeljile na strategiji trženja turizma iz leta 1994.

Konec leta 1999 se je center preoblikoval v javni gospodarski zavod in dobil naziv

Slovenska nacionalna turistična organizacija. Kasneje pa se je z Uredbo o

preoblikovanju preimenovala v Slovensko turistično organizacijo (STO), katere

dejavnost je uredba razširila tudi na področje raziskav in razvoja. Vse od osamosvojitve

pa do danes se je Slovenija promovirala pod okriljem številnih znamk. Najbolj v

spominu pa je Slovencem ostal lipov list, simbol slovenskega turizma iz časov pred in

po osamosvojitvi. V okviru prvega slovenskega turističnega foruma, ki je bil leta 1995

na Bledu, je bil na podlagi Strategije trženja slovenskega turizma izbran šopek pisanih

rožic s sloganom »The green piece of Europe« oziroma »Zeleni košček Evrope«. Konec

leta 2003 se je začela prva obsežnejša skupna promocijska kampanja, s katero se je

želela Slovenija v tujini predstaviti in najti svoj prostor na trgu kot država, ki preseneča,

poživlja in bogati Evropsko unijo. Slogan »Slovenija poživlja« je prvi poskus uporabe

enotnega slogana, ne le na turističnem, ampak na vseh področjih Slovenije. Omenjeni

slogan se je leta 2006 umaknil, nadomestil pa ga slogan »I feel Slovenia« oziroma

»Slovenijo čutim«, ki ga uporabljamo še danes. Vse do leta 2010 je bila znamka

uporabljena predvsem v turizmu. Po letu 2010 pa so znamko »I feel Slovenia« začeli

uporabljati tudi na drugih področjih. Odličen primer slednjega je šport, kjer je bila

znamka v vizualnih elementih vključena v pomembnejše športne dogodke, kot so

zimske olimpijske igre, svetovno prvenstvo v nogometu, svetovno prvenstvo v košarki

(prav tam, 2011).

Slika 1: Logotip znamke »I feel Slovenia«

Vir: (SPIRIT Slovenija, 2015).

3.3 Podpora turizmu v Sloveniji

Neverjetno sistematičen pristop k trženju, obnova same turistične infrastrukture in

razvoj zdraviliškega ter kongresnega turizma pa vse do oblikovanja turističnih

produktov, spodbujanja trajnostnega turizma, sistemskega pristopa k organiziranju in

vodenju turizma ter na koncu še naraščajoč pozitiven turistični promet so potrditev, da

se je turizem v zadnjih letih dobro razvijal (prav tam, 2011).

Sama podpora razvoju turizma je v Sloveniji prisotna že od začetka devetdesetih let.

Danes pa je v veljavi Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016, imenovana

tudi »Partnerstvo za trajnostni razvoj turizma 2012–2016«. Sama strategija predstavlja

usklajen dokument vseh deležnikov turističnih interesov v državi, od javnega,

zasebnega ter civilnega sektorja. Strategija daje velik poudarek trajnostnemu konceptu

razvoja turizma na vseh področjih in ravneh (povzeto po MGRT, 2012).

11

Institucije, ki dajejo podporo in so povezane s turizmom, so:

– Mednarodni inštitut za turizem (MIT),

– SPIRIT Slovenija, javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovacij, razvoja,

investicij in turizma (v nadaljevanju SPIRIT),

– Banka turističnih priložnosti Slovenije (BTPS),

– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT),

– Turistična zveza Slovenije,

– Fijet Slovenija – društvo turističnih novinarjev Slovenije (FIJSLOV).

Vizija, opredeljena v strategiji razvoja slovenskega turizma, se glasi: v letu 2016 bo

turizem v Sloveniji temeljil predvsem na trajnostnem razvoju ter bo kot zelo uspešna

gospodarska panoga nacionalnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni blaginji in

prav tako ugledu naše države v svetu. Slovenija bo do leta 2016 razvita turistična

destinacija, s sodobno, raznoliko in izjemno kakovostno turistično ponudbo, ki bo

temeljila na inovativnih in kakovostnih integralnih turističnih proizvodih ter storitvah z

visoko dodano vrednostjo in ciljem zadovoljstva turistov. Z atraktivnimi in raznolikimi

turističnimi proizvodi bo postala zaželena destinacija tudi za turiste iz bolj oddaljenih

trgov (povzeto po Vlada RS, 2012, str. 37).

Cilj razvoja slovenskega turizma v obdobju od leta 2012 do leta 2016 je povečati obseg

turistične dejavnosti. Mislimo na turistični promet: število turistov (4 % letna stopnja

rasti), število prenočitev (2 % letna stopnja rasti), prihodki in dobiček iz naslova

opravljanja gostinske in turistične dejavnosti oziroma priliv iz naslova izvoza potovanj

(6–8 % letna stopnja rasti). Za dosego splošnega cilja pa je potrebno: zagotavljati

ugodno poslovno okolje, uspešno uveljavljati vse bolj pomembna načela trajnostnega

razvoja turizma, doseči višjo kakovost in vzpostaviti takšne pogoje, ki bodo stremeli v

višjo konkurenčnost slovenskega turizma ter načrtovati in izvajati učinkovito,

inovativno trženje oziroma promocijo naše države kot atraktivne turistične destinacije

(prav tam, 2012).

3.4 Naravne znamenitosti v Sloveniji kot vir dejavnosti turizma

Slovenija ima zagotovo eno najbolj heterogenih turističnih ponudb v Evropi in eno

najboljših na svetu, gledano predvsem z vidika naravnih in kulturno-zgodovinskih

danosti na neverjetno majhnem, a zelo razgibanem geografskem področju (povzeto po

Hrovatin, 2006, str. 9).

V Sloveniji se z različnimi zgodovinskimi obdobji srečujemo vsakodnevno. Kulturne in

naravne znamenitosti lahko najdemo v vsakem kotičku naše države. Med najlepše

znamenitosti Slovenije spadajo gradovi. Če se ustavimo na Primorskem, lahko

obiščemo soline in spoznamo postopek pridelovanja soli. Po želji pa lahko za en dan

izkusimo, kako je biti solinar. Za sprehode po naravi so najbolj primerni narodni parki.

Najbolj poznan je Triglavski narodni park, kjer si je možno ogledati sedem stalnih jezer

in občudovati prečudovito pokrajino. Zagotovo je pravo doživetje tudi obisk najbolj

obiskane evropske znamenitosti, kraške jame Postojnska jama. Le-to vsako leto obišče

več kot pol milijona obiskovalcev. Same kraške jame so v Sloveniji velika posebnost. V

jamah lahko občudujemo kapnike, vidimo človeško ribico, netopirje in druge jamske

živali. Zagotovo se je prijetno ustaviti ob kakšnem jezeru, kot je na primer Cerkniško

jezero. Naša država premore ogromno naravnih, kulturnih lepot in ostalih znamenitosti

12

Slovenije, katerih obisk je posebno doživetje (povzeto po Moja Slovenija na dlani,

2015).

Naravne znamenitosti Slovenije navdušijo tako ljubitelje same narave kot tudi dobre

poznavalce in strokovnjake. Z vidika ustvarjanja poslovnih priložnosti pa naravne

znamenitosti predstavljajo vir, ki omogoča razvoj poslovnih idej in uspešno poslovanje

podjetij na tem področju. Prav zato v nadaljevanju proučujemo izbrano podjetje

Postojnska jama, d. d., ki deluje na področju storitev v turizmu.

13

4 PREDSTAVITEV IZBRANEGA PODJETJA

Postojnska jama, turizem, gostinstvo in trgovina, d. d., je najuspešnejše podjetje v

panogi gostinstvo in turizem. Glavna dejavnost podjetja po SKD (standardni

klasifikaciji podjetja) je N 79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane

dejavnosti. Postojnska jama ima eno najboljših ponudb turistično urejenih jam po svetu.

Omenjena jama ni le postojnska, notranjska in slovenska last, temveč spada v svetovno

last, torej lahko povemo, da je last vseh, ki jo vidijo kot simbol klasičnega kraškega

sveta.

»Postojnska jama je gotovo najbolj znana turistična jama na svetu. Je največja turistična

znamenitost Slovenije in eden največjih kraških spomenikov sveta.«

(Postojnska jama, d. d., 2015a)

4.1 Pravno-organizacijske oblike skozi zgodovino in uprava podjetja

Postojnska jama, d. d.

Podjetje Postojnska jama, d. d., je v preteklosti doživelo različne pravno-organizacijske

oblike. Z upravljanjem Postojnskih jam je leta 1819 pričela avstrijska državna Jamska

komisija kot prva turistično-varstvena in upravna organizacija, sestavljena iz uglednih

predstavnikov stroke in oblasti. V letu 1993 se je to podjetje vključilo v lastninsko

preoblikovanje slovenskih družb in ga v začetku leta 1998 zaključilo z vpisom v sodni

register pri Okrožnem sodišču v Kopru kot gospodarska družba Postojnska jama,

turizem, d. d. Družba Postojnska jama, turizem, d. d., Postojna se je na pobudo

lastnikov, s potrditvijo skupščine in sklepom sodišča 17. septembra 2007 preimenovala

v Turizem KRAS, destinacijski management, d. d., Postojna. Lastnik družbe Istrabenz

turizem Portorož se je v letu 2010 odločil za dezinvestiranje in v sklopu tega tudi za

odprodajo 100 % deleža v družbi Turizem KRAS, d. d., Postojna. Podjetje je kupila

družba Batagel & Co Postojna in 25,1 % delež prodala Občini Postojna oziroma družbi

Postojna turizem, d. o. o., ter tako zagotovila zasebno javno partnerstvo pri upravljanju

Postojnske jame. V letu 2011 se je družba s Sklepom o vpisu spremembe pri subjektu

11. 4. 2011 preimenovala v Postojnsko jamo, turizem, gostinstvo in trgovina, d. d.

(povzeto po Postojnska jama, d. d., 2012).

Upravo družbe predstavlja predsednik upravnega odbora družbe, ki hkrati vodi in

koordinira delo služb, s katerimi zagotavljajo številne poslovne procese in nemoteno

poslovanje za vse organizacijske enote. V upravo družbe spadata: služba za organizacijo

in razvoj ter služba za finance, računovodstvo in kontroling. Področje »Jamski sistemi«

predstavljajo osrednji steber družbe in so nosilke osnovnega poslanstva, to je

upravljanje z naravno dediščino. To področje zajema enoto, ki neposredno upravlja s

Postojnsko jamo in enoto, v katero so organizirane ostale jame Postojnskega jamskega

sistema in Predjamskega jamskega sistema (Pivka in Črna jama, Otoška jama, Jama pod

Predjamskim gradom, Vivarij) ter Službo za trženje in Službo za investicije in

vzdrževanje. Služba za trženje skrbi za informiranje in ozaveščanje javnosti o

značilnostih in občutljivosti jamskega okolja ter pomenu za ohranjanje naravne

vrednote in skrbi za promocijo naravnih vrednot, ki so predmet koncesije, kar vključuje

tudi sodelovanje na domačih in mednarodnih projektih. Omenjeno sovpada z 8. členom

Koncesijske pogodbe za rabo naravnih vrednot Postojnskega jamskega sistema in

14

Predjamskega jamskega sistema. Služba za investicije in vzdrževanje pa skrbi za

jamsko infrastrukturo, tekoče vzdrževanje in vlaganja vanjo ter tudi za izboljšave

jamske infrastrukture v skladu s tehničnimi in varnostnimi standardi. Neposredno

upravljanje s Predjamskim gradom in infrastruktura v njegovi neposredni okolici

spadata v področje »Predjama«, ki je nosilec upravljanja s kulturno dediščino. Področje

»Tržne dejavnosti« je nosilec tako imenovanih dopolnilnih turističnih dejavnosti

(gostinstvo, namestitve, trgovina in ostali tržni programi), s katerimi nagovarjajo

predvsem določene ciljne skupine: šolski programi, doživetja v naravi, prireditve in

podobno (prav tam, 2012).

Slika 2: Shema organiziranosti družbe Postojnska jama, d. d.

Vir: (Postojnska jama, d. d., 2013).

Družba je del skupine Batagel & Co., d. o. o., Postojna, ki sestavlja konsolidirano letno

poročilo.

Slika 3: Shema družbe Batagel & CO, d. o. o., Postojna


Uprava družbe

Jamski sistemi

Postojnska jama

Pivka in Črna jama

Otoška jama

Jama pod Predjamskim gradom

Vivarij Proteus

Služba za trženje

Služba za investicije in vzdrževanje

Predjama Tržne dejavnosti

Gostinske dejavnosti

Trgovinske dejavnosti

Namestitvene dejavnosti

Prireditvene dejavnosti

Agencijske dejavnosti

Razstaviščne dejavnosti

Skupne službe- center

15

4.2 Dejavnost podjetja Postojnska jama, d. d.

Skoraj 190 let je bila osnovna dejavnost podjetja organizacija in vodenje obiskov v

Postojnski jami ter drugih jamah Postojnskega in Predjamskega jamskega sistema.

Turistična ponudba se je razširila in danes podjetje upravlja z več, vsebinsko

zaokroženimi, med seboj povezanimi turističnimi središči ter naravnimi in kulturnimi

znamenitostmi Slovenije. Vizija podjetja je: »Postojnska jama – osmo čudo sveta«

(Postojnska jama, d. d., 2013). Njihovo poslanstvo je ustvarjanje edinstvenih doživetij

kraških znamenitosti, ob tem pa ohranjati naravno in kulturno dediščino za zanamce.

Ravno zato posvečajo razvoju družbeno odgovornih storitev, na različnih nivojih, veliko

pozornosti.

