19|1 2014

ACTA

HIS

TOR

IAE

AR

TIS S

LOV

ENIC

A

19| 1

2

014

Speča Diana z nimfami in satiroma, slika na stropu dvorane v gradu Hrastovec (izrez)

ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 19|1 2014 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU

ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA

http://uifs1.zrc-sazu.si

25 �

Vsebina • Contents

Katarina Šmid, Fragment pripovednega reliefa na grobnici Spektatijev v Šempetru. Epizoda zgodbe o Orestu in Ifigeniji na Tavridi ali Toantov dokončni poraz na otoku Sminta? • The Fragmentary Narrative Scene from the Tomb of Spectatii at Šempeter. An Episode of the Story of Orstes and Iphigenia among the Taurians or the Final Demise

of King Thoas on the Island of Sminthe?

Matjaž Ambrožič, Pregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem • Verzeichnis der vorjosephinischen Bruderschaften in der slowenischen Steiermark

Tina Košak, Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu • Picture Collections of the Counts of Herberstein. The Collection of Erasmus Friedrich Count of Herberstein

Ana Lavrič, Slovenski »panteon« v Slomškovih Drobtinicah in pri Novi Cerkvi • The Slovenian ‘Pantheon’ in Slomšek‘s Almanac Drobtinice and in the Church at Nova Cerkev

Franci Lazarini, »Začeti pa moramo na vsak način že letos, sicer lahko naredimo križ črez novo cerkev.« O neuresničeni gradnji nove cerkve sv. Magdalene v Mariboru • »Wir müssen auf jeden Fall noch in diesem Jahr beginnen, sonst können wir die neue Kirche in den Mond schreiben.« Über den nichtrealisierten Bau der neuen Hl. Magdalena Kirche in Maribor (Marburg a. d. Drau)

Barbara Murovec, “Anyway, the question of personnel is rather difficult …” . Some Observations on Political Influence on Art (History) in Slovenia • »Skratka, kadrovsko vprašanje je dokaj težko ...« Drobci o političnem vplivu na umetnost in umetnostno zgodovino v Sloveniji

Nadja Gnamuš, Temne iluminacije. O črnih slikah Sandija Červeka • Illuminating Darkness. Reflections on Sandi Červek’s Black Paintings

Renata Komić Marn, Korespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom • The Correspondence of Karl Strahl and Ante Gaber

xxxxxxxxxxxxxxxxxx

LjubLjana 2014

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZUFrance Stele Institute of Art History ZRC SAZU

acta historiae artis sLovenica

19|1• 2014

xxxxxxx xxxxxxxxxx

Acta historiae artis Slovenica ISSN1408-0419Znanstvena revija za umetnostno zgodovino / scholarly journal for art history

Izdaja / Published byumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu / France stele institute of art history Zrc saZu

Glavna urednika / Editors-in-chief Mija oter Gorenčič, blaž resman

Uredniški odbor / Editorial boardtina Košak, ana Lavrič, barbara Murovec, Mija oter Gorenčič, blaž resman, helena seražin

Mednarodni svetovalni odbor / International advisory boardGünter brucher (salzburg), jaromir homolka (Praha), iris Lauterbach (München), hellmut Lorenz (Wien), Milan Pelc (Zagreb), Paola rossi (venezia), sergio tavano (Gorizia-trieste)

Lektoriranje / Language editingolivia hellewell, Kirsten hempkin, Mija oter Gorenčič, anke schlecht

Prevodi / Translationsnadja Gnamuš, renata Komić Marn, tina Košak, Franci Lazarini, blaž resman, Katarina Šmid

Oblikovna zasnova in prelom / Design and layout byandrej Furlan

Naslov uredništva / Editorial office addressacta historiae artis slovenicanovi trg 2, p.p. 306, si-1001 Ljubljana, slovenijae-pošta / e-mail: uifs@zrc-sazu.sispletna stran / Web site: http://uifs1.zrc-sazu.si

Revija je indeksirana v / Journal is indexed inbha, Francis, ibZ, erih, ebsco Publishing, scopus

Letna naročnina / Annual subscription: 35 €Posamezna enojna številka / Single issue: 25 € Letna naročnina za študente in dijake: 25 €Letna naročnina za tujino in ustanove / Annual Subscription outside Slovenia, institutions: 48 €

Naročila sprejema / Orders should be sent toZaložba Zrc / Zrc Publishing novi trg 2, p. p. 306, si-1001, slovenijae-pošta / e-mail: zalozba@zrc-sazu.si

ahas izhaja s podporo agencije za raziskovalno dejavnost republike slovenije.ahas is published with the support of the slovenian research agency.

© 2014, ZRC SAZU, LjubljanaTisk / Printed bycicero d. o. o., begunjeNaklada / Print run: 400

Vsebina Contents

DISSERTATIONES

Katarina ŠmidFragment pripovednega reliefa na grobnici Spektatijev v Šempetru. Epizoda zgodbe o Orestu in Ifigeniji na Tavridi ali Toantov dokončni poraz na otoku Sminta? 7

The Fragmentary Narrative Scene from the Tomb of Spectatii at Šempeter. An Episode of the Story of Orstes and Iphigenia among the Taurians or the Final Demise of King Thoas on the Island of Sminthe? 16

Matjaž ambrožičPregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem 17

Verzeichnis der vorjosephinischen Bruderschaften in der slowenischen Steiermark 52

tina KošakSlikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu 53

Picture Collections of the Counts of Herberstein. The Collection of Erasmus Friedrich Count of Herberstein 90

ana LavričSlovenski »panteon« v Slomškovih Drobtinicah in pri Novi Cerkvi 93

The Slovenian ‘Pantheon’ in Slomšek’ s Almanac Drobtinice and in the Church at Nova Cerkev 121

Franci Lazarini»Začeti pa moramo na vsak način že letos, sicer lahko naredimo križ črez novo cerkev.« O neuresničeni gradnji nove cerkve sv. Magdalene v Mariboru 123

»Wir müssen auf jeden Fall noch in diesem Jahr beginnen, sonst können wir die neue Kirche in den Mond schreiben.« Über den nichtrealisierten Bau der neuen Hl. Magdalena Kirche in Maribor (Marburg a. d. Drau) 141

barbara Murovec“Anyway, the question of personnel is rather difficult …” Some Observations on Political Influence on Art (History) in Slovenia 143

»Skratka, kadrovsko vprašanje je dokaj težko ...« Drobci o političnem vplivu na umetnost in umetnostno zgodovino v Sloveniji 153

nadja GnamušTemne iluminacije. O črnih slikah Sandija Červeka 155

Illuminating Darkness. Reflections on Sandi Červek’ s Black Paintings 169

DOCUMENTA

renata Komić MarnKorespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom 187

The Correspondence of Karl Strahl and Ante Gaber 203

APPARATUS

izvlečki in ključne besede / abstracts and keywords 207sodelavci / contributors 213viri ilustracij / Photographic credits 215

DISSERTATIONES

7

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|1 ∙ 2014, 7–16

Fragment pripovednega reliefa na grobnici Spektatijev v ŠempetruEpizoda zgodbe o Orestu in Ifigeniji na Tavridi ali Toantov dokončni poraz na otoku Sminta?