Podjetje v okviru opravljanja svoje dejavnosti izvaja storitve povezane z ogledom

nekaterih naravnih in kulturnih znamenitosti v občini Postojna. Storitve podjetja

Postojnska jama so predvsem: organiziranje obiskov Postojnske jame, Jame pod

Predjamskim gradom, Pivke in Črne jame ter Otoške jame, Proteusove jame Vivarij in

Predjamskega gradu. Pomemben del podjetja predstavlja gostinski del z

reprezentančnim Jamskim dvorcem, podjetje pa je tudi organizator nekaterih bolj

prepoznavnih prireditev. Razvija nove produkte, vezane na ogled Postojnske jame in

nadaljuje delo predhodnikov na področju prepoznavnosti slovenskega kraškega

podzemlja (povzeto po Postojnska jama, d. d., 2015b).

Obiski so organizirani kot redni obiski v skladu z objavljenimi urniki in posebnimi

ogledi po predhodnem dogovoru. Za vsak obisk Postojnske jame podjetje zagotavlja

vodenje; bodisi osebno vodenje v slovenskem, angleškem, italijanskem ali nemškem

jeziku. Možna je tudi izposoja avdio-vodnika v enem od 15 jezikov. Poleg tega podjetje

Postojnska jama opravlja tudi gostinsko in trgovinsko dejavnost ter organizira različne

prireditve. Omenjeno podjetje je prijazno do oseb s posebnimi potrebami, kar

dokazujejo številni prejeti zlati certifikati za invalidom prijazen objekt Postojnska jama

in Jamski dvorec (povzeto po Postojnska jama, d. d., 2012). Podjetje je prav tako

24. oktobra 2008 prejelo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Polni certifikat

Družini prijazno podjetje je Postojnska jama, d. d., pridobila 25. aprila 2012 (povzeto

po Družini prijazno podjetje, 2012). Kot je zapisano v revizorskem poročilu, je revizija

potrdila visok nivo uspešnosti implementacije izbranih ukrepov, primeri, kjer je družba

Postojnska jama dosegla nadpovprečne rezultate, ki so zanimivi za predstavitev tudi

izven podjetja, pa so: »Psihološko svetovanje zaposlenim« in »Organizacija Športnega

tedna otrok zaposlenih« (povzeto po Archive, 2012).

Slika 4: Certifikata »Invalidom prijazno« in »Družini prijazno podjetje«

Vir: (Invalidom prijazno, 2015; Družini prijazno podjetje, 2015).

16

Sredi maja leta 2014 pa je Postojnska jama, d. d., prejela na pobudo slovenskih

turističnih novinarjev od svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev FIJET

»zlato jabolko«, najvišje priznanje za vrhunske dosežke v turizmu. V društvu FIJET

Slovenija so v utemeljitvi za podelitev priznanja zapisali, da je Postojnska jama

najpomembnejša naravna znamenitost Slovenije in najbolj obiskana evropska turistična

jama ter poudarili skrb omenjene družbe, da z uveljavitvijo načel trajnostnega razvoja to

izjemno naravno znamenitost ohrani za prihodnje rodove (povzeto po MGRT, 2014).

Danes je Postojnska jama ena izmed najpomembnejših turističnih jam na svetu. Hkrati

je tudi najbolj obiskana turistična znamenitost v Sloveniji in v regiji Alpe-Jadran.

Omenjeni izjemen sloves so ji prinesla številna odkritja v preteklosti, več kot 200-letni

razvoj in promocija ter ne nazadnje številne posebnosti, ki jih je poleg kapnikov možno

videti samo v Postojnski jami. S pomočjo teh posebnosti ustvarja posebna doživetja in

zgodbe, ki navdušijo vsakega obiskovalca. O Postojnski jami je bilo napisano veliko

knjig in drugih prispevkov. Samo turističnih vodnikov po jami je v 200 letih nastalo

skoraj 100, zadnji v letu 2007 izpod peresa akademika prof. dr. Andreja Kranjca in

sodelavcev. V trgovini s spominki je na voljo tudi lepo opremljena monografija

zgodovinarke Alenke Čuk, ki je izšla ob 190-letnici odkritja notranjih delov jame

(povzeto po Moja zaposlitev, 2014).

Slika 5: Logotip podjetja Postojnska jama, d. d.

Vir: (Postojnska jama, d. d., 2015c).

Konec maja 2015 je Postojnska jama, d. d., prejela naziv velikega zmagovalca

marketinške odličnosti leta oziroma veliko nagrado »marketinška odličnost« leta 2015.

Sama nagrada »marketinška odličnost« je priznanje podjetjem, ki so marketinško

usmerjena in s svojimi sodobnimi marketinškimi pristopi in s prepletanjem različnih

poslovnih funkcij znotraj podjetja udejanjajo tako imenovano marketinško poslanstvo v

svoje vsakodnevno poslovanje in celostno strategijo podjetja. Postojnska jama, d. d., je

eno od podjetij, ki je s konkretnimi številkami pokazalo vlogo marketinga pri samem

izboljšanju poslovnih rezultatov podjetja. Omenjena nagrada je namenjena celotnemu

podjetju, ki je s svojo marketinško miselnostjo ter pristopi vzor celotni marketinški in

poslovni skupnosti (povzeto po Slovenian Business Club, 2015).

Slika 6: Zmagovalna ekipa »Marketinška odličnost leta 2015«

Vir: (Slovenian Business Club, 2015).

17

5 PREDSTAVITEV FINANČNIH PODATKOV PODJETJA

V tem poglavju je predstavljena bonitetna ocena podjetja Postojnska jama, d. d., opisani

in predstavljeni pa sta tudi konkurenčna in tržna analiza podjetja. Na kratko so opisana

tri konkurenčna podjetja (Relax Turizem, d. d., Turistična agencija Sonček, d. o. o.,

Eventim Si, d. o. o.) in kazalniki, s pomočjo katerih smo primerjali oziroma analizirali

podjetja med seboj. Pri analizi smo si pomagali s pomočjo tabel in grafov, ki so nam

bolj natančno pokazali razlike med omenjenimi podjetji. Vsak kazalnik smo na koncu

tudi komentirali.

5.1 Bonitetna ocena podjetja

Boniteta podjetja je skupek finančne in dinamične ocene, kreditnega limita ter kreditne

marže. Posamezni deli bonitete so izračunani iz izbranih indikativnih kazalnikov

(povzeto po GVIN, 2015).

Samo povpraševanje po bonitetnih informacijah se je zadnja leta, ko v svetu vlada

gospodarska kriza, povečalo. Samo povečanje naj bi bilo povezano z razvojem poslovne

kulture in spremenjenim načinom odločanja. Hitre spremembe na trgu ter s tem

nepredvidljivost, spodbujajo managerje, da odločitve sprejemajo na podlagi dejstev in

analiz, ne pa samo iz izkušenj. Bonitetne informacije postajajo vse pomembnejše, zato

je razumevanje njihovega pomena in moči skoraj nujno. Podjetja lahko omenjene

informacije uporabijo, da preverijo zanesljivost poslovnega partnerja, zlasti pri novih in

še neznanih poslovnih povezavah. Bonitetne informacije lahko podjetju pomagajo tudi

pri določanju strategije in same poslovne politike. Z njimi lahko podjetja spremljajo

partnerje, ali so le-ti tvegani, blokirani, v tožbah, kako plačujejo, ali so insolventni

(povzeto po Bisnode, d. o. o., 2015).

Finančna ocena prikazuje poslovanje podjetja v preteklem letu in se jo izračunava

enkrat na leto. Možne ocene so označena od A do E, pri čemer črka A označuje tako

imenovani najboljši bonitetni razred, črka E pa najslabšega. Najuspešnejša podjetja z

najmanjšo verjetnostjo finančnih in likvidnostnih težav dobijo finančno oceno A1. Prav

taka je finančna ocena podjetja Postojnska jama, d. d., ki temelji na finančnih podatkih

iz leta 2013. Oceno so pospremili z naslednjim opisom: »Podjetje posluje odlično in

ima majhno verjetnost neuspeha v prihodnje. Podjetje nima večjih likvidnostnih težav in

obenem dosega nadpovprečno donosnost.« (povzeto po GVIN, 2015)

Dinamična ocena upošteva pri svojem izračunu tako tekoče kakor tudi pretekle

spremembe in se tako lahko spreminja dnevno. V njej izračun so vključeni vsi aktivni

subjekti, ki niso insolventni in imajo aktiven vsaj en transakcijski račun. Vir podatkov

za dinamično oceno predstavljajo naslednji kazalniki: dejavnost, lokacija, profil

podjetja, tožbe, blokade, plačilni indeks in finančni podatki. Dinamična ocena podjetja

Postojnska jama, d. d., je bila na dan 1. marec 2015: ++. Slednje pomeni, da ima

dejavnost, v kateri podjetje deluje, povečano tveganje. Podjetje je zavezanec za DDV in

je aktiven že najmanj 18 let. V zadnjih dveh letih podatkov o blokadi ni, prav tako ni

novih tožb. Sami finančni podatki kažejo na manjšo kreditno izpostavljenost iz

poslovanja ob nižjem koeficientu likvidnosti (prav tam, 2015).

18

5.2 Konkurenčna analiza podjetja

Poznavanje konkurentov je izredno velikega pomena, saj daje realno predstavo o

samem dogajanju na trgu. Zaradi tega je potrebno ugotoviti: kateri konkurenti ponujajo

primerljive izdelke ali storitve, kakšne so njihove prednosti in slabosti ter kako se giblje

njihova prodaja (ali raste, upada, stagnira). Prav tako lahko na podlagi konkurenčne

analize ugotovimo, kakšni so tržni deleži, prodaja, distribucijske poti in proizvodne

zmogljivosti konkurentov. In kar je najpomembnejše, v čem se »naša« ponudba

razlikuje od konkurenčne, kaj je torej tisto, kar dela določeno podjetje drugačno od

drugih. Na podlagi omenjene analize in še prej analize kupcev lahko podjetje oceni,

kakšen je obseg trga za njihov izdelek oziroma storitev in potencialna rast, kjer se

upoštevajo dejavniki, ki vplivajo na rast (trendi v panogi, v družbeno-ekonomskem

okolju, v strukturi prebivalstva) ter tako vsaj približno predvidi prodajo.

V nadaljevanju naloge tako predstavljamo tri konkurente podjetja Postojnska jama,

d. d., in sicer: podjetje Relax Turizem, d. d., Turistično agencijo Sonček, d. o. o., in

podjetje Eventim Si, d. o. o. Izbrano podjetje bomo tudi primerjali z omenjenimi

konkurenti.

5.2.1 Predstavitev podjetja Relax Turizem, d. d.

Družba Relax je nastala pred več kot dvajsetimi leti, natančneje leta 1990, z osnovno

dejavnostjo turizem. Gre za hitro rastoče podjetje, ki se je že od vsega začetka iz leta v

leto uvrščalo med tako imenovane »Gazele«. Omenjena družba je razvila lastno

prodajno mrežo na področju Slovenije in pričela z razvojem prodajne mreže tudi v

tujini. Leta 2004 se je tako preoblikovala v Relax KONCERN s hčerinskimi podjetji,

med katere spada tudi Relax Turizem. Z dnem 30. avgust 2012 pa je podjetje Relax

Turizem, d. o. o., prešlo v delniško družbo. Omenjena družba je ponudnik počitnic na

Jadranu in Mediteranu s svojimi lastnimi produkti. Na tržišču so se pozicionirali kot

specialist za Adriatic z ugodnimi cenami in nadpovprečno kakovostjo. Ob tem se

zavedajo, da je kupec njihov delodajalec in hkrati kontrolor njihove kakovosti. Kot

svoje prednosti, ki so hkrati koristi za kupca, pa omenjajo: lastno prodajno mrežo, ki

predstavlja 25 poslovnih enot; družinam prijazne hotele (klub ugodnosti, ugodnosti za

otroke, itd.); 24-urno dosegljivost na dežurnih telefonskih številkah; prevoze z

nadstandardnimi avtobusi; lastne vodnike, spremljevalce, animatorje in predstavnike;

mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001:2000, ki zagotavlja zanesljivost, odzivnost,

razumevanje in zaupljivost itd. Poslanstvo podjetja je »zadovoljevanje potreb po

sproščenem koriščenju prostega časa«. V podjetju se zavedajo, da je vizija ogledalo

udeležencev, zato so si zastavili ambiciozno vizijo, ki se glasi: »Z Relaxom v družbo

najboljših«. Njihovi dolgoročni cilji so: vsakoletna stalna rast bruto prometa, vsakoletna

rast števila invencij na zaposlenega, rast sponzorskih sredstev, nadpovprečna stopnja

neodvisnosti in notranje stabilnosti (povzeto po Relax Turizem, d. d., 2015).

Slika 7: Logotip podjetja Relax Turizem, d. d.

Vir: (Relax Turizem, d. d., 2015).

19

5.2.2 Predstavitev podjetja Turistična agencija Sonček, d. o. o.

Turistična agencija Sonček, d. o. o., je agencija, ki v svoji ponudbi zajema razna

potovanja z letalom ali lastnim prevozom, izlete, apartmaje, križarjenja. Nudijo tudi

darilne bone, kataloge, spletne novice, možna so obročna plačila, poskrbijo tudi za

zavarovalne pakete, vizume, cepljenja, parkiranje na letališčih in razvijanje fotografij.

Agencija Sonček je aktualna zmagovalka v kategorijah Trusted Brand, Best Buy in

Excellent (povzeto po Turistična agencija Sonček, d. o. o., 2015).

Slika 8: Logotip podjetja Turistična agencija Sonček, d. o. o.

Vir: (Turistična agencija Sonček, d. o. o., 2015).

5.2.3 Predstavitev podjetja Eventim Si, d. o. o.

Podjetje Eventim Si, d. o. o., je vodilni prodajalec vstopnic v Sloveniji z več kot

1.500.000 izdanimi vstopnicami v letu 2014 in z več kot 1500 prodajnimi mesti. V letu

2014 so sprostili v prodajo več kot 2000 različnih dogodkov na več kot 100 različnih

lokacijah. Sodelovali so z več kot 300 organizatorji. Pridružilo se jim je več kot 32.800

sledilcev na Facebooku, spletno stran www.eventim.si je obiskalo več kot 2.200.000

kupcev in našteli so več kot 14.500.000 ogledov. Eventim Si, d. o. o., je del skupine

CTS Eventim AG Group, ki je v preteklem letu zabeležila več kot 520 milijonov EUR

letnega prihodka od prodaje vstopnic in več kot 100 milijonov prodanih vstopnic

(povzeto po Eventim Si, d. o. o., 2015).

Slika 9: Logotip podjetja Eventim Si, d. o. o.

Vir: (Eventim Si, d. o. o., 2015).

5.3 Metodologija konkurenčne analize

V podpoglavjih poglavja 4.1 smo opredelili vseh pet kazalnikov (sredstva, čisti prihodki

od prodaje, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, dodana vrednost na

zaposlenega, čisti poslovni izid obračunskega obdobja) na podlagi katerih smo med

seboj primerjali podjetje Postojnska jama, d. d., in njena tri konkurenčna podjetja. Na

začetku smo poiskali podatke omenjenih kazalnikov za obdobje štirih let (2010–2013)

in to od vseh podjetij, ki smo jih želeli analizirati in primerjati med seboj. Le-te smo

našli v podatkovni bazi GVIN.

Do rezultatov smo prišli s pomočjo računanja verižnih indeksov. Slednje smo izračunali

na podlagi formule oziroma enačbe (1) za izračun verižnih indeksov:

𝑉𝑡 = 𝑌𝑡

𝑌𝑡−1 · 100.

20

Pri tem je Y spremenljivka, ki v našem primeru pomeni vrednosti po letih za kazalnike,

t pa pomeni čas, v našem primeru so to leta. Če razložimo na primeru kazalnika

sredstva. Izračunati želimo verižni indeks za kazalnik sredstva za leto 2011. Podatek

sredstva iz leta 2011 delimo s podatkom sredstva iz leta 2010 in dobljen koeficient

pomnožimo s 100. Ko smo izračunali vse verižne indekse, ki smo jih potrebovali, smo

iz njih izračunali stopnje rasti. Formula oziroma enačba (2) za izračun slednjih je

sledeča (𝑉𝑡 je prej izračunani verižni indeks):

𝑆𝑡 = 𝑉𝑡 – 100.

5.3.1 Sredstva

Sredstva, s katerimi premoženjsko-pravno razpolaga gospodarska družba, so v denarni

merski enoti izražene stvari, pravice in denar. Gledano s finančnega vidika so sredstva

povezana z naložbenjem gospodarske družbe (povzeto po Ajpes, 2015).

Ločimo osnovna (stalna) in obratna (gibljiva) sredstva. Osnovna sredstva so tista, ki jih

organizacija uporablja pri izvajanju svoje temeljne poslovne dejavnosti v več ciklih

poslovnega procesa, praviloma več let in so v obliki stvari. To so zgradbe, oprema,

stroji. Obratna sredstva so sredstva v obliki pravic ali denarja, ki jih organizacija

uporablja pri izvajanju svoje temeljne poslovne dejavnosti in se v poslovnem procesu

spreminjajo iz ene v drugo poslovno obliko (povzeto po Korošec idr., 2009).

V Tabeli 1 so prikazani podatki o sredstvih za podjetje Postojnska jama, d. d., in njena

tri konkurenčna podjetja: Relax Turizem, d. d., Turistična agencija Sonček, d. o. o., in

Eventim Si, d. o. o., za obdobje štirih let, natančneje od leta 2010 do leta 2013. Prikazan

je tudi indeks povprečne stopnje rasti za obdobje štirih let, iz katerega je razvidna

povprečna stopnja rasti, merjena v %.

Tabela 1: Prikaz sredstev

Postojnska

jama, d. d.

Relax

Turizem, d. d.

Turistična

agencija Sonček,

d. o. o.

Eventim Si,

d. o. o.

Leto 2010 14.513.772 7.046.878 8.464.194 1.998.990

Leto 2011 15.823.343 7.879.665 9.331.276 1.830.383

Leto 2012 17.739.133 8.846.663 9.874.186 1.846.104

Leto 2013 20.353.005 9.389.734 9.924.492 1.487.843

Indeks povprečne

stopnje rasti 111,93 110,04 105,45 90,63

Vir podatkov: (GVIN, 2015).

21

Slika 10: Grafični prikaz sredstev

Vir: (Lastni).

Kot razberemo iz Slike 10, se je v povprečju rast sredstev podjetja Postojnska jama,

d. d., v opazovanem obdobju povečala za 11,93 %. V letih 2008, 2009, 2010 in 2011 so

v podjetju prav tako beležili rast vrednosti sredstev družbe, povečanje le-teh pa so v

letnih poročilih razlagali kot posledico povečanja dolgoročnih sredstev zaradi novega

investiranja in povečanja kratkoročnih sredstev zaradi povečanja kratkoročnih finančnih

naložb (povzeto po Turizem KRAS, destinacijski management, d. d., 2008 in 2009;

Postojnska jama, d. d., 2010 in 2011). Konec meseca decembra leta 2012 je upravni

odbor na redni seji obravnaval in potrdil nakup dveh nepremičnin v Postojni (povzeto

po Postojnska jama, d. d., 2012). Povečanje vrednosti sredstev v letu 2013 je torej

posledica povečanja dolgoročnih sredstev zaradi nakupa zemljišča in zgradb (povzeto

po Postojnska jama, d. d., 2013).

V podjetju Relax Turizem, d. d., so se sredstva v letih med 2010 in 2013 povečala v

povprečju za 10,04 %, v podjetju Turistična agencija Sonček, d. o. o., pa so v povprečju

zrasla za 5,45 %. Sredstva podjetja Eventim Si, d. o. o., pa so se v povprečju zmanjšala

za 9,37 %.

Podjetje Postojnska jama je imelo v primerjavi z ostalimi tremi podjetji večja sredstva.

Ugotovimo lahko, da sta imeli podjetji Relax Turizem, d. d., in Turistična agencija

Sonček, d. o. o., precej podoben trend rasti sredstev. V povprečju je največjo rast

sredstev imela družba Postojnska jama, d. d., in sicer skoraj 12,00 %. Zmanjšanje

sredstev pa je bilo prisotno le v Eventimu Si, d. o. o., in tam je v primerjavi z omenjeno

konkurenco bilo prisotno tudi edino zmanjšanje sredstev glede na leto poprej, in sicer za

okrog 19,41 %.

5.3.2 Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki od prodaje vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma

trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (brez

finančnih prihodkov). Omenjeni prihodki se razčlenjujejo na prihodke od prodaje

lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter na prihodke od prodaje

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

2010 2011 2012 2013

Vre

dn

ost

v E

UR

Leto


Relax Turizem, d. d.

Turistična agencija

Sonček, d. o. o.

Eventim Si, d. o. o.

22

trgovskega blaga in materiala. V prihodke od prodaje niso všteti ne obračunani davek na

dodano vrednost, niti ne druge dajatve. Za samo prepoznavanje prihodkov od prodaje je

pomembna ugotovitev prodajne vrednosti in prenos tveganj ter pravic, ki izhajajo iz

lastništva od prodajalca do kupca, ob tem pa ne sme biti večje negotovosti v zvezi s

samim plačilom in prav tako glede možnosti vračila prodanih količin (povzeto po Ajpes,

2015).

V Tabeli 2 so prikazani podatki o čistih prihodkih od prodaje za podjetje Postojnska

jama, d. d., in njena tri konkurenčna podjetja: Relax Turizem, d. d., Turistična agencija

Sonček, d. o. o., in Eventim Si, d. o. o., za obdobje štirih let, natančneje od leta 2010 do

leta 2013. Prikazan je tudi indeks povprečne stopnje rasti za obdobje štirih let, iz

katerega je razvidna povprečna stopnja rasti, merjena v %.

Tabela 2: Prikaz čistih prihodkov od prodaje

Postojnska

jama, d. d.

Relax

Turizem, d. d.

Turistična

agencija Sonček,

d. o. o.

Eventim Si,

d. o. o.

Leto 2010 9.966.292 23.102.447 32.974.360 15.367.844

Leto 2011 11.907.745 26.714.236 32.905.022 10.288.198

Leto 2012 12.926.089 26.950.050 31.071.791 1.481.469

Leto 2013 14.052.006 27.241.374 31.180.289 1.948.406

Indeks povprečne

stopnje rasti 112,13 105,65 98,15 50,24


Slika 11: Grafični prikaz čistih prihodkov od prodaje

Vir: (Lastni).

Čisti prihodki od prodaje v podjetju Postojnska jama, d. d., so znašali v letu 2010 9

milijonov 966 tisoč EUR in so bili v primerjavi z letom poprej manjši za 3,94 %. V

obdobju od leta 2010 do leta 2013 so v trendu rasti, povprečna stopnja rasti pa je v

omenjenem obdobju znašala 12,13 %. Tu velja omeniti, da je velikost omenjenega

kazalnika posledica večjega števila obiskovalcev oziroma »plod učinkovitih

marketinških aktivnosti«, kot se je v enem izmed intervjujev (Zavadlav, 2011) izrazil

direktor družbe Postojnska jama, gospod Marjan Batagelj.

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

30.000.000

35.000.000

2010 2011 2012 2013

Vre

dn

ost

v E

UR

Leto




Sonček, d. o. o.


23

V podjetju Relax Turizem, d. d., so čisti prihodki od prodaje od leta 2010 do leta 2013

povprečno narasli za 5,65 %, medtem ko sta ostali dve podjetji pri tem kazalniku in v

omenjenem obdobju dosegli zmanjšanje. Predvsem podjetje Eventim Si, d. o. o., je pri

kategoriji čistih prihodkov od prodaje doživelo strm padec, in sicer so se čisti prihodki

zmanjšali v povprečju za 49,76 %. V Turistični agenciji Sonček, d. o. o., pa so se čisti

prihodki od leta 2010 do leta 2013 v povprečju zmanjšali za nekaj manj kot 2 %.

5.3.3 Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur

Podatek o povprečnem številu zaposlenih iz delovnih ur se pridobi tako, da se število

delovnih ur v koledarskem (poslovnem letu), za katere so zaposleni dobili plače in

nadomestila plače, deli s številom možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno leto).

Število zaposlenih predstavlja vsoto povprečnega števila zaposlenih na podlagi delovnih

ur v obračunskem obdobju.

V Tabeli 3 so prikazani podatki o povprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur

za podjetje Postojnska jama, d. d., in njena konkurenčna podjetja: Relax Turizem, d. d.,

Turistična agencija Sonček, d. o. o., in Eventim Si, d. o. o., za obdobje štirih let,

natančneje od leta 2010 do leta 2013. Prikazan je tudi indeks povprečne stopnje rasti za

obdobje štirih let, iz katerega je razvidna povprečna stopnja rasti, merjena v %.

Tabela 3: Prikaz povprečnega števila zaposlenih na podlagi delovnih ur

Postojnska

jama, d. d.

Relax

Turizem, d. d.

Turistična

agencija Sonček,

d. o. o.

Eventim Si,

d. o. o.

Leto 2010 114,76 44,03 88,54 10,27

Leto 2011 122,00 62,00 91,31 9,26

Leto 2012 138,00 53,00 84,00 9,54

Leto 2013 142,00 43,00 83,72 9,35

Indeks povprečne

stopnje rasti 107,36 99,21 98,15 96,92


Slika 12: Grafični prikaz povprečnega števila zaposlenih na podlagi delovnih ur

Vir: (Lastni).

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2010 2011 2012 2013

Šte

vil

o z

ap

osl

enih

Leto




Sonček, d. o. o.


24

V podjetju Postojnska jama, d. d., se je povprečno število zaposlenih med leti 2010 in

2013 povečalo za 7,36 %; to je posledica krepitve trgovinske in gostinske ponudbe,

odprtja novih, dodatnih gostinskih in trgovinskih objektov, kar posledično doprinese k

večjemu zaposlovanju (povzeto po Postojnska jama, d. d., 2013).

V ostalih izbranih konkurenčnih podjetjih se je število zaposlenih na podlagi delovnih

ur zmanjšalo. V podjetju Relax Turizem, d. d., se je število zaposlenih v povprečju med

leti 2010 in 2013 zmanjšalo za 0,79 %, v Turistični agenciji Sonček, d. o. o., pa se je

povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur zmanjšalo za 1,85 %. Število

zaposlenih se je zmanjšalo tudi v podjetju Eventim Si, d. o. o., in to za 3,08 %. Podjetje

Postojnska jama, d. d., ima naraščajoči trend povprečnega števila zaposlenih v

Postojnski jami. Za podjetje Eventim Si, d. o. o., lahko rečemo, da število zaposlenih

stagnira.

5.3.4 Dodana vrednost na zaposlenega

Dodana vrednost je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske

aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novo ustvarjeno vrednost, ki jo je gospodarska

družba ustvarila v enem letu. Negativno dodano vrednost imenujemo izguba na

substanci. Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega izkazuje, kolikšna je povprečna

novo ustvarjena vrednost na zaposlenega. Večja vrednost kazalnika družbe ob

izkazovanju dobička pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev)

ter tako uspešnejšo gospodarsko družbo. Dodana vrednost/izguba na substanci na

zaposlenega se izračuna tako, da od kosmatega donosa iz poslovanja odštejemo stroške

blaga, materiala in storitev ter druge odhodke iz poslovanja. Število, ki ga dobimo, pa

nato delimo s povprečnim številom zaposlenih (povzeto iz Ajpes, 2015).

V Tabeli 4 so prikazani podatki o dodani vrednosti na zaposlenega za podjetje

Postojnska jama, d. d., in njena tri konkurenčna podjetja: Relax Turizem, d. d.,




Tabela 4: Prikaz dodane vrednosti na zaposlenega

Postojnska

jama, d. d.

Relax

Turizem, d. d.