Katarina Šmid

Grobnica spektatijev v Šempetru v savinjski dolini, katere čas nastanka je kakor pri ostalih šempetrskih nagrobnih spomenikih še zmeraj razpet med zgodnje 2. stol. po Kr. in leto 212, ko je bila uzakonjena podelitev rimskega državljanstva svobodnim prebivalcem imperija (Constitutio Antoniniana), je okrašena z več pripovednimi prizori iz zgodbe o orestu, ifigeniji in Piladu na tavridi (sl. 1).1 izmed njih je nerazložen ostal edino fragment na levi bočni stranici (sl. 1, 2).

ohranjen je zgolj majhen trikoten del, na katerem razločimo par nog na dvignjenem podestu: leva noga je iztegnjena nazaj, medtem ko je desna skrčena, tako da je bila figura bržkone upodobljena v profilu ali vsaj zasuku. Pod njo z nogami na levi leži na tleh neki lik, ki je ohranjen približno do ramen in je oblečen v do kolen segajoče oblačilo, z desnico pa sega preko stojne površine.

Posebej se z razlago tega fragmenta ni ukvarjal nihče; njegova morebitna vsebina je bila ome-njana le v povezavi s preostalimi reliefi na grobnici spektatijev. josip Klemenc je sprva sklepal, da dvojica »predstavlja nekega Grka (ahil), ki prebada pod seboj ležečega borca v orientalski opravi

1 o grobnici predvsem: josip KLeMenc, vera KoLŠeK, Peter Petru, Antične grobnice v Šempetru, Ljubljana 1972 (Katalogi in monografije, 9/2), pp. 14–18; Margaretha bonanno aravantinos, il mito di ifigenia in tauride sui sarcofagi attici di età romana, Grabeskunst der römischen Kaiserzeit (ed. Guntram Koch), Mainz am rhein 1993, pp. 69–71; jože KasteLic, Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih. Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana 1998, pp. 214–215, 531–568; sascha Priester, Mythenbild und Grabbau. alkestis, europa, orest und die bilderwelt der römischen nekropole von Šempeter, Kölner Jahrbuch, 31, 1998, pp. 26–37; Gabriele KreMer, Antike Grabbauten in Noricum. Katalog und Auswertung von Werkstücken als Beitrag zur Rekonstruktion und Ty-pologie, Wien 2001 (Österreichisches archäologisches institut. sonderschriften, 36), pp. 35–43. o dataciji: ana in jaroslav ŠaŠeL, Inscriptiones Latinae, quae in Iugoslavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt, Ljubljana 1963 (situla, 5), p. 127, nos. 371–372; KLeMenc, KoLŠeK, Petru 1972 (n. 1), pp. 11–12; Peter KranZ, Die Grabmonumente von Šempeter. beobachtungen zur entwicklung der bildhauerkunst in noricum während der mittleren und späten römischen Kaiserzeit, Bonner Jahrbücher, 186, 1986, pp. 228–239; Margaretha PochMarsKi-naGeLe, Die dionysischen Reliefs in Noricum und ihre Vorbilder, Wien 1992 (Dissertationen der universität Wien, 228), pp. 60–65, 88–89, 166–172, 176–181, nos. 50–53, 78; reinhold WeDeniG, Epigraphische Quellen zur städtischen Administration in Noricum, Klagenfurt 1997 (aus Forschung und Kunst, 31), pp. 142–144, no. c 34. Za povzetek predlogov datacije grobnice: Katarina ŠMiD, Prizori iz trojanske vojne in mit o Orestu na rim-skih nagrobnih spomenikih Celeje, Viruna in Pojtovione, Koper 2013 (tipkopis doktorske disertacije), pp. 244–254. o narativnem ciklu: josip KLeMenc, trojanska pravljica na nagrobnih spomenikih iz Šempetra ob savinji, Zbornik Filozofske fakultete, 2, 1955, pp. 62–63; josip KLeMenc, Das römische Gräberfeld in st. Peter im sanntale, Archae-ologia Iugoslavica, 2, 1956, p. 62; josip KLeMenc, rimsko grobišče v Šempetru v savinjski dolini, Celjski zbornik, 1958, p. 157; josip KLeMenc, Rimske izkopanine v Šempetru, Ljubljana 1961 (spomeniški vodniki, 1), p. 35; vera KoLŠeK, Šempetrska nekropola, Maribor 1971 (Kulturni in naravni spomeniki slovenije, 27), p. 10.

8

KATARINA ŠMID

(morda hektorja)«.2 Kasneje je le še ugotavljal, da odlo-mek »predstavlja na tleh ležečega sovražnika, ki ga bo zmagovalec vsak čas prebodel s sulico«.3 Margaretha bonanno aravantinos je domnevala, da je upodobljen boj Grkov z barbari,4 sascha Priester pa je prizor pove-zal s spopadom oresta in Pilada s tavrijci na levi bočni strani in sklepal, da je morda tudi tu prikazana epizo-da, ki bi sodila v ta tematski sklop, na ohranjenem delu pa je lahko določil le eno stoječo in eno padlo figuro.5 nihče od dosedanjih interpretov svojih izvajanj ni po-drobneje argumentiral.

upoštevaje oba lika, se ponuja več možnih razlag prizora. Lahko bi, denimo, upodabljal uboj ajgista in Klitajmestre v argoški palači (aesch. Cho. 869–930). oba pripovedna dela Oresteje sta na sarkofagih do-sledno upodobljena ločeno: prizori na tavridi na po-krovu, uboj matere in njenega ljubimca pa na skrinji. Zanimivo je, da slednja epizoda bistveno pogosteje kot na grškem vzhodu nastopa na sarkofagih iz mesta rim, saj je izpričana le na enem, danes izgubljenem atiškem sarkofagu.6 orest običajno z mečem v roki stoji za truplom svoje matere, pri čemer drža njegovih nog sicer ustreza stoji lika v Šempetru, a problemi na-stopijo pri ležeči figuri. Klitajmestra vselej leži tako, da je jasno vidno njeno razgaljeno oprsje, mrtvec pa prav tako ne more biti ajgist, saj je temu maščevalni orest tik pred smrtjo strgal oblačila s telesa, njegovo truplo pa je vrženo preko kakšnega kosa pohištva in leži z glavo na tleh (sl. 3).7

več kot očitno se tudi ta prizor ne ujema s figu-rama na grobnici spektatijev, poleg tega pa bi bilo na

moč nenavadno, če bi se na šempetrski grobnici eden ob drugem pojavila dela orestove zgodbe, ki sicer tako v literarnem kot v likovnem izročilu nastopata strogo ločena.

2 josip KLeMenc, Začasno poročilo o izkopavanju v Šempetru od 1952. do 1955. leta, Arheološki vestnik, 6/2, 1955, p. 299.

3 KLeMenc 1958 (n. 1), p. 157. cf. josip KLeMenc, typen der Grabdenkmäler aus st. Peter im sanntale, Ar-chaeologia Iugoslavica, 3, 1959, p. 57.

4 bonanno aravantinos 1993 (n. 1), p. 70.5 Priester 1998 (n. 1), p. 30.6 o upodobitvah na sarkofagih iz delavnic v mestu rim: carl robert, Die antiken Sarkophagreliefs. 2: Mytholo-

gische Cyklen, berlin 1890, pp. 166–177; ruth bieLFeLDt, Orestes auf römischen Sarkophagen, berlin 2005, pp. 54–137. o izgubljenem atiškem sarkofagu: henri stern, un sarcophage de la Gayole découvert par Peiresc, Gallia, 15/1, 1957, pp. 73–85; john howard oaKLeY, Die attischen Sarkophage. Andere Mythen, berlin 2011 (Die antiken sarkophagreliefs, 9/1, 3), pp. 41–43.

7 cf. bieLFeLDt 2005 (n. 6), pp. 84–92.

1. Levi stranski pogled na rekonstruirano grobnico Spektatijev, konec 2.–začetek 3. stol. po Kr., Šempeter v Savinjski dolini

9

FRAGMENT PRIPOvEDNEGA RELIEFA NA GRObNICI SPEKTATIJEv v ŠEMPETRU

Zgodba o ifigeniji med tavrijci je sicer najpogosteje zastopana na sarkofagih, ki so bili izdelani v mestu rim, medtem ko sta na atiških sarkofagih zaenkrat v razvidu le dva primera.8 izmed vrste na sarkofagih često zastopanih epizod na grobnici spektatijev manjka prizor, kako Pilad rešuje oresta, ki je bil dobil napad blaznosti.9 ob prihodu na tavrido orest namreč začne halucinirati in z mečem napade čredo goveda v prepričanju, da se spopada z maščevalnimi erinijami. Ko se izmučen zgrudi,

8 o upodobitvah na sarkofagih iz mesta rim: robert 1890 (n. 6), pp. 177–188; bieLFeLDt 2005 (n. 6), pp. 167–239. edina znana atiška primerka sta sarkofag iz tespij (tebe, arheološki muzej teb, inv. št. 101a, 101b, 101Δ, 101e, 101ΣΤ, 101t, 103–105, 108, 109Δ, 109e, 109e¹, 112a) in sarkofag v oxfordu (ashmolean Museum, inv. št. 105, 115). o sarkofagu iz tespij: andré de riDDer, Fouilles de thespies et de l’hiéron des muses de l’héli-con, Bulletin de correspondance hellénique, 46, 1922, pp. 283–285, no. 136; antonio GiuLiano, Il commercio dei sarcofagi attici, roma 1962 (studia archaeologica, 4), p. 37, no. 129; antonio GiuLiano, beatrice PaLMa, La maniera ateniese di eta’romana. I maestri dei sarcofagi attici, roma 1978 (studi Miscellanei, 24), pp. 47–48; Marghareta bonanno aravantinos, i sarcofagi di età romana della beozia. brevi considerazioni, Colloqui del Sodalizio, 9, 1984–1990, pp. 163–165; Pascale Linant De beLLeFonDs, iphigeneia, Lexicon iconographi-cum mythologiae classicae, 5/1, Zürich-München 1990, p. 724, no. 74; bonanno aravantinos 1993 (n. 1); oaKLeY 2011 (n. 6), pp. 44–45, no. 58. o sarkofagu v oxfordu: bernard ashMoLe, iphigeneia in tauris, Essays in Memory of Karl Lehmann (ed. Lucy Freeman sandler), new York 1964 (Marsyas. studies in the history of art. supplement, 1), pp. 25–26; oaKLeY 2011 (n. 6), p. 91, no. 57.

9 na primer sarkofagi v Louvru (Pariz, Louvre, inv. št. Ma 1610), rimu (vatikan, Musei vaticani – Museo chiaramonti, inv. št. 688–iii 1; Museo nazionale romano – Museo delle terme, inv. št. 106467), Malibuju (j. Paul Getty Museum, inv. št. 71.aa.266), Münchnu (Glyptothek, inv. št. Gl 363) itd. cf. bieLFeLDt 2005 (n. 6), pp. 340–341, 343–344.

3. Orest ubije Ajgista in Klitajmestro, 130–150 po Kr., Rim, Vatikan, Musei Vaticani – Museo Gregoriano Profano, inv. št. 10450

2. Delno ohranjeni prizor, grobnica Spektatijev, konec 2.–začetek 3. stol. po Kr., Šempeter v Savinjski dolini

10

KATARINA ŠMID

mu najprej skuša pomagati na noge Pilad, trenutek zatem pa oba napadejo in primejo tavrijski pa-stirji (eur. IT 285–332). na sarkofagih je ta epizoda upodobljena vselej enako: sklonjeni Pilad skuša dvigniti svojega padlega prijatelja, ki običajno v eni roki še drži meč, glava mu je omahnila na prsi, njegov prazni pogled pa izdaja nemoč (sl. 4).10

Čeprav je taka identifikacija neznanega prizora na prvi pogled prepričljiva, pa proti njej govori kar nekaj ikonografskih neskladij. Položaj telesa padle figure kaže prej na nekega tavrijca kakor na oresta, saj na nobeni od doslej znanih upodobitev iz rimskega cesarskega obdobja junak ne leži pov-sem negibno na trebuhu, kakor očitno leži neidentificirani lik na šempetrskem reliefu; orest je vselej upodobljen v polsedečem položaju. Poleg tega je šempetrski lik odet v draperijo, oblečeni pa so na grobnici spektatija Priskijana le tavrijci, medtem ko sta orest in Pilad vselej herojsko gola oziroma ogrnjena zgolj s hlamido.

ne nazadnje se velja spomniti, da na grobnici spektatijev nastopajo tudi figuralni tipi, ki izvi-rajo iz Meleagrovih sarkofagov, in zato se ne sliši nemogoče, če bi bili tudi na obravnavanem polju liki, ki jih sicer najdemo bodisi na slednjih bodisi na drugih figuralno okrašenih spomenikih.11 Podoben par stoječe in ležeče figure se pojavi npr. na sarkofagih iz mesta rim v prizoru, ko Mele-ager svojemu stricu iztrga kožo Kalidonskega merjasca, ga ubije in istočasno že dviguje meč proti naslednji žrtvi. Mitični lovec stoji v razkoraku, obrnjen je proti desni in v desnici drži meč. Pred njim leži ubiti stric, a na nobeni doslej znani upodobitvi njegovo truplo ne leži povsem iztegnjeno na tleh, temveč se jih dotika le s koleni, noge pa ima nekoliko privzdignjene (sl. 5).12 tudi na redkej-

10 cf. bieLFeDt 2005 (n. 6), pp. 171–178.11 ŠMiD 2013 (n. 1), pp. 194–195; Katarina ŠMiD, Zum Kampfszenerelief am Grabmonument der spectatii in

Šempeter, Zbornik za umetnostno zgodovino, s. n. 49, 2013, pp. 22–23.12 cf. sarkofage v rimu (Palazzo Doria Pamphilj; Musei capitolini – Museo capitolino, inv. št. 623), ostiji (ostia

antica, Museo ostiense, inv. št. 101) in Londonu (Wilton house, inv. št. 1963, 32). o sarkofagih: Guntram Koch, Die mythologischen Sarkophage. Meleager, berlin 1975 (Die antiken sarkophagreliefs, 12/6), pp. 87–88, 119, 122–124, nos. 8, 112, 120, 122.

4. Orest in Pilad, ok. 150 po Kr., München, Glyptothek, inv. št. Gl 363

11

FRAGMENT PRIPOvEDNEGA RELIEFA NA GRObNICI SPEKTATIJEv v ŠEMPETRU

ših atiških Meleagrovih sarkofagih se drža padlega ne sklada s šempetrsko figuro; Meleagrov stric se med padcem ujame na desno roko, ki mu daje oporo. ena noga leži na tleh, z drugo pa brca proti merjascu (sl. 6).13

Položaj nog stoječega lika na fragmentu v Šempetru (sl. 2) prikliče pred oči številne upodo-bitve oresta oziroma Pilada na sarkofagih iz delavnic v prestolnici rimskega cesarstva, na katerih prijatelja ponavadi stojita drug ob drugem. identično je goleno enega od njiju prikazano v prizoru, v katerem tavrijski vojščaki grška ujetnika privedejo pred ifigenijo (sl. 7) oziroma ko ona ob predaji pisma za njene svojce v Grčiji ugotovi, da pred njo stoji njen rodni brat (cf. eur. IT 827–852), a v no-beni od znanih upodobitev ne leži poleg še ena figura niti ni ta izpričana v ohranjenem literarnem izročilu.14 Poleg tega je dramatsko ključni trenutek, ko se brat in sestra prepoznata (ἀναγνώρισις), že upodobljen na reliefu na čelni strani.15

Pri iskanju možne razlage za drobec pripovednega reliefa na grobnici spektatijev se velja ozre-ti tudi na stranico sarkofaga iz sopian (budimpešta, Magyar nemzeti Múzeum, inv. št. 62.84.1-2, 62.85.1–2; sl. 9)16 in na del grobne edikule, ki je sekundarno vzidan v cerkev sv. janeza Krstnika na

13 npr. sarkofag v atenah (narodni arheološki muzej, inv. št. 1186) in izgubljeni sarkofag v Padovi (nekdaj villa altichieri). cf. Koch 1975 (n. 12), pp. 138–139, nos. 161–162.