Turistična

agencija Sonček,

d. o. o.

Eventim Si,

d. o. o.

Leto 2010 40.667,36 43.621,03 31.400,82 37.406,62

Leto 2011 47.225,94 37.799,52 32.012,67 36.238,23

Leto 2012 47.019,62 36.456,06 30.208,21 38.034,80

Leto 2013 50.686,87 43.412,44 29.811,30 55.878,61

Indeks povprečne

stopnje rasti 107,62 99,84 98,28 114,31


25

Slika 13: Grafični prikaz dodane vrednosti na zaposlenega

Vir: (Lastni).

Povprečna stopnja rasti dodane vrednosti na zaposlenega je bila v podjetju Postojnska

jama, d. d., v letih 2010 do 2013 7,62 %. Pozitivno povprečno stopnjo rasti dodane

vrednosti na zaposlenega je imelo tudi podjetje Eventim Si, d. o. o., in sicer 14,31 %. V

preostalih dveh podjetjih je bila povprečna stopnja rasti dodane vrednosti na

zaposlenega, od leta 2010 do leta 2013, negativna. V podjetju Relax Turizem, d. d., je ta

znašala –0,16 % in v Turistični agenciji Sonček, d. o. o. –1,72 %. Vidno je, da je trend

dodane vrednosti na zaposlenega v omenjenem obdobju do leta 2012 v podjetju Relax

Turizem, d. d., padajoč, nato v letu 2013 pa ponovno naraste.

Podjetje Postojnska jama, d. d., je imelo v letih 2011 in 2012 najvišjo dodano vrednost

na zaposlenega, medtem ko je v letu 2010 bilo od njega uspešnejše podjetje Relax

Turizem, d. d. Slednjemu je nato v prihodnjih dveh letih vrednost padala. V letu 2013 pa

je imelo največjo dodano vrednost na zaposlenega podjetje Eventim Si, d. o. o. V

podjetju Eventim Si, d. o. o., je vrednost leta 2011 padla, nato pa v letih 2012 in 2013

naraščala, obratno pa se je zgodilo v družbi Turistična agencija Sonček, d. o. o.

5.3.5 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lahko predstavlja preostanek čistega dobička

poslovnega leta (le-ta ni bil porabljen za druge namene) ali pa ugotovljeno čisto izgubo

poslovnega leta, ki jo pri sestavi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih

sestavin kapitala (povzeto po Ajpes, 2015).

V Tabeli 5 so prikazani podatki o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja za

podjetje Postojnska jama, d. d., in njena tri konkurenčna podjetja: Relax Turizem, d. d.,




0,00

10.000,00

20.000,00

30.000,00

40.000,00

50.000,00

60.000,00

2010 2011 2012 2013

Vre

dn

ost

v E

UR

Leto




Sonček, d. o. o.


26

Tabela 5: Prikaz čistega poslovnega izida obračunskega obdobja

Postojnska

jama, d. d.

Relax

Turizem, d. d.

Turistična

agencija Sonček,

d. o. o.

Eventim Si,

d. o. o.

Leto 2010 645.768 612.784 472.889 11.192

Leto 2011 1.211.191 673.004 590.144 –13.845

Leto 2012 1.622.124 400.035 411.607 48.320

Leto 2013 1.996.479 307.275 471.804 27.280

Indeks povprečne

stopnje rasti 145,68 79,45 99,92 134,58


Slika 14: Grafični prikaz čistega poslovnega izida obračunskega obdobja

Vir: (Lastni).

Čisti dobiček podjetja Postojnska jama, d. d., je v letu 2012 znašal 1,6 milijona EUR,

kar je za 100.000 EUR več kot so v družbi pričakovali in napovedovali. Tudi v letu

2013 se je čisti dobiček povečal. Povprečna stopnja rasti v omenjenem obdobju (2010–

2013) je znašala 45,68 %. Največjo povprečno rast od preostalih treh podjetij je dosegla

družba Eventim Si, d. o. o., in to 34,58 %, a povprečna stopnja rasti čistega poslovnega

izida ni vedno realen pokazatelj uspešnosti podjetja. V omenjenem primeru je namreč

podjetje imelo leta 2011 izgubo, v naslednjem letu pa so dosegli dobiček oziroma je bil

čisti poslovni izid za kar 450 % večji kot leto poprej. Najnižjo povprečno stopnjo rasti

čistega poslovnega izida obračunskega obdobja je doseglo podjetje Relax Turizem,

d. d., in sicer 20,55 %. Trend čistega poslovnega izida za podjetje Postojnska jama,

d. d., je naraščajoči, medtem ko pri ostalih eno leto pada, nato narašča in obratno.

Negativni čisti poslovni izid je imelo le podjetje Eventim Si, d. o. o., in sicer leta 2011

(–13.845 EUR).

-200.000

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

1.800.000

2.000.000

2.200.000

2010 2011 2012 2013

Vre

dn

ost

v E

UR

Leto




Sonček, d. o. o.


27

5.4 Tržna analiza

Tržna analiza podjetja se opravlja na osnovi tržne raziskave, ki je usmerjena v to, da

podjetju omogoči, da na podlagi poznavanja zakonitosti, ki nastopajo na trgu, pridobi in

izrazi svojo konkurenčno prednost. Zato je potrebno najprej čim bolj natančno

opredeliti panogo, v kateri podjetje posluje, in nato preučiti konkurenco (povzeto po

Imperativ raziskave, 2015).

Namen tržnih raziskav je analiza situacije, ki omogoča pregled, prenovo ter sintezo

spoznanj o trgu, ki je predmet raziskave. Predstavlja pomoč pri odločanju in

pridobivanju informacij za zmanjšanje tveganja pri odločanju ter razvija nove ideje, ki

so potrebne zato, da podjetje ohranja konkurenčnost na trgu. Ni dovolj le prepričanje o

tem, da bi lahko bili z izdelkom ali storitvijo, ki se ponuja, tudi uspešni na trgu.

Zavedati se je potrebno, da je vsak trg specifičen, opredeljen z lastnimi zakonitostmi in

posebnostmi, kar običajno vpliva na njegovo segmentacijo in posledično obnašanje

podjetja na trgu. Tržne raziskave obsegajo zelo široko področje aktivnosti in se izvajajo

z namenom, da dopolnijo potrebe podjetij ter njihovih menedžerjev z dodatnimi

spoznanji o trgu. Označili bi jih lahko tudi kot »prisluh kupcem in konkurentom«. Njeni

rezultati omogočajo, da se podjetje lažje orientira na trgu oziroma da ugotovi, v kakšni

situaciji je v določenem trenutku (povzeto po Socialni inovatorji prihodnosti, 2015).

Podjetje Postojnska jama, turizem, gostinstvo in trgovina, d. d., ki ima sedež na naslovu

Jamska cesta 30, 6230 Postojna, Slovenija, uvrščamo v Notranjsko-kraško regijo. Glede

na dejavnost pa podjetje uvrščamo v panogo N79: Dejavnost potovalnih agencij,

organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, natančneje v podpanogo

N79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti.

Na Sliki 15 je zajetih 16 večjih slovenskih turističnih in gostinskih podjetij. Pregled

zajema dve med seboj precej različni panogi: hotele in restavracije ter potovalne

agencije. Postojnska jama, najuspešnejše podjetje v pregledu, pravzaprav ne sodi v

nobeno od teh dveh kategorij, saj se ukvarja s trženjem naravne znamenitosti in svoj

turistični splet podreja tej osnovni dejavnosti. Ta je očitno tudi precej razdrobljena,

čeprav k slovenskemu bruto domačemu proizvodu prispeva skoraj desetino, najdemo v

njej le okrog 20 podjetij z več kot 10 milijoni EUR prihodkov. Po letu 2008 so na ravni

panoge najbolj usahnili prihodki potovalnih agencij, medtem ko so prihodki hotelirjev

in drugih nastanitvenih podjetij že višji kot pred krizo. Kljub temu pa imajo ravno

hotelirji največje izgube. V oči bode podatek, da šest od desetih največjih hotelirskih

podjetij posluje z izgubo (Istrabenz Turizem, Hoteli Bernardin, Thermana, Hit Alpinea,

Terme Maribor). Čeprav je razlogov za to več in so različni, prevladuje ena skupna

lastnost: preobremenjenost podjetij s posojili, ki so posledica hotelskih naložb v bolj

optimističnih časih, v nekaterih primerih tudi privatizacijskih zgodb, v katere so bili

vpleteni njihovi lastniki. Če ne bi bilo preoptimističnega zadolževanja, bi hotelska

dejavnost morda v krizi odnesla celo kožo, njeni skupni prihodki so namreč po le

neznatnem upadu leta 2009 v zadnjih dveh letih že presegali predkrizne (povzeto po

Suhadolnik, 2013b).

28

Slika 15: Pregled večjih slovenskih turističnih in gostinskih podjetij

Vir: (GVIN, 2015).

Prvouvrščena Postojnska jama, d. d., je s svojo dobičkonosnostjo in rastjo prava

poslovna vrana v tej, trenutno nič kaj bleščeči, panogi. Postojnska jama, sicer z nekaj

manj kot 13 milijoni EUR prihodkov, ne sodi na vrh lestvice, a vsi ostali kazalniki so

neprimerljivo boljši v primerjavi z drugimi podjetji. Odkar je namreč gospod Marjan

Batagelj Postojnsko jamo kupil od Istrabenza, ta poslovno spet raste in je najboljša na

lestvici turističnih podjetij. Nasprotno se je posel potovalnim agencijam, gledano v

celoti, po letu 2008 kar opazno skrčil. Kljub temu je med večjimi v resnih težavah samo

največji, Turistična agencija Kompas, ki plačuje davek lastniške ambicije vzpostavljanja

regionalnega konglomerata podjetij, pri katerem je prišlo do prepletenosti

medsebojnega kreditiranja v skupini in kapitalskih slabitev. Skrb vzbuja predvsem

dejstvo, da je imel Kompas izgubo tudi iz samega poslovanja. Pri agencijah Relax,

Sonček in Palma imajo razmeroma dober donos na kapital in sredstva, čeprav tudi

Sončku in Palmi prihodki zadnji dve leti upadajo, obratno pa velja za Relax, ki tako

velja za eno od izjem v tej usihajoči dejavnosti organizatorjev potovanj. Poleg

prihodkov ga visoko uvršča tudi rast dobička pred obrestmi. Če pogledamo gostinsko-

turistična podjetja, ugotovimo, da se kuhanje za zaposlene in za popotnike ob cestah

očitno splača, saj so podjetja Marché, Sodexo in Slorest v primerjavi s celotno panogo

nadpovprečno donosna. Sodexo in Marché v donosnosti sicer prekašata Slorest, a temu

se je v nasprotju z njima lani uspelo obraniti upada ali stagnacije prihodkov. Število

turistov v Sloveniji narašča iz leta v leto, zato ne čudi podatek, da je bila rast le-teh v

zadnjem desetletju rekordna. Od leta 2001 do leta 2012 se je izvoz potovanj povečal z

1,1 milijarde EUR na 2,1 milijarde. Slednje potrjuje, da je turistično gospodarstvo

doseglo izjemen razvoj, povečalo zmogljivosti in zgradilo kakovostne nastanitvene

obrate. Panožni podatki v poslovni bazi GVIN kažejo, da svetovna kriza sicer ni

oklestila prihodkov hotelirske dejavnosti; v zadnjih dveh letih so bili ti celo rahlo večji

kot leta 2008 preden je nastopila svetovna gospodarska kriza. A vse to je bilo bistveno

premalo. Velike naložbe so zaradi pričakovanja nadaljnje močne rasti finančno močno

obremenile podjetja, s čimer je panoga zabredla v globoke izgube. Gospod Mrvaljevič

je omenjeno situacijo opisal še boljše. Po njegovem mnenju je slovenski turizem iz

29

cvetoče industrije postal tako imenovana socialna kategorija. Tekoče poslovanje

turističnega gospodarstva najmočneje bremenijo visoki fiksni stroški in odplačevanje

dolgov minulih naložb. Višina posojil je prevelika, ročnost posojil prekratka, obrestne

mere pa občutno previsoke (povzeto po Suhadolnik, 2013b).

Podjetje Postonjska jama še vedno kraljuje na vrhu lestvice uspešnosti slovenskih

podjetij, ki poslujejo v panogi gostinstvo in turizem. Pohvalijo se lahko s skoraj 9 %

večjimi prihodki od prodaje kot v letu 2013, z najvišjo dodano vrednostjo na

zaposlenega v panogi in prav tako z najboljšim donosom iz poslovanja. Zagotovo ne gre

prezreti niti nekaj manj kot dva milijona EUR lanskega dobička, ki Postojnsko jamo

uvršča med najdonosnejša turistično-gostinska podjetja, pred njo je samo še gostinec

Marché. Odkar je leta 2010 gospod Batagelj kupil koncesijo za upravljanje jame od

Istrabenz Turizma, so se sami prihodki povečali za 40 %, dobiček pa se je kar potrojil

(povzeto po Borko, 2014).

Panogi gostinstvo in turizem tudi v letu 2013 ni šlo dobro, tako kažejo zbirni podatki v

poslovni bazi GVIN. Obe dejavnosti (organizatorji potovanj in hotelirji) sta lani

ustvarili neto izgubo, čeprav manjšo kot leto poprej. Najhuje je s hotelskimi podjetji, ki

so skupaj pridelali kar okrog 26 milijonov EUR izgube. Za slednjo vemo, da so jo v

preteklosti načeli tako imenovani »tajkunski posli«. Tako slab rezultat same turistične

dejavnosti je presenetljiv, saj se je glede na podatke statističnega urada število prihodov

turistov povečalo na nekaj manj kot 3,38 milijona prihodov, število prenočitev pa na

nekaj več kot 9,5 milijona prenočitev. Vodja sektorja za turizem javne agencije SPIRIT

Slovenija, gospa Novarlič, je poudarila, da je v obdobju gospodarske in finančne krize

slovenski turizem dokazal, da je zelo trdoživa panoga (prav tam, 2014).