14 cf. upodobitve na sarkofagih v Malibuju (j. Paul Getty Museum, inv. št. 71.aa.266), rimu (Palazzo Giustiniani, vzidan na dvorišču; vatikan, Musei vaticani – Museo Gregoriano Profano, inv. št. 10450), Münchnu (Glyptotek, inv. št. Gl 363) ali Weimarju (schlossmuseum, inv. št. G 1745). o upodobitvah: bieLFeLDt 2005 (n. 6), pp. 195–198.

15 o ἀναγνώρισις: KasteLic 1998 (n. 1), pp. 552–553; bieLFeLDt 2005 (n. 6), p. 231.16 o stranici sarkofaga: Georgiana GoDDarD KinG, some reliefs at budapest, American Journal of Archaeology,

37/1, 1933, p. 72; jocelyn Mary catherine toYnbee, Greek Myth in roman stone, Latomus, 36, 1977, p. 389; Linant De beLLeFonDs 1990 (n. 8), p. 69, no. 69; alice sZ. burGer, Die Skulpturen des Stadtgebietes von Sopianae und des Gebietes zwischen der Drau und der Limesstrecke Lussonium, Altinum, budapest 1991 (corpus

5. Meleager in njegov stric, začetek 3. stol. po Kr., Ostija, Museo Ostiense, inv. št. 101

6. Meleager in njegov stric, sredina 2. stol. po Kr., Atene, Narodni arheološki muzej, inv. št. 1186

12

KATARINA ŠMID

7. Orest in Pilad, 130–150 po Kr., Rim, Vatikan, Musei Vaticani – Museo Gregoriano Profano, inv. št. 10450

10. Boj in Ifigenijin beg, 2.–3. stol. po Kr., Dravinjski Vrh, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika

11. Tavrijec pred Artemidinim svetiščem, predlog rekonstrukcije prizora s sarkofaga iz Tespij

12. Orest pred Agamemnonovim grobom, 130–150 po Kr., Rim, Vatikan – Museo Gregoriano Profano, inv. št. 10450

8. Boj, konec 1. stol.–začetek 2. stol. po Kr., Novi Sad, Muzej Vojvodine, inv. št. 12

9. Boj in Ifigenijin beg, 2.–3. stol. po Kr., Budimpešta, Magyar Nemzeti Múzeum, inv. št. 62.84.1-2, 62.85.1–2

13

FRAGMENT PRIPOvEDNEGA RELIEFA NA GRObNICI SPEKTATIJEv v ŠEMPETRU

Dravinjskem vrhu nad vidmom pri Ptuju (sl. 10).17 na obeh je na desni strani upodobljen ifigenijin beg na ladjo, na levi pa sta orest ali Pilad (?), ki je ravnokar pred artemidinim svetiščem pokončal tavrijca. skupina figur na levi strani obeh panonskih reliefov na grobnici spektatijev ni zastopana, zato bi morebiti v nekoliko spremenjeni obliki lahko bila predstavljena na obravnavanem polju. orest (oziroma Pilad) bi bil v profilu obrnjen proti desni, pred njim pa bi s trebuhom na tleh ležal prema-gani sovražnik. na desni neohranjeni polovici bi bilo dovolj prostora še za artemidino svetišče, ki na grobnici ni upodobljeno, je pa izpričano na najbližji analogiji za šempetrske reliefe, na atiškem sarkofagu iz tespij (tebe, arheološki muzej teb, inv. št. 101a, 101b, 101Δ, 101e, 101ΣΤ, 101t, 103–105, 108, 109Δ, 109e, 109e¹, 112a), kjer pred tempeljskim pročeljem stoji tavrijec, ki neti ogenj (sl. 11).18

Kompozicijska analogija, ki bi utegnila govoriti v prid tovrstni razlagi, bi bil lahko prizor na spo-dnjem reliefnem polju stele iz basian (novi sad, Muzej vojvodine, inv. št. 12), kjer naj bi upodobitev sicer predstavljala oresta, ki na agamemnonovem grobu ubije mater (sl. 8).19 Po mojem mnenju je ta razlaga neprepričljiva, saj je domnevni agamemnonov grob predstavljen tako kot tavrijski artemi-din tempelj na reliefih na Dravinjskem vrhu (sl. 10), stranici sarkofaga iz sopian (sl. 9), na sarkofagu iz tespij (sl. 11) ali na sarkofagu v vatikanu (Musei vaticani – Museo Gregoriano Profano, inv. št. 10450),20 medtem ko je na orestovih sarkofagih agamemnonov grob praviloma predstavljen kot pol-krožna niša, obok oziroma podboj vrat, znotraj katerih stoji kraljeva prikazen (sl. 12).21 upoštevati pa velja tudi literarno izročilo, po katerem orest Klitajmestre ni ubil na očetovem grobu, temveč v palači (aesch. Cho. 931–932). Čeprav sta figuri, zlasti desna, ki naj bi predstavljala Klitajmestro, na reliefu iz basian izlizani, je jasno razvidno, da se bojujeta, medtem ko se je po ohranjenem literarnem izročilu kraljica smrti prepustila brez boja (cf. aesch. Cho. 922–935).

Menim, da bi bilo prizor na reliefu iz basian mogoče razložiti tudi kot »tavrijsko epizodo«, in sicer kot boj bodisi oresta bodisi Pilada s tavrijcem pred artemidinim svetiščem. Položaj nog leve figure brez dvoma ustreza položaju nog šempetrskega lika. Žal spodnji del stele ni ohranjen, tako da ne vemo, ali na tleh leži truplo že prej pokončanega sovražnika. Glede na relativno veliko razdaljo med bojujočima, je to povsem mogoče. od te razlage nekoliko odvrača čelada na glavi bojevnika, saj je orest in Pilad praviloma ne nosita, a bi s tem v zvezi na tem mestu opozorila na stelo z ifige-nijinim begom, ki je danes vzidana v cerkev sv. tereze avilske v bjelovaru (sl. 13).22 na njej poleg

signorum imperii romani. ungarn, 7), pp. 63–64, no. 101b; Mihály naGY, Lapidarium. Guide to the Archaeolo-gical Exhibitions in the Hungarian National Museum. Roman Stones, budapest 2012, pp. 66–67, no. 61.

17 o reliefu: Zorka Šubic, Konservatorska poročila. videm pri Ptuju, Varstvo spomenikov, 12, 1969, pp. 98–99; Zorka Šubic, beg ifigenije s tavride na videmskem reliefu, Ptujski zbornik, 4, 1975, pp. 95–101; stanko PahiČ, seznam rimskih kamnov v Podravju in Pomurju, Arheološki vestnik, 28, 1977, p. 47; KasteLic 1998 (n. 1), p. 549; bieLFeLDt 2005 (n. 6), pp. 219–220.

18 bonanno aravantinos 1993 (n. 1), pp. 69–70, sl. 24:2.19 o steli: nikola vuLiĆ, Antički spomenici naše zemlje, beograd 1941–1948 (spomenik srpske akademije nauka i

umetnosti, 98), p. 210; velika Dautova-ruŠevLjan, Rimska kamena plastika u jugoslovenskom delu provincije Donje Panonije, novi sad-beograd 1983 (Dissertationes et monographiae, 25), p. 20, no. 21.

20 o sarkofagu: bieLFeLDt 2005 (n. 6), p. 343, no. ii.6 (z navedbo starejše literature).21 Prim. sarkofaga v rimu (vatikan, Musei vaticani – Museo Gregoriano Profano, inv. št. 10450; villa albani, inv. št.

667). Gl. bieLFeLDt 2005 (n. 6), pp. 154–159.22 o steli: enrico Maionica, robert von schneiDer, bericht über eine reise im westlichen ungarn, Archäologisch-

epigraphische Mitteilungen aus Österreich-Ungarn, 1/2, 1877, p. 165; toYnbee 1977 (n. 16), p. 389; Mladen MeDar, o otkriću antičkog reljefa nad portalom bjelovarske župne crkve, Muzejski vjesnik, 9, 1986, pp. 11–13; nenad caMbi, stela iz župne crkve u bjelovaru, Radovi instituta za povijest umjetnosti, 27, 2003, pp. 19–25; nenad caMbi, Funerary Monuments from Dalmatia, istria and the croatian Part of Panonnia. a comparative study,

14

KATARINA ŠMID

Pilada na ladji vidimo še posadko s korintskimi čeladami na glavi in morebiti je na steli iz ba-sian kamnosek posadil čelado na glavo orestu oziroma Piladu, v kolikor ni tega detajla vsebo-vala že predloga, na katero se je opiral.

Ključni pomislek ob takšni razlagi upodo-bitve v Šempetru pa je seveda, čemu naj bi se boj s tavrijci, ki pripovedno tvori eno samo epizo-do, pojavil na kar treh reliefih iste grobnice.

Zgolj hipotetično (zaenkrat še povsem ne-podprto z ikonografskimi argumenti) bi pred-stavila še razlago prizora kot epizodo, ki se je pripetila po pobegu ifigenije, oresta in Pilada s tavride. Kamnosek ali avtor hipotetične pred-loge se tako ne bi naslonil na evripidovo trage-dijo Ifigenija pri Tavrijcih, v kateri v boj pred ladjo kot dea ex machina poseže atena (eur. IT 1435–1445), temveč bodisi na izgubljeno sofoklovo tragedijo Hriz (Χρύσης) bodisi morda na neko drugo neohranjeno besedilo, ki ga lakonsko povzema higin v svojih Bajkah (hyg. Fab. 120–121):23

/…/ Kralj je bil poslušen duhovničini besedi, Ifigenija pa je izkoristila ponujeno priložnost, odnesla kip ter se skupaj z bratom Orestom in Piladom vkrcala na ladjo. Ugoden veter jih je zanesel na otok Sminta k Apolonovemu svečeniku Hrizu. (Prevod: nada Grošelj.)(hyg. Fab. 120)24

/…/ Tedaj je [Hrizeida] razkril[a] sinu Hrizu resnico, da sta to njegova brat in sestra in da je tudi sam Agamemnonov sin. Ko je Hriz to zvedel, je skupaj z bratom Orestom ubil Toanta in z Dianinim kipom so se živi in zdravi vrnili iz tavrijske dežele v Mikene. (Prevod: nada Grošelj.)(hyg. Fab. 121)25

v Šempetru bi bila torej skladno s tem slabše izpričanim delom zgodbe o povratku lahko upo-dobljena smrt tavrijskega vladarja, ki bi ga predstavljala ležeča figura, za njim pa bi stal zmagoviti orest ali Pilad.

Religija i mit kao poticaj rimskoj provincijalnoj plastici (ed. Mirjana sanader, ante rendić Miočević), Zagreb 2005 (internationales Kolloquium über Probleme des Provinzialrömischen Kunstschaffens, 8), pp. 18–22.

23 istoimensko, a le v nekaterih fragmentih ohranjeno tragedijo je napisal npr. tudi rimski traged Pakuvij (cf. otto ribbecK, Scaenicae romanorum poesis fragmenta. 1: Tragicorum romanorum fragmenta, Lipsiae 1871, pp. 86–90; christopher Warren MarshaLL, sophocles’ chryses and the Date of iphigenia in tauris, The Play of Texts and Fragments. Essays in Honor of Martin Cropp (ed. j. robert c. cousland, james r. hume), boston-Leiden 2009, pp. 150–152). Za antične vire te epizode: cristina troso, ottaviano e oreste tra vendetta e purificazione, Numisma-tica e antichità classiche. Quaderni ticinesi, 35, 2006, p. 317, n. 3.

24 /.../ Rex sacerdoti dicto audiens fuit. Occasione Iphigenia nacta, signo sublato cum fratre Oreste et Pylade in navem ascendit ventoque secundo ad insulam Zmint[h]en ad Chrysen sacerdotem Apollinis delati sunt /.../.

25 /.../ Postea Chryses Thoanti eos cum reddere vellet, Chryses audiit senior Agamemnonis Iphigeniam et Orestem filios esse; †qui Chrysi filio suo quid veri esset patefecit, eos fratres esse et Chrysen Agamemnonis filium esse. Tum Chryses re cognita cum Oreste fratre Thoantem interfecit et inde Mycenas cum signo Dianae incolumes pervenerunt /.../.

13. Ifigenijin beg, 2. pol. 2. stol. po Kr., Bjelovar, stolna cerkev sv. Terezije Avilske

15

FRAGMENT PRIPOvEDNEGA RELIEFA NA GRObNICI SPEKTATIJEv v ŠEMPETRU

Žal ta pripovedna epizoda na otoku sminta v ohranjenem spomeniškem patrimoniju ni zasto-pana, saj je prihod oresta na otok upodobljen le na kantaru iz zlata in srebra neznane provenience iz zadnje četrtine 1. stol. pr. Kr., ki ga hrani londonski british Museum (inv. št. Gr 1960.2-1.1), in na nekaterih fragmentih aretinske keramike, a na nobenem od njih ni upodobljena toantova smrt.26

Kakor je razvidno, med znanimi cikli prizorov orestove zgodbe ni nobene dovolj sorodne kompozicije, ki bi zadovoljivo osvetlila vsebino šempetrskega reliefa. Čeprav stoječa figura do do-ločene mere ustreza nekaterim upodobitvam oresta ali Pilada, za ležečo ni najti nobene prave analogije, torej bi bila lahko povzeta po ustaljenem likovnem vzorcu za kakšno drugo mitološko pripoved, kar – poleg skrajno slabe ohranjenosti – še toliko bolj otežuje razlago upodobitve v okvi-ru cikla oresta, ifigenije in Pilada na grobnici spektatijev. Posebej je ob tem odprtem vprašanju potrebno opozoriti tudi na nujnost novih izkopavanj v Šempetru, saj evropsko pomembna in po ohranjenosti nedvomno izjemna rimska nekropola v 50. in 60. letih preteklega stoletja nikakor ni bila do konca raziskana in brez dvoma skriva še marsikatero presenečenje, med katerimi bi se lahko skrivali tudi manjkajoči deli zagonetnega reliefa.