30

5.4.1 Sredstva

V Tabeli 6 so prikazani podatki o sredstvih za podjetje Postojnska jama, d. d., za mesto

Postojna, za Notranjsko-kraško regijo, podpanogo N 79.900: Rezervacije in druge s

potovanji povezane dejavnosti in »krovno« panogo N 79: Dejavnost potovalnih agencij,

organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti. Podatki so za leto 2013.

Tabela 6: Prikaz sredstev podjetja, mesta, regije in panoge

Postojnska

jama, d. d.

Postojna Notranjsko-

kraška

regija

N 79.900:

Rezervacije

in druge s

potovanji

povezane

dejavnosti

N 79: Dejavnost

potovalnih agencij,

organizatorjev

potovanj in s

potovanji povezanih

dejavnosti

Leto

2013 20.353.005 294.615.391 926.047.942 32.480.397 229.724.298

Delež

v % 100 6,91 2,20 62,66 8,86


Slika 16: Grafični prikaz sredstev podjetja, mesta, regije in panoge

Vir: (Lastni).

Podjetje Postojnska jama, d. d., je imelo v letu 2013 nekaj več kot 20,3 milijonov EUR

sredstev, kar predstavlja 6,91 % vseh sredstev v mestu Postojna. V regiji je delež

sredstev omenjenega podjetja 2,20 %. V glavni panogi predstavljajo v letu 2013

sredstva podjetja 8,86 %, medtem ko je v podpanogi N 79.900 delež sredstev podjetja

Postojnska jama, d. d., več kot 50 %, natančneje 62,66 %, kar pomeni, da predstavljajo

sredstva omenjenega podjetja večino sredstev podpanoge: Rezervacije in druge s

potovanji povezane dejavnosti. Iz tega ugotavljamo, da je podjetje Postojnska jama,

d. d., vodilno podjetje v omenjeni podpanogi.

0

200.000.000

400.000.000

600.000.000

800.000.000

1.000.000.000

Leto 2013

Vre

dn

ost

v E

UR


Postojna

Notranjsko-kraška regija

N 79.900: Rezervacije in druge s

potovanji povezane dejavnosti

N 79: Dejavnost potovalnih

agencij, organizatorjev potovanj in

s potovanji povezanih dejavnosti

31

5.4.2 Čisti prihodki od prodaje

V Tabeli 7 so prikazani podatki o čistih prihodkih od prodaje, za podjetje Postojnska

jama, d. d., za mesto Postojna, za Notranjsko-kraško regijo, podpanogo N 79.900:

Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti in »krovno« panogo N 79:

Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih

dejavnosti. Podatki so za leto 2013.

Tabela 7: Prikaz čistih prihodkov od prodaje podjetja, mesta, regije in panoge

Postojnska

jama, d. d.


kraška regija

N 79.900:

Rezervacije

in druge s

potovanji

povezane

dejavnosti

N 79: Dejavnost

potovalnih agencij,

organizatorjev

potovanj in s

potovanji povezanih

dejavnosti

Leto

2013 14.052.006 310.608.717 1.042.780.154 19.937.450 372.413.487

Delež

v % 100 4,52 1,35 70,48 3,77


Slika 17: Grafični prikaz čistih prihodkov od prodaje podjetja, mesta, regije in panoge

Vir: (Lastni).

Vrednost čistih prihodkov od prodaje je v podjetju Postojnska jama, d. d., znašala v letu

2013 nekaj več kot 14 milijonov EUR, kar predstavlja 4,52 % v mestu Postojna. V

Notranjsko-kraški regiji, kamor spada podjetje, je njihov prispevek v letu 2013 znašal

1,35 %. V glavni panogi njihova vrednost čistih prihodkov znaša 3,77 %, medtem ko je

njihov delež občutno večji v sami podpanogi. Čisti prihodki od prodaje podjetja

Postojnska jama predstavljajo namreč kar 70,48 % vseh čistih prihodkov od prodaje v

podpanogi: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti. S tem ugotavljamo,

da je podjetje vodilno v omenjeni podpanogi »krovne« panoge: Dejavnost potovalnih

agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti.

0

200.000.000

400.000.000

600.000.000

800.000.000

1.000.000.000

1.200.000.000

Leto 2013

Vre

dn

ost

v E

UR


Postojna







32

5.4.3 Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur

V Tabeli 8 so prikazani podatki o povprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih

ur, za podjetje Postojnska jama, d. d., za mesto Postojna, za Notranjsko-kraško regijo,

podpanogo N 79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti in »krovno«

panogo N 79: Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji

povezanih dejavnosti. Podatki so za leto 2013.

Tabela 8: Prikaz povprečnega števila zaposlenih na podlagi delovnih ur na ravni

podjetja, mesta, regije in panoge

Postojnska

jama, d. d.


kraška

regija

N 79.900:

Rezervacije in

druge s potovanji

povezane

dejavnosti

N 79: Dejavnost

potovalnih agencij,

organizatorjev

potovanj in s

potovanji povezanih

dejavnosti

Leto

2013 142,00 2.479,29 7.723,09 184,90 1.212,98

Delež

v % 100 5,73 1,84 76,80 11,71


Slika 18: Grafični prikaz povprečnega števila zaposlenih na podlagi delovnih ur na

ravni podjetja, mesta, regije in panoge

Vir: (Lastni).

V letu 2013 je bilo v podjetju Postojnska jama, d. d., povprečno zaposlenih 142 ljudi.

Le-to predstavlja 5,73 % vseh zaposlenih v Postojni. V sami regiji znaša ta delež

1,84 %, kar nam pove, da je v regiji kar nekaj podjetij, ki imajo v povprečju več

zaposlenih. V »krovni« dejavnosti N 79 je njihov delež 11,71 %. Iz tega lahko

sklepamo, da pa so med podjetji, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi, med večjimi

zaposlovalci. V podpanogi: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti pa so

s kar 76,80 % največji zaposlovalec.

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

Leto 2013

Šte

vil

o z

ap

osl

enih


Postojna







33

5.4.4 Dodana vrednost na zaposlenega

V Tabeli 9 so prikazani podatki o dodani vrednosti na zaposlenega, za podjetje

Postojnska jama, d. d., za mesto Postojna, za Notranjsko-kraško regijo, podpanogo N

79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti in »krovno« panogo N 79:

Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih

dejavnosti. Podatki so za leto 2013.

Tabela 9: Prikaz dodane vrednosti na zaposlenega za podjetje, mesto, regijo in panogo

Postojnska

jama, d. d.


kraška

regija

N 79.900:

Rezervacije

in druge s

potovanji

povezane

dejavnosti

N 79: Dejavnost

potovalnih agencij,

organizatorjev

potovanj in s potovanji

povezanih dejavnosti

Leto

2013 50.686,87 30.417,16 33.253,68 47.625,75 31.954,63

Delež

v % 100 166,64 152,42 106,43 158,62


Slika 19: Grafični prikaz dodane vrednosti na zaposlenega za podjetje, mesto, regijo in

panogo

Vir: (Lastni).

Na Sliki 19 je jasno razvidno, da je bila dodana vrednost na zaposlenega v letu 2013 v

podjetju Postojnska jama, d. d., najvišja ne glede, če smo jo primerjali z dodano

vrednostjo na zaposlenega v mestu Postojna, v sami Notranjsko-kraški regiji, v glavni

panogi N79 in podpanogi N 79.900. Dodana vrednost na zaposlenega v podjetju

Postojnska jama, d. d., je znašala nekaj več kot 50 tisoč EUR, kar je za 66,64 % več kot

je le-ta znašala v Postojni. K samemu mestu in njegovi dodani vrednosti na zaposlenega

pa je njegov delež kar 166,64 %. K sami regiji je podjetje prispevalo 152,42 % in h

glavni panogi 158,62 %. V podpanogi: Rezervacije in druge s potovanji povezane

dejavnosti pa je njihov delež kar 106,43 %. Iz tega ugotavljamo, da je podjetje pri tem

kazalniku brez vsake konkurence.

0,00

10.000,00

20.000,00

30.000,00

40.000,00

50.000,00

60.000,00

Leto 2013

Vre

dn

ost

v E

UR


Postojna





agencij, organizatorjev potovanji in


34

5.4.5 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

V Tabeli 10 so prikazani podatki o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, za

podjetje Postojnska jama, d. d., za mesto Postojna, za Notranjsko-kraško regijo,

podpanogo N 79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti in »krovno«

panogo N 79: Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji

povezanih dejavnosti. Podatki so za leto 2013.

Tabela 10: Prikaz čistega poslovnega izida obračunskega obdobja podjetja, mesta, regije

in panoge

Postojnska

jama, d. d.


kraška regija

N 79.900:

Rezervacije in

druge s

potovanji

povezane

dejavnosti

N 79: Dejavnost

potovalnih agencij,

organizatorjev

potovanj in s

potovanji povezanih

dejavnosti

Leto

2013 1.996.479 1.925.314 21.302.846 2.008.587 –929.507

Delež

v % 100 103,70 9,37 99,40 /


Slika 20: Grafični prikaz čistega poslovnega izida obračunskega obdobja podjetja,

mesta, regije in panoge

Vir: (Lastni).

Podjetje Postojnska jama, d. d., je imelo v letu 2013 nekaj več kot milijon 996 tisoč

EUR čistega poslovnega izida obračunskega obdobja, kar predstavlja kar 103,70 % v

samem mestu Postojna. V regiji je delež podjetja 9,37 %. Glavna dejavnost N 79, kamor

spada podjetje, je imela negativen čisti poslovni izid obračunskega obdobja. Podpanoga,

v katero uvrščamo podjetje, pa je imela dva milijona 8 tisoč EUR čistega poslovnega

izida. Delež Postojnske jame, d. d., pa je bil kar 99,40 %. Iz tega ugotavljamo, da je

podjetje Postojnska jama zelo uspešno in vodilno v svoji panogi. Z veliko gotovostjo

lahko sklenemo, da je daleč pred vsemi svojimi konkurenti.

-5.000.000

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

Leto 2013

Vre

dn

ost

v E

UR


Postojna







35

5.5 Kritična ocena rezultatov

V povprečju se je rast sredstev podjetja Postojnska jama, d. d., med leti 2010 in 2013

povečala za 11,93 %. Povečanje sredstev je posledica povečanja dolgoročnih sredstev

zaradi novega investiranja in povečanje kratkoročnih sredstev zaradi povečanja

kratkoročnih finančnih naložb. Podjetje je imelo v primerjavi z ostalimi konkurenti

večja sredstva. Trend le-teh pa je bil naraščajoči. V podpanogi N 79.900 je delež

sredstev podjetja Postojnska jama, d. d., več kot 50 %, natančneje 62,66 %, kar pomeni,

da predstavljajo sredstva omenjenega podjetja večino sredstev podpanoge: Rezervacije

in druge s potovanji povezane dejavnosti. Iz tega ugotavljamo, da je podjetje Postojnska

jama, d. d., vodilno podjetje v omenjeni podpanogi.

V obdobju od leta 2010 do 2013 je znašala povprečna stopnja rasti čistih prihodkov od

prodaje 12,13 %. Trend rasti je bil naraščajoči, vzrok temu pa lahko pripišemo

učinkovitim marketinškim aktivnostim. Čisti prihodki od prodaje podjetja Postojnska

jama, d. d., predstavljajo kar 70,48 % vseh čistih prihodkov od prodaje v podpanogi:

Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti. To nam kaže, da je podjetje

vodilno v omenjeni podpanogi »krovne« panoge: Dejavnost potovalnih agencij,

organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti.

V podjetju se je povprečno število zaposlenih med leti 2010 in 2013 povečalo za 7,36

%. Vzrok temu je krepitev trgovinske in gostinske ponudbe, odprtja novih, dodatnih

gostinskih in trgovinskih objektov, kar posledično doprinese k večjemu zaposlovanju.

Tudi pri tem kazalniku je bil trend naraščajoči. V sami regiji znaša ta delež 1,84 %, kar

nam pove, da je v regiji kar nekaj podjetij, ki imajo v povprečju več zaposlenih. V

»krovni« dejavnosti N 79 je njihov delež 11,71 %. Iz tega lahko sklepamo, da pa so med

podjetji, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi, med večjimi zaposlovalci. V

podpanogi pa so s kar 76,80 % največji zaposlovalec.

Povprečna stopnja rasti dodane vrednosti na zaposlenega je bila v izbranem podjetju v

letih od 2010 do 2013 7,62 %. Podjetje je imelo v letih 2011 in 2012 najvišjo dodano

vrednost na zaposlenega, medtem ko je v letu 2010 bilo od njega uspešnejše podjetje

Relax Turizem, d. d., v letu 2013 pa podjetje Eventim Si, d. o. o. Dodana vrednost na

zaposlenega v letu 2013 je bila najvišja ne glede, če smo jo primerjali z dodano

vrednostjo na zaposlenega v mestu Postojna, v sami notranjsko-kraški regiji, v glavni

panogi N79 in podpanogi N 79.900. Iz tega ugotavljamo, da je podjetje pri tem

kazalniku brez vsake konkurence.

Povprečna stopnja rasti čistega poslovnega izida je od leta 2010 do leta 2013 znašala

45,68 %. Trend čistega poslovnega izida za podjetje Postojnska jama, d. d., je

naraščajoči. V samem mestu Postojna je imelo podjetje Postojnska jama leta 2013

103,70 % delež čistega poslovnega izida obračunskega obdobja. V regiji je bil delež

podjetja 9,37 %. Pri tem kazalniku ugotavljamo, da je omenjena družba daleč pred

vsemi.

36

6 PREDSTAVITEV IN PREDLOGI REŠITEV

OBRAVNAVANEGA PROBLEMA RASTI

Turizem je v kriznih letih, ko preostali sektorji doživljajo velike pretrese, dokazal, da je

trdoživa panoga sedanjosti in še bolj prihodnosti. Globalni trendi kažejo nekatere

spremembe v turistični potrošnji in odpirajo nove horizonte za razvoj turizma.