26 o kantaru: Peter edgar corbett, Donald emrys stronG, three roman silver cups, The British Museum Quarterly, 23/3, 1961, pp. 71–77; sybille haYnes, Drei neue silberbecher im british Museum, Antike Kunst, 4, 1961, pp. 30–33; Donald emrys stronG, Greek and Roman Gold and Silver Plate (Methuen’s handbooks of archaeology), London 1966, p. 139; ernst KÜnZL, eine silberkanne mit Kentauromachie aus Pompeji, Jahrbuch des Römisch-germanischen Zentralmuseum Mainz, 22, 1975, pp. 70–72; ernst KÜnZL, Das Gebet des chryses (homer, ilias, 1. Gesang). Griechisches epos und römische Politik auf der vergoldeten silberkanne des octavius Menodorus, Jahrbuch des Römisch-germanischen Zentralmuseums Mainz, 31, 1984, pp. 372–373; Linant De beLLeFonDs 1990 (n. 8), p. 726, no. 87. o upodobitvah na aretinski keramiki gl. arturo stenico, i figli di agamennone a sminthe. toreutica e ceramica arretina, Arte in Europa. Scritti di storia dell’arte in onore di Edoardo Arslan, Milano 1966, pp. 29–46.

16

KATARINA ŠMID

The Fragmentary Narrative Scene from the Tomb of Spectatii at Šempeter

An Episode of the Story of Orstes and Iphigenia among the Taurians or the Final Demise of King Thoas on the Island of Sminthe?

Summary

This article discusses the fragmentary relief on the funerary aedicula of spectatii at the roman necropolis at Šempeter in the valley of savinja. it is the only narrative relief of this location, whose interpretation is still puzzling.The dating of this impressive marble tomb oscillates between the later antonine and the early severan period, while the apparent terminus post quem non for it is provided by the enactment of the Constitutio Antoniniana in 212 a.D. in scholarly literature to date, the intriguing relief was mostly – without any argumentation – put aside with the combat of orestes and Pylades against the taurians.

The aim of the paper is to elucidate some probable interpretations as indicated per analogiam with the depictions carved on marble orestes-sarcophagi which are produced in two main cultural hubs, i.e. rome and athens, or, on balance, regarding the accounts recorded in primary classical sources (albeit not always documented in visual arts). The following scenes are taken into consideration: Pylades saving orestes, the combat of orestes or Pylades against the taurians in front of an artemis’ shrine, the murder of aigisthos and clytaimestra in argos or the death of Thoas on the island of sminthe. nevertheless, it is quite possible that the figures – or in all probability only the lying one – hark back to the other pictorial source and do not derivate from the well-established orestes-cycle. on the whole, the final answer remains – due to the extremely poor preservation – difficult or even impossible to state.

205

xxxxxxxxxxxxxxxxxx

APPARATUS

207

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|1 ∙ 2014, 207–211

Izvlečki in ključne besedeAbstracts and keywords

Matjaž AmbrožičPregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem

Pregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem je prvi te vrste in zato ni popoln oziroma zaključen. obsega v virih in literaturi izpričane bratovščine, ki so delovale od konca 13. stoletja do ukinitve leta 1783. na podlagi liturgične hierarhije patrocinijskih naslovov lahko bratovščine razvrstimo v osem glavnih skupin s podskupinami. Zgodovinarjem in umetnostnim zgodovinarjem bo pregled v pomoč pri preučevanju bratovščin in vrednotenju njihovega vpliva na različnih področjih cerkvenega in družbenega življenja.

Ključne besede: bratovščine, spodnja Štajerska, sloven-ska Štajerska, jožefinske reforme

Matjaž AmbrožičThe Register of Pre-Josephinist Confraternities in Slovenian Styria

The register of pre-josephinist confraternities in slove-nian styria is the first of its kind and therefore not yet complete or concluded. it comprises all confraternities active from the 13th century up to their abolishment in 1783, whose existence is testified to in both archival sources and in literature. according to the liturgical hierarchy of their patrons’ titles, the confraternities are sorted into eight principal groups with subgroups. The register will be of help to historians and art historians in studying confraternities and in evaluating their impact upon different fields of ecclesiastic and social life.

Keywords: confraternities, Lower styria, slovenian styria, josephinism

Nadja GnamušTemne iluminacije. O črnih slikah Sandija Červeka

sandi Červek (1960) s svojo neobičajno fascinacijo nad črno v slovenskem prostoru zavzema posebno mesto. Monokromno črno sliko, ki jo je razvil po letu 1989, kot osrednji del svojega opusa raziskuje in razvija tudi danes. to je bila odločitev za skrajni slikarski redukcionizem, ki ni naravnan zgolj k epistemološki analizi, temveč vzpostavlja novo ontologijo slike, ki odpira široko fenomenološko in vsebinsko polje. Črna v njegovem slikarstvu ni simbol ali koncept, ampak nastopa predvsem kot snov metaumetnosti, ki teži k skoraj filozofskemu iskanju počel in mehanizmov bivajočega. K ontološki poziciji Červekovega slikarstva lahko pristopimo prek koncepta gube, ki ga je izoblikoval Gilles Deleuze v svoji istoimenski filozofski razpravi.

Ključne besede: črna, svetloba, relacionalnost, guba(nje), optična taktilnost, praznina, dvojnosti

Nadja GnamušIlluminating Darkness. Reflections on Sandi Červek’ s Black Paintings

sandi Červek (1960), with his uncommon fascination for black, occupies a special place in slovenian painting. he has insisted on black monochromes since 1989, when he developed his characteristic black painting. This was a radical decision for the reduction of pictorial means, which aimed not so much for the epistemological analysis of the formal properties of painting as it established a new ontology of painting, thus opening up a wide phenomenological and interpretative field. Červek is not concerned with black as a symbol or a concept, but rather as a meta-substance of art, which approaches an almost philosophical investigation of the fundamental principles and constitution of the existing. The ontological position of Červek’s painting can be explained in terms of the fold; the concept developed by Gilles Deleuze in his philosophical discussion of the same name.

Keywords: black, light, relationality, fold(ing), optical tactility, emptiness, dualities

208

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

Renata Komić MarnKorespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom

Prispevek vsebuje komentiran prepis dvanajstih pi-sem iz korespondence med Karlom pl. strahlom (1850−1929), lastnikom starološke umetniške zbirke, in antejem Gabrom (1883−1954), škofjeloškim publi-cistom in zbiralcem starin. njuni dopisi so zanimivi viri podatkov, ki dopolnjujejo naše poznavanje razmer na področju umetnostne zgodovine na slovenskem v prvih desetletjih 20. stoletja in osvetljujejo ozadje nastajanja ene najpomembnejših razstav starejšega slikarstva na slovenskem, Zgodovinske razstave slovenskega slikar-stva leta 1922.

Ključne besede: Karl strahl (1850−1929), ante Gaber (1883−1954), korespondenca, umetniške zbirke, slo-vensko slikarstvo, razstave

Renata Komić MarnThe Correspondence of Karl Strahl and Ante Gaber

The paper comprehends transcriptions and commen-taries of twelve letters from the correspondence be-tween the owner of the stara Loka art collection Karl von strahl (1850−1929) and Škofja Loka publicist and art collector ante Gaber (1883−1954). The letters reveal themselves as interesting sources of information which complement our knowledge about art history in slove-nia in the first decades of the 20th century and shed light upon the early stages of one of the most important exhi-bitions of slovenian painting, held in Ljubljana in1922.