Spremembe življenjskega sloga se neposredno odražajo v spremembah pri potovalnih

navadah. Kateri so tisti trgi, ki obetajo najvišjo rast, in kateri tržni segmenti bodo pisali

zgodovino turizma? (povzeto po Hočevar, 2014)

Za generično rast je potrebnih več različnih dejavnikov, kot so rastoči trg, profitibilnost,

razvijajoč proizvod, fleksibilna organizacija in drugi.

Pri analizi podjetja Postojnska jama, d. d., smo ugotovili, da podjetje lahko še nekaj

časa generično raste, saj je naše razmišljanje naslednje: omenjeno podjetje se v osnovi

ukvarja z organizacijo in vodenjem obiskov v Postojnski jami ter drugih jamah

Postojnskega in Predjamskega jamskega sistema. S tradicijo in znanjem ustvarjajo

edinstvena in nepozabna doživetja kraških znamenitosti ter lepot. Zanamcem želijo

naravno in kulturno dediščino zapustiti v boljšem stanju, kot ta trenutno je. Po našem

mnenju tako obstaja še dovolj velik tržni potencial, da podjetje lahko zadovolji cilje

podjetniške rasti.

Evropskim destinacijam namreč v prihodnjih letih napovedujejo rast števila

obiskovalcev iz prekooceanskih destinacij, predvsem iz azijskih trgov (povzeto po

Postojnska jama, d. d., 2012). Trenutno predstavlja delež obiskovalcev iz Daljnega

vzhoda okrog desetino vseh obiskovalcev. Postojnska jama cilja predvsem na japonski

trg. Drugače pa želijo privabiti še več obiskovalcev iz Izraela in Združenih držav

Amerike. Turisti iz omenjenih držav počasi prihajajo in iz leta v leto jih je več. To

dokazuje tudi trend naraščanja obiskovalcev iz omenjenih trgov, ki je ponovno

pozitiven. Slednje podkrepimo z naslednjim »dokazom«: če si v podjetju Postojnska

jama, d. d., ne bi želeli rasti in s tem posledično ne bi šli na oddaljene trge, bi tako kot

druge jame po svetu verjetno beležili od 20 do 30 % padec obiskovalcev (povzeto po

Kodre, 2014).

Postojnska jama je del svetovne naravne dediščine in je na zemljevidu skorajda vsakega

turista, ki obišče jugovzhodno Evropo. Omenjeno znamenitost si letno ogleda skoraj več

kot 620.000 ljudi. Jama je prišla na tako imenovano »turistično površje« predvsem

zaradi odličnega marketinga, ki nenehno strmi k ustvarjanju potrebe. Sama jama že

dolgo ni le ena izmed mnogih turističnih točk, ampak je veliko več, z dodatno »glamur«

ponudbo je postala pravo malo doživetje. Tako ne čudi dejstvo, da jim je strateška

marketinška usmeritev prinesla zadovoljstvo obiskovalcev in najboljše ocene na

spletnih portalih (med drugim na TripAdvisor-ju). Celotna strategija podjetja namreč

izhaja iz marketinških odločitev, le-te pa temeljijo na trajnostnem razvoju, kar pomeni,

da vse kar počnejo, mora biti najboljše za Postojnsko jamo in najboljše za zadovoljstvo

gosta. Slednji je namreč najpomembnejši del marketinga. V Postojnski jami so

prepričani, da so marketinška izhodišča zavezujoča za vse oddelke. »Prodaja, vodniška

služba, gostinstvo in organizacija dogodkov se morajo podrediti marketinški platformi.

Vrhunski marketing pomeni vrhunske finančne rezultate.« (povzeto po Slovenian

Business Club, 2015)

37

6.1 Analiza aktivnosti v proučevanem podjetju za izboljšanje

ponudbe in povečevanje povpraševanja

V letu 2013 so v podjetju Postojnska jama, d. d., za naložbe namenili okoli pet

milijonov EUR, od tega 1,2 milijona EUR lastnih sredstev. Batagelj je namreč

prepričan, da je za rast podjetja pomembno predvsem stalno vlaganje, tudi (ali celo še

bolj) v času krize. Največjo naložbo (okoli 3,5 milijona EUR vredno prenovo

razsvetljave v jami) so financirali iz kohezijskega sklada. Batagelj to pojasni z

dejstvom, da gre za jamsko infrastrukturo, ki je v državni lasti, Postojnska jama pa

nastopa le kot partner pri izvedbi, upravičenec je ministrstvo za kmetijstvo in okolje

(povzeto po Šalamun, 2013).

V prihodnje ne načrtujejo nobenega dviga cen. Tako celotno breme dviga DDV-ja nosi

in bo nosila družba, kar pomeni, da vse nove dajatve tako znižujejo rezultat poslovanja,

saj tako davčnih bremen ne prenašajo na obiskovalce. Leta 2014 so tako načrtovali 43

% delež dajatev v poslovnih prihodkih družbe, to je 3 % več kot leto poprej. Ob tem je

potrebno dodati, da si dviga cen pravzaprav niti ne morejo privoščiti, če želijo ostati

svetovno konkurenčni. Leta 2014 so načrtovali nekoliko slabše rezultate poslovanja. V

družbi pravijo, da se skladno s koncesijsko pogodbo koncesija s 30 % poveča na 35 %.

Pričakovali pa so, da se bodo prihodki iz gostinstva in trgovine ter po zaslugi odprtja

razstavnega paviljona še nekoliko povečali, kar bi lahko nadomestilo visoko

koncesijsko dajatev (povzeto po Mikuš, 2013).

Leta 2014 je Postojnska jama namenila četrtino svoje koncesijske dajatve v obnovo

promenade ter posodabljanje ter olepševanje same jame. Investirali so 1,2 milijona v

razstavni paviljon ter nekatere druge drobne investicije, zato zatrjujejo, da se bo ves

dobiček vrnil nazaj v Postojnsko jamo. Državi in lokalni skupnosti je družba plačala

tudi 2,8 milijona EUR koncesijskih dajatev ter se tako že zelo približala maksimalno

določeni koncesiji, ki je postavljena na treh milijonih EUR. V družbi Postojnska jama

so predvideli, da jo bodo dosegli šele leta 2017, očitno pa se bo to zgodilo že leta 2015.

Večje število gostov si želijo v prihodnjih letih privabiti z novimi turističnimi

ponudbami. Tako bodo obiskovalcem ponudili nove turistične poti, ki so jih uredili v

skladu s programom rabe jame in podzemne avanture, s katerimi bodo obiskovalcem

ponudili jamarsko doživljanje podzemlja. Ob tem bodo skupine obiskovalcev manjše,

čakalnica na podzemni vlakec bo popolnoma prenovljena, goste pa bodo v skupine

razporejali že pred vhodom v jamo, je novosti predstavil Batagelj. Povedal je tudi, da je močno upadlo število šolskih skupin, kar bi v prihodnjih letih radi ponovno popravili

(povzeto po Rr/jes, 2013).

V Postojnski jami imajo od sredine aprila 2015 prenovljen vstopni del in most čez reko

Pivko v Velikem domu. Denar za omenjeni naložbi je zagotovila država, ki namerava v

naslednjih petih letih v razvoj jamske infrastrukture vložiti najmanj 4,3 milijona EUR

koncesijske dajatve. Leta 2010 sta država in Postojnska jama sklenili koncesijsko

pogodbo za upravljanje naravnih vrednot Postojnskega jamskega sistema in

Predjamskega jamskega sistema. Zaradi slednjega ter prav tako zaradi

koncesionarjevega uspešnega trženja bo Postojnska jama, aprila 2018, ob 200. obletnici

odkritja notranjih delov jame, obiskovalce pričakala z urejeno, sodobno turistično

infrastrukturo po meri svetovnega slovesa jame. Po novem, kratkoročnem programu, ki

velja od leta 2014 pa do leta 2019, bosta država in koncesionar temeljito prenovila

38

Koncertno dvorano in Veliki dom, jamsko železnico ter promenado pred vstopom v

jamo. Koncesionar bo prav tako še naprej odstranjeval posledice prašenja, ki ga

povzroča jamska železnica, mah in zelene alge s kapnikov ter odslužene gradbene

materiale in ostanke stare infrastrukture. Leta 2016 se predvideva začetek delovanja

komunalnih čistilnih naprav v občinah Pivka in Postojna, zaradi česar bi se morala

izboljšati tudi kakovost vode v reki Pivki, ki še vedno najbolj ogroža jamo. Dele jam, ki

so najbolj obremenjeni, nameravajo razbremeniti s preusmeritvami obiskovalcev v

druge, predvsem v Pivko in Črno jamo, Male jame in delno v Otoško jamo. Izboljšati

nameravajo tudi vodniško službo, v jamsko skrbništvo bo še naprej vključen Inštitut za

raziskovanje krasa (povzeto po Jaksetič, 2015).

Možne aktivnosti za nadaljnjo rast proučevanega podjetja podajamo v naslednjih dveh

podpoglavjih:

– Dopolnitev osnovne ponudbe podjetja Postojnska jama, d. d., in

– Promocija kot eden izmed instrumentov za rast podjetja.

6.2 Dopolnitev osnovne ponudbe proučevanega podjetja

Organizacija je v podjetju že precej fleksibilna. Takoj ob prihodu, avgusta leta 2010, je

Batagelj napovedal, da se mu zdi takratna organizacija rahlo zastarela in napovedal

reorganizacijo družbe, s katero naj bi tudi povečal produktivnost (povzeto po Humar,

2010). Povečal jo je predvsem s krepitvijo prodajnega oddelka in finančno motivacijo

zaposlenih. Slednja je pomembna predvsem zaradi velike vključenosti neposrednega

marketinga, v katerega so vključeni tudi številni zaposleni, ki so v neposrednem stiku z

gosti. Prav tako se mu je zdelo nesprejemljivo, da zgolj petina obiskovalcev Postojnske

jame obišče tudi Predjamski grad, zato so ga začeli aktivneje tržiti na sami promenadi

pred vhodom v jamo, na blagajnah in prek vodnikov.

V družbi poudarjajo, da je potrebno biti nasmejan in spoštljiv do gosta. Postojnska jama

predstavlja varno okolje, v katerem gosti niso razočarani tako ne nad samim doživetjem

kot tudi ne nad ponudbo, ki se vedno znova izboljšuje in dopolnjuje. Neposredno

priporočilo gosta predstavlja najboljši marketing. Seveda pa imajo v omenjenem

podjetju tudi tako imenovanega globalnega sodnika. Slednjega predstavljajo spletne

strani za popotnike. Prepričani so, da največ k spremembam pripomorejo gostje, ki

napišejo pripombe. Prav tako se je marsikdo v podjetju čudil izvršni direktorici za

marketing, ko je rekla, da priznava le svetovni splet kot globalnega ocenjevalca

njihovega dela in storitev. Vsako jutro pregleduje komentarje na spletu, zapisuje slabe

izkušnje, za katere nato skušajo na kolegijih najti čim boljšo rešitev (povzeto po

Suhadolnik, 2013a).

Dobra lastnost tega podjetja je v tem, da vsi zaposleni že kar nekaj časa sodelujejo med

seboj in je klima v podjetju zelo dobra. Med direktorjem in zaposlenimi skozi vse

podatke, ki smo jih uspeli dobiti, ni čutiti pretirano velike hierarhije. Ve se sicer, kdo je

kdo v podjetju, a prav tako se vsi zavedajo, da skupaj zmorejo več.

Zaposleni v podjetju Postojnska jama, d. d., so vsak mesec nagrajeni. Gospodu

Batagelju se zdi pomembno tudi pošteno plačevanje delavcev kot tudi izplačilo trinajste

plače ter regresa. Nadpovprečno visoke plače tistih, ki opravljajo dela v gostinski

ponudbi, usklajujejo s plačami v turističnem in trgovinskem delu. Strinjajo se, da je

dobre delavce potrebno nagrajevati, veliko pomembnost pa dajejo na kolegialnost med

39

zaposlenimi. V podjetju v celoti skrbijo za železnico, v lokomotivo so vgradili asinhroni

motor, zaradi katerega lažje in hitreje zavira, uvedli so protihrupni sistem za tirne

zavore. Jamo stalno perejo, prav tako vsako leto očistijo nekaj kilometrov jame, kjer so

v preteklosti dolga leta odmetavali smeti (povzeto po Suhadolnik, 2013a).

Batagelj velik potencial vidi v križarkah, zaradi katerih se že nekaj let povečuje število

obiskovalcev v poletnih mesecih (povzeto po Humar, 2010). Tu bi se bilo potrebno

povezati s samimi organizatorji teh potovanj. Obisk Postojnske jame je idealen, saj je od

ladje do Postojne le dobre pol ure vožnje po avtocesti. Večjim skupinam bi bilo dobro

prilagodili tudi urnik (mogoče organizirati enkrat mesečno nočni ogled jame). Njihova

ideja je tudi, da bi Postojnčani, ki so jamo večinoma že videli, imeli prost vstop vanjo, s

čimer jih želijo spodbuditi, da bi na ogled te naravne znamenitosti večkrat peljali tudi

svoje goste in poslovne partnerje. Kot ciljni trg zdaj osebno vidimo tudi Hrvaško,

predvsem zaradi nedavnega vstopa v Evropsko unijo. Poraja se vprašanje, zakaj si ne bi

italijanski učenci in dijaki prišli ogledat jame in gradu, če naši hodijo v Gardaland.

Podjetje kljub ekonomski krizi, ki vlada po svetu, ne načrtuje dviga cen, saj bi z

morebitnim dvigom le-teh lahko kaj hitro postali nekonkurenčni na svetovnem trgu. S

tem pa bi rast samega podjetja hitro poniknila, družba pa zašla v težave. Prav tako

povečanje prodaje ne sme biti izvedeno v smeri, da bi bilo potrebno cene znižati. Z

rastjo in večjim številom obiskovalcev mora biti podjetje sposobno ustvariti in ponuditi

nove stvari.