Keywords: Karl strahl (1850−1929), ante Gaber (1883−1954), correspondence, art collections, sloveni-an painting, exhibitions

Tina KošakSlikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika Grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu

Članek je prvi del študije o slikarskih zbirkah grofov herberstein v njihovih rezidencah na Štajerskem med sredino 17. in koncem 18. stoletja. v njem je na podlagi znanih arhivskih virov (zlasti lastnikovega zapuščinskega inventarja) na eni in ohranjenega gradiva v zbirkah Pokrajinskega muzeja Maribor in Pokrajinskega muzeja Ptuj-ormož na drugi strani podana podrobnejša analiza strukture zbirke erazma Friderika grofa herbersteina (1631–1691) v gradu hrastovec pri Lenartu in v njegovi mestni rezidenci v Gradcu v širšem kontekstu (srednje)evropskega zbirateljstva ter sočasne ponudbe in povpraševanja na lokalnem trgu, hkrati pa tudi z vidikov razporeditve slik po prostorih, zastopanosti posameznih ikonografskih zvrsti, njihove vloge in recepcije v zbirkah ter njihove materialne vrednosti v odnosu do drugih umetnin in drugih predmetov v zapuščini.

Ključne besede: zbirateljstvo, slikarstvo, 17. stoletje, zapuščinski inventarji, vednosti slik, erazem Friderik grof herberstein (1631–1691), hrastovec, Gradec

Tina KošakPicture Collections of the Counts of Herberstein. The Collection of Erasmus Friedrich Count of Herberstein

The article is the first part of a study on picture collections of the counts of herberstein in their styrian residences between the second half of the 17th and the end of the 18th century. based on archival sources (ie. mostly probate inventories) and preserved paintings in museums in Maribor and Ptuj, it comprises an in-depth analysis of the structure of the art collection of erasmus Friedrich count of herberstein (1631–1691) in his hrastovec castle (Germ. Gutenhag) near Lenart, and in his town palace in Graz. The collection, which included more than 300 paintings, is discussed in the context of early modern (central) european collecting trends, display practices of paintings, the hierarchy of genres and with regards to the role and reception of individual paintings in the collections and their material value as compared with other artworks and objects in his assets.

Keywords: collecting, painting, 17th century, probate inventories, price values, erasmus Friedrich count of herberstein (1632–1691), hrastovec castle, Graz

209

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

Ana Lavričslovenski »panteon« v Slomškovih Drobtinicah in pri Novi Cerkvi

slomšek je narodno zavest spodbujal tudi s popular-iziranjem t. i. domačih svetnikov, kot so Maksimilijan celjski, viktorin Ptujski, Mohor in Fortunat, Modest, virgil, ciril in Metod, ema Krška, Liharda s Kamna idr. Poskrbel je za objavo njihovih življenjepisov in podob, ki so se zvrstile na naslovnicah Drobtinic v letih 1847–1858 (od risarjev predlog zanje so znani jožef reiterer, viljem Lichtenegger in ignacij Župan). jeklorezne upodobitve so bile idejno in deloma tudi formalno izhodišče fresk, ki jih je v župnijski cerkvi sv. Lenarta pri novi cerkvi leta 1886 naslikal jakob brollo. ikonografski program za skupino domačih svetnikov, ki nastopajo kot nebeška falanga v bran vseh (zlasti pa štajerskih in koroških) slovencev in slovenstva, je zasnoval tamkajšnji narod-nozavedni župnik Lavoslav Gregorec.

Ključne besede: slovenski svetniki, sv. Maksimilijan celjski, sv. viktorin Ptujski, sv. Mohor in Fortunat, sv. Modest, sv. virgil, sv. ciril in Metod, sv. ema Krška, sv. Liharda s Kamna, jožef reiterer, viljem Lichtenegger, ignacij Župan, Drobtinice, nova cerkev, anton Martin slomšek, Lavoslav Gregorec

Ana LavričThe Slovenian ‘Pantheon’ in Slomšek’ s Almanac Drobtinice and in the Church at Nova Cerkev

anton Martin slomšek, bishop of Lavant (Maribor), stimulated national consciousness also by popularizing the so-called home saints, such as Maximilian of celeia, victorinus of Poetovio, hermagoras and Fortunatus, Modestus, virgilius, cyril and Methodius, hemma of Gurk, Lihardis of stein etc. he attended to publish their biographies and images which appeared on the frontis-pieces of Drobtinice in the years 1847–1858 (of the au-thors of drawings, jožef reiterer, viljem Lichtenegger and ignacij Župan are known). These steel engravings were the ideational and partly also formal origin for the frescoes, painted in 1886 in the parish church at nova cerkev by jakob brollo. The iconographic programme for the assembly of home saints, acting as a heavenly pha-lanx in defence of all (and especially styrian and carin-thian) slovenians and of slovenianship, was made by the nationally minded parish priest Lavoslav Gregorec.

Keywords: slovenian saints, st Maximilian of celeia, st victorinus of Poetovio, sts hermagoras and Fortunatus, st Modestus, st virgilius, sts cyril and Methodius, st hemma of Gurk, st Lihardis of stein, jožef reiterer, viljem Lichtenegger, ignacij Župan, Drobtinice, nova cerkev, anton Martin slomšek, Lavoslav Gregorec

Franci Lazarini»Začeti pa moramo na vsak način že letos, sicer lahko naredimo križ črez novo cerkev.« O neuresničeni gradnji nove cerkve sv. Magdalene v Mariboru

naraščanje števila vernikov v župniji sv. Magdalene v Mariboru, tedaj največji župniji lavantinske škofije, je na prelomu 19. v 20. stoletje pripeljalo do pobude za izgradnjo nove cerkve ali povečavo obstoječe. Projekt je kar nekaj desetletij zaposloval magdalenske župnike, zlasti antona stergarja, in je zamrl šele z drugo svetovno vojno in cerkveni gradnji nenaklonjenim časom po njej. v skoraj štirih desetletjih je bilo predlaganih več načrtov za novo sakralno stavbo, delno ali v celoti so ohranjeni projekti arhitektov hansa Pascherja, jožeta Plečnika (in Franceta tomažiča), ivana vurnika ter Maksa czeikeja. Prispevek obravnava ohranjene načrte ter na podlagi arhivskih virov in zapisov v dnevnem časopisju podaja pregled dogodkov od prvih pobud za novo cerkev konec

Franci Lazarini“By all means we must start this very year, or else we can give the new church up as lost.” About the Unrealised Building of the New St Magdalene’ s Church in Maribor

on the threshold of the 20th century, the growing number of worshippers in the Maribor parish of st Magdalene, the then largest parish in the Lavantine diocese, had led to the initiative of building a new church or amplifying the existing one. For several decades the project occupied the Magdalene parish priests, especially anton stergar, and died away only with the start of World War ii and the post-war era, which was unfavourable for building churches. in almost four decades several projects for the new sacred building were proposed; projects by archi-tects hans Pascher, jože Plečnik (together with France tomažič), ivan vurnik and Maks czeike are preserved either in part or in their entirety. The article deals with the preserved plans and, based on archival sources and

210

Barbara Murovec»Skratka, kadrovsko vprašanje je dokaj težko ...« Drobci o političnem vplivu na umetnost in umetnostno zgodovino v Sloveniji

vpliv politike in državne ideologije na umetnostno zgodovino je v evropskih državah, ki so imele v 20. stoletju enega od totalitarističnih sistemov, v zadnjih desetletjih predmet številnih raziskav. v sloveniji je bilo nekaj korakov narejenih predvsem pri raziskovanju vpliva na umetnost, skoraj nič pa na področju preučevanja umetnostne zgodovine in njenih nosilcev, ki so v drugi polovici 20. stoletja oblikovali stroko in generirali odnos družbe do umetnosti. iz ohranjenih zapisnikov partijskih komisij in drugega gradiva lahko razberemo, da je šlo pri izgradnji nove države in novega človeka po letu 1945 za bistveno več kot zgolj za omejevanje ustvarjalnosti. Politika ni le nadzirala stanja, temveč ga je tudi na novo vzpostavljala, in sicer tako na področju umetnosti kakor tudi umetnostne zgodovine in likovne kritike. brisanje, zanikanje in nepoznavanje (družbenopolitičnih) kontekstov, ki so (so)oblikovali umetnostno zgodovino, je še vedno močno prisotno v slovenskem prostoru, čeprav bi kritična analiza zgodovine stroke pomembno prispevala k njenemu metodološkemu razvoju.

Ključne besede: kulturna politika po 1945, umetnostna zgodovina in politika, umetnost in politika, stane Kregar, France stele, boris Ziherl

Barbara Murovec“Anyway, the question of personnel is rather difficult ...” Some Observations on Political Influence on Art (History) in Slovenia

over the last few decades, the influence of politics and state ideology on art history has been the subject of numerous studies in those european countries ruled in the 20th century by totalitarian systems. in slovenia, some steps have been taken in this direction, especially with regards to research into the influence of politics on art; almost nothing has been done, however, in the field of researching the history of art history itself and the figures within it who, in the second half of 20th century, shaped the discipline and generated society’s attitude towards art.The surviving communist party archival documents and other material reveal that the building of the new state and the new man after 1945 amounted to much more than just the restraining of creative freedom. Politics not only controlled the situation, they re-established it, in the artistic field as well as in art history and art criticism. obliteration, denial and ignorance of the (socio-political) contexts, which had (co-)shaped art history, are still overwhelmingly present in slovenia, but a critical analysis of the history of the discipline would make a significant contribution to its methodological progress.

Keywords: cultural policy after 1945, art history and politics, art and politics, stane Kregar, France stele, boris Ziherl

19. stoletja do razpustitve gradbenega društva po drugi svetovni vojni. Posebej je izpostavljena vloga župnika stergarja, zlasti njegov odnos do posameznih načrtov pa tudi njegova domnevna krivda za neuspeh projekta.

Ključne besede: Maribor, cerkev sv. Magdalene, cerkvena arhitektura, pozni historizem, modernizem, hans Pascher, jože Plečnik, France tomažič, ivan vurnik, Maks czeike, naročništvo, tomaž rožanc, anton stergar, Mihael napotnik, andrej Karlin

notices in the daily press, brings a survey of the occur-rences from the first initiatives for a new church at the end of the 19th century up to the dissolution of the build-ing committee after World War ii. The role of the parish priest stergar is particularly exposed, especially with re-gard to his attitude towards individual designs as well as his supposed responsibility for the failure of the project.

Keywords: Maribor, st Magdalene’s church, church architecture, late historicism, modernism, hans Pascher, jože Plečnik, France tomažič, ivan vurnik, Maks czeike, commissioning, tomaž rožanc, anton stergar, Mihael napotnik, andrej Karlin

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

211

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

Katarina ŠmidThe Fragmentary Narrative Scene from the Tomb of Spectatii at Šempeter. An Episode of the Story of Orstes and Iphigenia among the Taurians or the Final Demise of King Thoas on the Island of Sminthe?

The article discusses the only relief on the funerary aedicula of spectatii at the roman necropolis at Šempeter in the valley of savinja, which is yet to be interpreted. regarding the depictions of orestes myth on stone reliefs on one side, as well as the accounts in primary classical sources on the other, the scenes of Pylades saving orestes, the combat of orestes or Pylades against the taurians in front of an artemis’ shrine, the murder of aigisthos and clytaimestra in argos or the death of Thoas on the island of sminthe, are all taken into consideration.

Keywords: Šempeter in the valley of savinja, celeia, noricum, funerary aedicula of spectatii, orestes, iphigenia, Pylades, tauris

Katarina ŠmidFragment pripovednega reliefa na grobnici Spektatijev v Šempetru. Epizoda zgodbe o Orestu in Ifigeniji na Tavridi ali Toantov dokončni poraz na otoku Sminta?

Prispevek obravnava edini nerazloženi relief na edikulni grobnici rodbine spektatijev v Šempetru v savinjski dolini. na podlagi primerjave z upodobitvami orestove zgodbe v kamniti plastiki in upoštevaje ohranjeno, a v likovno tradicijo ne vselej preneseno literarno izročilo, se ponujajo možnosti razlage prizora kot Piladovo reševanje oresta, ki ga je ob prihodu na tavrido popadla norost, boj oresta oziroma Pilada s tavrijci pred artemidinim svetiščem, orestov uboj ajgista in Klitajmestre v argosu ali kot smrt tavrijskega vladarja toanta na otoku sminta.

Ključne besede: Šempeter v savinjski dolini, celeja, norik, edikulna grobnica spektacijev, orest, ifigenija, Pilad, tavrida

213

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|1 ∙ 2014, 213

Sodelavci Contributors

Doc. dr. Matjaž Ambrožičteološka fakulteta univerze v LjubljaniPoljanska cesta 4si-1000 Ljubljanamatjaz.ambrozic1@guest.arnes.si

Doc. dr. Nadja GnamušGimnazija jožeta PlečnikaŠubičeva ulica 1si-1000 Ljubljananadjagnamus@gmail.com

Renata Komić Marnumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanarenata@zrc-sazu.si

Dr. Tina Košakumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanatkosak@zrc-sazu.si

Dr. Ana Lavričumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanalavric@zrc-sazu.si

Doc. dr. Franci Lazariniumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanalazarini@zrc-sazu.si

Doc. dr. Barbara Murovecumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 LjubljanabaMurovec@zrc-sazu.si

Dr. Katarina Šmiduniverza na Primorskem Fakulteta za humanistične študijetitov trg 5si-6000 Koperkatarina.smid@fhs.upr.si

215

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|2 ∙ 2014, 215

Viri ilustracij Photographic credits

Nadja Gnamuš1, 4–5: osebni arhiv sandija Červeka.2–3, 6–8: Sandi Červek. Slike in risbe 1985–2011, Ljubljana 2012.

Tina Košak1: © Pokrajinski Muzej Ptuj ormož (foto: boris Farič).2–17: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana (foto: andrej Furlan).

Ana Lavrič1–11: Drobtinice, 1847–1858.12–14: Djanje Svetnikov Božjih, Gradec 1853–1854.15, 19–20: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana (foto: ana Lavrič).16: Hl. Rupert von Salzburg, salzburg 1996.17–18, 21–23, 25–36: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana (foto: andrej Furlan).24: a. Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo, celje 1982, dopolnil andrej Furlan.

Franci Lazarini1−3: © steiermärkisches Landesarchiv Graz.4 −8: © Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova zbirka.9: Ilustrirani Slovenec, 35, 1925.10: F. Lazarini.

Barbara Murovec1: Stane Kregar. Retrospektivna umetnostna razstava, Ljubljana 1950.2: Stane Kregar. Stalna zbirka poklonjenih del, Ljubljana 1996 (foto: Ljubo struna).3: Stane Kregar. Stalna zbirka poklonjenih del, Ljubljana 1996. 4–5: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana. 6: F. stele, Slovenski slikarji, Ljubljana 1949.

Katarina Šmid1: j. Klemenc, v. Kolšek, P. Petru, Antične grobnice v Šempetru, Ljubljana 1972.2, 5: K. Šmid.3–4, 7, 9, 12: r. bielfeldt, Orestes auf römischen Sarkophagen, berlin 2005.6: G. Koch, Die mythologischen Sarkophage. Meleager, berlin 1975.8: © Muzej vojvodine, novi sad.10: Franci Lazarini.11: j. h. oakley, Die attischen Sarkophage. Andere Mythen, berlin 2011.13: Muzejski vjesnik, 9, 1986.