Več gostov bi lahko pritegnili s pestrejšo ponudbo spremljajočih dejavnosti in

projektov. Poudarek lahko namenijo vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ne pa toliko

samim zabaviščnim vsebinah. Zlasti v nizki sezoni, to je v hladnejših mesecih, bi lahko

organizirali več dogodkov, kot so koncerti in protokolarni obiski.

Podjetje zaznava naraščanje zanimanja za poti, na katerih ni gneče, zato so v ponudbo

dodali ogled, ki obiskovalce odpelje stran od utečenih turističnih poti. Takšen ogled je

na primer ogled »Po poteh Luke Čeča«, ki je namenjen tistim, ki si želijo občutiti, kako

so se v jami znašli prvi obiskovalci, in tistim, ki si želijo adrenalinskih doživetij. Za

ogled jame se oblečete v jamarski kombinezon ter si nadenete čelado in svetilko,

prehoditi pa je treba tako turistične kot ne turistične poti. Zanj je treba odšteti 89 EUR,

traja tri ure, v tem času pa je treba opraviti osem nalog: med njimi sta tudi spust po vrvi

in prečkanje podzemne reke Pivke v jamarskem čolnu. Cilj na površju udeleženci

dosežejo s svojo lastno iznajdljivostjo in ob timskem sodelovanju (povzeto po Mikuš,

2013).

Dejansko v praksi ni veliko podjetij, ki bi rasla le strogo generično, ampak se generična

oblika in diverzifikacija prepletata. Tudi pri opazovanju našega podjetja smo ugotovili,

da je diverzifikacija prisotna kot podpora temeljnemu, že obstoječemu programu.

Diverzifikacija tako omogoča nadaljnjo generično rast našega podjetja. Z njo v podjetju

kompenzirajo učinke sezonskosti. Je pa po našem mnenju v podjetju prisotna tudi kot

način motiviranja zaposlenih.

Največjo naložbo predstavlja prenova hotela Jama, saj ta predstavlja možnost zadržanja

obiskovalcev za več dni. Hotel obnavljajo postopoma, saj je to zelo velik finančni

zalogaj in bi jih lahko pokopal. Dinamika prenove je odvisna tudi od potreb gostov,

predvidoma pa naj bi hotel v celoti prenovili v naslednjih šestih do sedmih letih

40

(povzeto po Humar, 2010). Celotna prenova hotela Jama naj bi se končala aprila, leta

2015. Poleg urejene okolice naj bi hotel ponujal tudi nova delovna mesta za lokalno

prebivalstvo, samim turistom pa omogočil udobje in dodatne dejavnosti (povzeto po

Jernejčič, 2015).

Leta 2012 (povzeto po Suhadolnik, 2013a) so odprli nov gostinski objekt Briljant s

samopostrežno restavracijo, kavarno, barom in picerijo, postavili nove sanitarije,

prodajalno vstopnic, most čez reko; letos pa so ob Modrijanovo domačijo umestili še

nov arhitekturno primeren skedenj z gostinsko ponudbo. Obiskovalcem, ki potujejo z

majhnimi ali večjimi psi, pa so poleg številnih, na novo urejenih in hortikulturno

obogatenih sprehajalnih poti v parku, na voljo tudi pesjaki, kjer lahko med ogledom

jame brezskrbno in brezplačno pustijo svoje hišne ljubljenčke. Niso pa pozabili niti na

otroke, ki so jim namenili igralo v obliki vlakca.

V lasti podjetja je tudi šest gostinskih lokalov v neposredni bližini jame, ki so v najemu.

V svojo ponudbo so vključili devet turističnih apartmajev v središču Postojne. Objekt,

ki je pod spomeniškim varstvom in v sklopu katerega je tudi restavracija Jadran, so

kupili že pred več kot desetletjem, in sicer za poslovne prostore, vendar so zaradi

velikega števila lastnikov več let razčiščevali lastniška razmerja. Nato so v njem

nameravali zgraditi stanovanja, vendar je sprememba občinskega prostorskega načrta

leta 2008 omogočila zgolj gradnjo turističnih apartmajev. Maja 2009 so jih začeli tudi

graditi in zdaj jih ponujajo gostom, ki bi želeli v Postojni prenočiti (povzeto po Humar,

2010).

Potrebnih je bilo 111 let, da so se želje in ideje o postavitvi muzeja Postojnske jame

uresničile. Podjetje je odprlo razstavno zbirko Expo Postojnska jama Kras, ki je

največja razstava o krasu in Postojnski jami kot njegovem edinstvenem pojavu. Sama

razstava je postavljena v nekdanjem notranjem hotelskem bazenu, v stavbi na začetku

promenade, pomeni pa dopolnitev obstoječe ponudbe ter nadgradnjo dosedanje

interpretacije jame z novimi vsebinami. Ob samem odprtju je gospod Batagelj poudaril,

da je omenjena razstava »največja stalna razstava o jami in kraških pojavih na svetu«.

Celotna vrednost investicije je znašala okrog tri milijone EUR (povzeto po Rr/bg,

2015).

Sredi aprila 2015 so v Postojnski jami odprli prenovljeno čakalnico in hodnik, kjer

obiskovalci vstopajo v jamski vlak. Po zamisli arhitekta Leona Belušiča so eno steno

starega vstopnega »tunela« nadomestili z nizom belih stebrov in s steklom, ki dopušča

naravno osvetlitev samega hodnika ter odstira pogled na naravni zid in s tem pripravi

obiskovalca na vstop v podzemlje (povzeto po Jaksetič, 2015).

41

6.3 Promocija kot eden izmed instrumentov za rast proučevanega

podjetja

Turistični razvoj družba Postojnska jama, d. d., uresničuje v partnerstvu z občino. Le-ta

je s kontrolnim deležem aktivna lastnica, kar je zelo pomembno pri sprejemanju

občinskih načrtov, črpanju evropskih sredstev, saj imajo župani stkanih veliko vezi z

drugimi župani tudi zunaj Slovenije in lahko veliko prispevajo pri promociji Postojnske

jame.

Ob prevzemu podjetja so se najprej lotili elektronskega obvladovanja celotnega

turističnega procesa. Le-ta jim omogoča, da v vsakem trenutku vidijo, koliko ljudi se

nahaja v Jami, koliko vstopnic je prodanih, kdo je v službi, koliko prometa je

narejenega ter tudi, koliko kosil bodo gosti pojedli jutri. Letni oglaševalski proračun je

okrog 800 tisoč EUR. Zavedajo se, da samo zaradi njih ne bo prišel nihče v Slovenijo, a

računajo na tiste, ki pridejo v Slovenijo, da pridejo tudi v Postojnsko jamo. Na začetku

sodelovanja so si zadali, da gost ne sme nikjer čakati dlje od treh minut. Zato so najprej

rešili težavo z blagajnami, nato so se lotili vrste pred vstopom v jamo (obiske so

organizirali na pol ure). Ob prihodu na direktorski položaj so Batagelja prizadele

pripombe obiskovalcev, da jih ženejo skozi Jamo kot kakšno živino. Za odpravo te

težave so uvedli več izmen in poskrbeli za vodenje z avdio-vodniki v 15 jezikih

(povzeto po Suhadolnik, 2013a).

V podjetju so izdelali izdajo nove Zlate knjige ob 800-letnici prvega znanega podpisa v

Postojnski jami. Organizirajo različne protokolarne obiske, od slovenskega predsednika

Boruta Pahorja, japonskega cesarskega para, ameriškega senatorja, različnih tujih

političnih in gospodarskih delegacij pa vse do znanih športnikov. Izdali so spominski

kovanec za 2 EUR, ki nekako obeležuje 800 let od prvega znanega podpisa v Postojnski

jami. Sodelovali so z izdajatelji ob izidu skupne slovensko-avstrijske poštne znamke na

temo Pošte v Postojnski jami, ki je bila edina podzemna pošta. Aktivno so promovirali

svojo dejavnost in samo jamo s pomočjo obcestnih oznak, oglasnih površin na plažah,

trajektih. Omeniti velja tudi organizacijo tako imenovanih »promocijskih dni« za

predstavnike slovenskih in hrvaških šol. Prav tako organizirajo lastne dogodke in

sodelujejo pri organizaciji dogodkov drugih organizatorjev (jaslice v Postojnski jami,

vrsto Blues koncertov, košnjo v Predjami, promocijo kranjskih klobas, organizacijo

žreba skupin za Evropsko prvenstvo v košarki 2013 in drugih). V podjetju prav tako

uporabljajo sodobna spletna orodja za pospeševanje prodaje (lastna in tuja;

specializirana aplikacija, Booking, Tripadvisor, Facebook, Twitter, QR koda itd.). Ob

tem velja omeniti tudi sodelovanje na vseh pomembnejših sejmih, delavnicah, borzah,

ki jih organizira SPIRIT Slovenija. Spregledati ne gre niti trimesečne predstavitve

Postojnske jame v izložbah Nama Ljubljana, samo podjetje pa je uvedlo več novih

spominkov in prenovilo prodajna mesta (kioski, kozolec) ter prav tako uvedlo nove

produkte, kot je na primer Jamska avantura (povzeto po Postojnska jama, d. d., 2013).

V letu 2013 je bilo tako izvedenih ogromno aktivnosti na področju samega

pospeševanja prodaje. Ena največjih aktivnosti je bila zagotovo pričetek ureditve

novega razstavljenega paviljona, za katerega so uporabili lastna sredstva. Projekt je

nastajal v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa in v katerega so skupaj vložili

že več kot milijon EUR. Omogoča virtualen sprehod po jami in površju ter

42

obiskovalcem jasno razloži nastanek krasa. Cilj paviljona je, da sčasoma postane

svetovni muzej krasa (povzeto po Šalamun, 2013).

V skladu z novo politiko so v letu 2013 nadaljevali s prenovo celostne grafične podobe

in razpoznavnih znakov. V podjetju Postojnska jama, d. d., so se odločili za uporabo

enotnega logotipa za komuniciranje na korporativni ravni, v nastanku pa je tudi

priročnik same celostne grafične podobe, ki bo natančneje opredelil pojavljanje logotipa

na različnih aplikacijah ter samo podrejenost ostalih oznak oziroma znamk. Nadaljujejo

tudi z razvijanjem trgovske blagovne znamke Postojnska jama, ki se je najprej aplicirala

na embalaži za med (gre za tako imenovane nalepke na kozarcih). Omenjena blagovna

znamka se je aplicirala tudi preko dopolnjevanja embalaže drugih proizvajalcev z

obešankami. Kar velik poudarek pa so namenili tudi označevanju ter hkrati tudi

oglaševanju »Parka Postojnske jame« – mislimo na usmerjevalne table. Sam razvoj in

aplikacija blagovne znamke se nadaljuje tudi danes (prav tam, 2013).

Slika 21: Razvoj blagovne znamke Postojnska jama


Postojnska jama, d. d., je tudi eno izmed podjetij, ki se predstavlja v okviru predstavitve

Slovenije na Expo Milano 2015 (gre za tako imenovano svetovno razstavo, ki poteka

vsakih pet let in obravnava določeno temo, ki je takrat v svetovnem merilu aktualna).

43

7 SKLEP

V delu diplomskega projekta smo predstavili podjetje Postojnska jama, d. d., katerega

prvotna osnovna dejavnost je organizacija in vodenje obiskov v Postojnski jami ter

drugih jamah (jame pod Predjamskih gradom, Pivke in Črne jame, Otoške jame,

Proteusove jame Vivarij, Predjamskega gradu). Za to podjetje smo se odločili, ker je

zanimiv primer rasti podjetja s pomočjo generične strategije, katero dopolnjuje tudi

diverzifikacija.

Postojnska jama, turizem, gostinstvo in trgovina, d. d., je najuspešnejše podjetje v

panogi gostinstvo in turizem. Na podlagi vseh informacij, ki smo jih pridobili iz

različnih virov, lahko trdimo, da ima jama eno najboljših ponudb turistično urejenih jam

po svetu. Omenjena jama ni le postojnska, notranjska in slovenska last, temveč spada v

svetovno last, torej lahko povemo, da je last vseh, ki jo vidijo kot simbol klasičnega

kraškega sveta. Zaradi vsega omenjenega razumemo tudi njihovo vizijo: »Postojnska

jama – osmo čudo sveta«.

Najprej smo v teoretičnem delu opisali sami osnovni strategiji podjetniške rasti, večji

poudarek smo sicer namenili generični rasti, saj smo le-to prepoznali kot prvo strategijo

rasti podjetja Postojnska jama, d. d. Nato smo v tretjem poglavju predstavili razvoj

turizma v Sloveniji, poiskali institucije, ki ga spodbujajo in na kratko opisali naravne

znamenitosti naše države. Potem je sledila osredotočenost na omenjeno podjetje, ozrli

smo se v zgodovino, da smo bolje spoznali, kako se je skozi leta spreminjala pravno-

organizacijska oblika družbe in na kratko predstavili upravo družbe. Nekaj prostora smo

namenili tudi dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja.

Postojnska jama, d. d., raste s pomočjo generične strategije rasti na oba načina, tako s

povečevanjem obsega prodaje kot s povečevanjem profita. To nam je lepo pokazala

konkurenčna analiza, kjer smo za primerjavo s Postojnsko jamo vzeli tri konkurente, in

sicer Relax Turizem, d. d., Turistično agencijo Sonček, d. o. o., in Eventim Si, d. o. o.

Povprečna stopnja rasti čistih prihodkov od prodaje je bila med leti 2010 in 2013

12,13 %, prav tako naraščajoči je trend čistega poslovnega izida v obračunskem

obdobju, ki se je v povprečju v omenjenem obdobju povečal za 45,68 %. Ta dva

kazalnika nam kažeta, da podjetje generično raste tako s povečanjem prihodka kot tudi s

povečevanjem dobička.

Na začetku naloge smo si zastavili tri hipoteze, ki jih zdaj, na koncu, lahko vse

potrdimo. Prva hipoteza je bila, da je podjetje Postojnska jama, d. d., v preteklosti

povečevalo prihodke s pomočjo generične strategije. Za generično rast morajo biti

izpolnjeni številni pogoji, od rastočega trga, razvijajočega proizvoda, fleksibilne

organizacije do profitibilnosti. Vse pogoje za uspešno generično rast Postojnska jama

ima, zato jo tudi uspešno uresničuje.

Potrdimo tudi drugo hipotezo, ki pravi, da je najprimernejša strategija za nadaljnjo rast

generična strategija skupaj z diverzifikacijo. Dejstvo je namreč, da mora Postojnska

jama, d. d., svojo osnovno dejavnost, organiziranje in vodenje obiskov v Postojnski jami

ter drugih jamah, dopolniti tudi z drugo ponudbo in to tudi nenehno počne (organizira

različne koncerte, odprla je razstavni muzej o zgodovini Postojnske jame in Krasa, v

44

Postojnski jami je bilo tudi žrebanje skupin za Eurobasket 2013, kar je bil edinstven

dogodek in prvič v zgodovini se je zgodilo, da je potekal neposredni prenos nekega

dogodka, ki je potekal pod površjem).

Tretja hipoteza, ki jo prav tako potrjujemo pa je, da strategija diverzifikacije omogoča

podjetju Postojnska jama, d. d., dodatna oziroma nova delovna mesta. To potrjuje in

omogoča krepitev trgovinske in gostinske ponudbe ter dopolnitev osnovne ponudbe

podjetja z novimi, izpopolnjenimi ponudbami, kar posledično pomeni tudi nove

zaposlitve.

Gospod Batagelj pravi, da je pri trženju in razvoju potrebno razmišljati, kako bi goste

čim bolj zadovoljili, ob tem pa čim manj škodili jami. Sam je uspešno oblikoval

globalno trženjsko strategijo, ki prepleta zgodovino, multikulturnost, oseben odnos do

gosta, sodobne tehnologije in trajnostni razvoj. Da urediš okolico, gre hitro, več let pa

traja, da spremeniš kulturo zaposlenih do te mere, da se do vseh gostov vedejo na enak

način; spoštljivo in ustrežljivo. Postojnska jama je edinstvena po tem, da je edina na

svetu horizontalna, nima stopnic, velika pa je tako, da te vanjo popelje tudi vlak

(povzeto po Šubic, 2014). Tako Postojnska jama kot ena izmed pomembnih evropskih

znamenitosti postaja turistična točka skorajda vsakega turista ne glede na to od kod le-ta

prihaja (Evropa, Azija, Amerika itd.).

Postojnska jama, d. d., je svojo turistično ponudbo razširila in danes podjetje upravlja z

več, vsebinsko zaokroženimi, med seboj povezanimi turističnimi središči ter naravnimi

in kulturnimi znamenitostmi Slovenije, predvsem v občini Postojna. Podjetje prav tako

razvija nove produkte, vezane na ogled Postojnske jame in nadaljuje delo predhodnikov

na področju prepoznavnosti slovenskega kraškega podzemlja. Z veliko gotovostjo lahko

trdimo, da imajo ustvarjeno neverjetno marketinško platformo. Le-ta jim bo v prihodnje

le še dodatno pomagala uresničevati strategijo generične in diverzifikacijske rasti.

Naj delo diplomskega projekta zaključimo z naslednjo kratko mislijo, ki se nam je

porajala tekom pisanja samega dela in mislimo, da je tudi več kot samo resnična:

Postojnska jama – kraljica podzemnih jam!

45

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1. Ajpes. (2015). Es.BON - Pojasnila podatkov in kazalnikov. Pridobljeno 29. junij

2015 iz Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve:

http://www.ajpes.si/Drugo/Aplikacije/eS.BON/Podatki_kazalniki?id=286.

2. Archive. (2012). Certifikatdpp. Pridobljeno 29. junij 2015 iz Archive-si-2012.com:

http://www.archive-si-2012.com/si/c/2012-07-09_96901_15/Certifikat-

Dru%C5%BEini-prijazno-podjetje/.

3. Belak, J. (2002). Politika podjetja in strateški management. Maribor: Založba MER.

4. Bennett, M. (1989). Managing Growth. NatWest: Pitman Publising.

5. Bisnode, d. o. o. (2015). V krizi so bonitetne ocene še bolj iskane. Pridobljeno 10.

junij 2015 iz Bisnode, d. o. o.: http://www2.gvin.com/index.php/v-krizi-so-

bonitetne-ocene-se-bolj-iskane/.

6. Brezovec, T. in Pak, M. (2011). 20 let slovenskega turizma. Pridobljeno 8. julij 2015

iz 20 let slovenskega turizma: http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in-

zdaj/20-let/.

7. Borko, M. (2014). Hoteli pod vodo, restavracije site. MANAGER – rubrika: Naj, št.

4, str. 110.

8. Cambell, D., Stonehouse, G. in Houston, B. (2002). Business Strategy. Burlington:

Elsevier Butterworth-Heinemann.

9. Družini prijazno podjetje. (2012). Novi imetniki certifikata Družini prijazno

podjetje. Pridobljeno 29. junij 2015 iz Družini prijazno podjetje:

http://www.certifikatdpp.si/novice/.

10. Družini prijazno podjetje. (2015). Polni certifikat »Družini prijazno podjetje«.

Pridobljeno 27. junij 2015 iz Družini prijazno podjetje:

http://www.certifikatdpp.si/images/izdelki/hires/slika/druzini_prijazno_polni.jpg.

11. Eventim Si, d. o. o. (2015). O Eventim.si. Pridobljeno 27. junij 2015 iz Eventim Si,

d. o. o.: http://www.eventim.si/si/o_nas/.

12. Flamholtz, E. G. (1990). Growing Pains: How to Make the Transition from an

Entrepreneurship to a Professionally Managed Firm. Oxford: Jossey Bass

Publishers.

13. GVIN. (2015). Podatkovna baza. Pridobljeno 8. junij 2015 iz Gvin.com:

http://www2.gvin.com/.

14. Hočevar, N. (2014). Globalni trendi in bikovska rast. Turizem – rubrika: Trendi v

turizmu, št. 114, str. 4.

46

15. Hrovatin, N. (2006). Vplivi turizma in turistični tokovi v Postojnski jami. Koper:

Fakulteta za humanistične študije.

16. Humar, B. (2010). Postojnska zgodba o jami. MANAGER – rubrika: Ljudje&Ideje,

št. 9, str. 14.

17. Imperativ. (2015). Tržne raziskave in analiza trga. Pridobljeno 1. julij 2015 iz

Imperativ raziskave: http://www.imperativ.si/tr382ne-raziskave-in-analiza-trga.html.

18. Invalidom prijazno. (2015). Logo. Pridobljeno 27. junij 2015 iz Invalidom-

prijazno.eu: http://www.invalidom-prijazno.eu/design/logo.gif.

19. Jaklič, M. (1999). Poslovno okolje podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

20. Jaksetič, D. (2015). Z novim vhodom v novo »petletko«. DELO – rubrika:

Gospodarska priloga, št. 88, str. 11.

21. Jernejčič, A. (2015). Hotel Jama bo spet zaživel. DNEVNIK – rubrika: Slovenija, št.

11, str. 10.

22. Kodre, T. (2014). Kratka. VEČER – rubrika: Gospodarstvo, št. 1, str. 6.

23. Kokotec-Novak M., Korošec B., Melavc D., Lutar Skerbinjek A., Kolar I., Horvat

R. (2009). Osnove računovodstva. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

24. MGRT. (2012). Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016 »Partnerstvo za

trajnostni razvoj turizma 2012–2016«. Pridobljeno 8. julij 2015 iz Ministrstvo za

gospodarski razvoj in tehnologijo:

http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/11987/8368/.

25. MGRT. (2014). Postojnska jama prejela nagrado zlato jabolko. Pridobljeno 27.

junij 2015 iz Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:

http://www.mgrt.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/2159/9841/cbc5b9b2233

77fff988064608b370380/.

26. Mikuš, Š. (2013). Postojnska jama povečuje prihodke z razširjeno ponudbo. Finance

– rubrika: Zadnja stran, št. 217, str. 24.

27. Moja Slovenija na dlani. (2015). Znamenitosti Slovenije. Pridobljeno 8. julij 2015 iz

Moja Slovenija na dlani: http://www.slovenijanadlani.si/znamenitosti/.

28. Moja zaposlitev. (2015). Predstavitev podjetja: Postojnska jama, d.d. Pridobljeno

27. junij 2015 iz Moja zaposlitev: http://m.mojazaposlitev.si/pregled-

delodajalca/?id=2555.

29. Penrose, E. (1995). The Theory of The Growth of the Firm, Third Edition. Oxford:

University Press.

30. Postojnska jama, d. d. (2015a). Lepotica svetovnega slovesa. Pridobljeno 29. junij

2015 iz Postojnska jama, d. d.: http://www.postojnska-jama.eu/.

31. Postojnska jama, d. d. (2010). Letno poročilo 2010. Postojna: Postojnska jama, d. d.

47



34. Postojnska jama, d. d. ( 2013). Letno poročilo 2013. Postojna: Postojnska jama, d. d.

35. Postojnska jama, d. d. (2015b). Zgodovina. Pridobljeno 29. junij 2015 iz Postojnska

jama, d. d.: http://www.postojnska-jama.eu/si/o-upravljalcu/zgodovina/.

36. Postojnska jama, d. d. (2015c). Priročnik standardov uporabe razpoznavega znaka

ter spremljujočih tipskih elementov. Pridobljeno 27. junij 2015 iz Postojnska jama,

d. d.: http://www.postojnska-jama.eu/assets/Uploads/Prirocnik-Postojnska-jama-

september-2011.pdf.

37. Pšeničny, V. (2000). Rast podjetja in žetev: študijsko gradivo. Portorož: Gea

College, Visoka strokovna šola za podjetništvo.

38. Pučko, D. (1999). Strateško upravljanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

39. Relax Turizem, d. d. (2015). O Relaxu. Pridobljeno 27. junij 2015 iz Relax Turizem,

d. d.: http://www.relax.si/vsebine/28/najvecji_slovenski_organizator_pocitnic.

40. Rifai, T. (2014). Turizem: rast in odgovornost. Turizem – rubrika: Gostujoči

komentar, št. 114, str. 7.

41. Rr/bg. (2015). Postojnska jama dobila svoj muzej Krasa. STA – rubrika:

Gospodarstvo, št. 1, str. 1.

42. Rr/jes. (2013). Postojnsko jamo si bo letos ogledalo 545.000 obiskovalcev. STA –

rubrika: Gospodarstvo - Slovenija, št. 1, str. 1.

43. Slovenian Business Club. (2015). Velika nagrada za Marketinško odličnost 2015

podjetju Postojnska jama. Pridobljeno 27. junij 2015 iz Slovenian Business Club:

http://www.slovenianbusinessclub.si/velika-nagrada-za-marketinsko-odlicnost-

postojnski-jami/.

44. Socialni inovatorji prihodnosti. (2015). Socialno podjetništvo: Tržne raziskave in

analiza trga. Pridobljeno 1. julij 2015 iz Socialni inovatorji prihodnosti:

http://www.socialni-inovatorji.si/knjiga/socialno-podjetnistvo/44-trzne-raziskave-

analiza-trga.

45. SPIRIT Slovenija. (2015). Znamka I feel Slovenia. Pridobljeno 8. julij 2015 iz

SPIRIT Slovenija, javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovacij, razvoja,

investicij in turizma: http://www.spiritslovenia.si/znamka-i-feel-slovenia.

46. Suhadolnik, G. (2013a). Včasih je najboljša naložba nasmešek. MANAGER –

rubrika: Ljudje & Ideje, št. 6, str. 34.

47. Suhadolnik, G. (2013b). Hotelirji imajo mačka. MANAGER – rubrika: Naj, št. 6.,

str. 88.

48

48. SURS. (2015). Turizem v Sloveniji. Pridobljeno 22. junij 2015 iz Statistični urad

republike Slovenije:

http://www.stat.si/obcine/Vsebina.aspx?leto=2015&ClanekNaslov=TurizemSplosno.

49. Šalamun, A. (2013). V Postojnski jami podirajo rekorde. Finance – rubrika:

Dogodki in ozadja, št. 190, str. 8.

50. Šubic, P. (2014). Zadovoljen gost najbolje prodaja Postojnsko jamo. FINANCE – rubrika: Trženje, št. 89, str. 15.

51. Tajnikar, M. (2006). Tvegano poslovodenje: Knjiga o poslovedenju rastočih poslov,

druga izdaja. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

52. Turistična agencija Sonček, d. o. o. (2015). Zaupanje. Pridobljeno 27. junij 2015 iz

Turistična agencija Sonček, d. o. o.: http://www.sonchek.com/zaupanje.

53. Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. (2008). Letno poročilo 2008.

Postojna: Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

54. Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. (2009). Letno poročilo 2009.

Postojna: Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

55. Vlada RS. (2012). Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016. Pridobljeno 8.

julij 2015 iz Uradni slovenski turistični informacijski portal:

http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem

_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf.

56. Zavadlav, S. (2011). V Postojnski jami so že presegli lanski obisk. Primorske novice

– rubrika: Primorska, št. 1.

ANALIZA MOŽNOSTI ZA RAST NA PRIMERU POSLOVNEGA ...ANALIZA MOŽNOSTI ZA RAST NA PRIMERU POSLOVNEGA...

Documents

Transcript of ANALIZA MOŽNOSTI ZA RAST NA PRIMERU POSLOVNEGA ...ANALIZA MOŽNOSTI ZA RAST NA PRIMERU POSLOVNEGA...