Abakus - oktober 2006

�

abak

us.o

kt06

vsebinatech

Office 2007 - 4

MS Future (Beta) - 6

les vues

med tehniko in vero - 8

športno avdiofilstvo - 9

zakaj bi volili? - 10

akademski naslovi - 11

konvergenca medijev in informatike 12

off the record - 13

za vas

OpenAd - 14

FERIX, Linux za študente Ferija - 15

ŠK Žalec - 16

virtual surgery & makeup - 17

noč raziskovalcev - 18

horizonti

Študij v ZDA - 20

podiplomsko v Ameriko - 22

aktualno

novi logotip DŠ-FERI - 23

ImagineCup 2007 - 24

ligasoft - 26

media watch - 28

konferenca hcc7 - 29

extro - 30

študentska anketa - 31

intro

“Iščemo progamerja, plačilo po dogovoru”

Dumpinško zaposlovanje intelektualcev ni

problem le pri nas, tudi Nemci imajo slične

težave, ko se sveže diplomante več let

zaposluje kot praktikante, ter se s tem za

nizko plačo pride do vrhunsko izobraženega

kadra. Le da je pri nas ta zadeva bolj prefinjena - med študenti

velja za povsem normalno, da ob študiju zaslužijo še kakšen tolar

zraven, “preko študenta”. Ampak se sploh zavedamo, da s tem

dajemo v nič lastno stroko?

Ne govorim tu o študentkah ekonomije, ki delajo kot kelnarce,

temveč govorim o naših progamerjih, “webdesignerjih”,

“grafičnih oblikovalcih”, ki za nizke pare odžirajo delovna mesta

profesionalcem.

Seveda pade tu takoj argument, češ da je “malo htmla, phpja,

javascripta” nekaj tako zelo enostavnega, da to znajo vsi (čeprav

upam, da vsak, ki je malo pri sebi, ve, da je tako mišljenje popolna

bedarija), a pri tem nihče ne upošteva argumenta kvalitete in

varnosti. Od portala, zgrajenega za dvesto čukov v php-ju se pač

ne more pričakovati, da bo upošteval vsa pravila varnosti.

Vse stroke imajo svoja pravila, svoje cehe, znotraj katerih se

regulira norme, kvaliteto storitev in cene storitev. Nekatera

področja so celo pravno regulirana - advokati svojo tarifo

točkujejo in si tako določajo svojo ceno. Zakaj ura in potrebna

izobrazba programerja nista normirani?

In zakaj inženirji nikoli ne štrajkajo, ko gre za višino njihove plače

oz. družbeno priznanost poklicov, če pa tako delajo zdravniki, celo

sodniki?

Se res tako malo cenimo, ali smo samo raje tiho?

študentski dumpingvečna praksa za jurja na uro#

�

abak

us.o

kt06

�

abak

us.o

kt06

tech

V začetku septembra je Microsoft izdal popravek Beta 2 Technical Refresh za uporabnike Office-a 2007 Beta 2, ki je izšel maja letos. Da obstaja med uporabniki veliko zanimanje za novo različico pisarniškega paketa priča število ljudi, ki so paket naložili in ga preizkusili – bilo jih je kar tri in pol milijona. Kaj sploh prinaša novi Office in zakaj se ljudem zdi bolj privlačen kot katerakoli prejšnja različica?

Odgovor za to tiči v tem, da je pri nekaterih aplikacijah

pisarniškega paketa (Word, Excel, PowerPoint, Access) grafični

uporabniški vmesnik v celoti prenovljen in spremenjen. Razlog

za zamenjavo uporabniškega vmesnika so bile raziskave, ki so

jih izvajali pri Microsoftu. Rezultati teh raziskav so pokazali, da

obstajajo funkcije, ki jih uporabniki uporabljajo bolj pogosto kot

ostale. Poleg najbolj pogosto uporabljenih funkcij so raziskali

tudi funkcije, ki so težko dostopne in skrite v številnih menijih

in pogovornih oknih. Še en razlog je bilo dramatično povečanje

števila funkcij in ukazov od prve različice naprej (100 ukazov v

Wordu 1.0 in več kot 1500 ukazov v Wordu 2003).

Z novim uporabniškim vmesnikom so uporabnike želeli bolj

orientirati k rezultatom tako, da so uporabnikom na voljo le

najbolj pogosto uporabljene funkcije ter tiste funkcije ki jih glede

na trenutno delo lahko uporabijo (primer je oblikovanje tabele

– funkcije za oblikovanje tabele so na voljo le takrat ko uporabnikv

dokument vstavi tabelo).

Osnova za nov uporabniški vmesnik je tako imenovan trak

(Ribbon), ki je na prvi pogled podoben orodni vrstici, saj vsebuje

ikone in nastavitve, ki so uporabnikom znane. V resnici je trak

logično razdeljen v posamezne zavihke, ki vsebujejo podobne

funkcije (na primer v zavihku Insert lahko najdemo vse predmete,

ki jih lahko vstavimo v določen dokument ali delovni zvezek).

Tako se nam, ko odpremo Word prikaže zavihek, ki vsebuje

funkcije, ki so povezane z besedilom (stil besedila, tip in velikost

pisave in podobno).

Ena od težav prejšnjih različic je bila tudi ta, da je prostor za delo

bil močno zmanjšan zaradi številnih menijev, orodnih vrstic in

podoken opravil; čeprav izgleda, da trak zavzema precejšen

del zaslona je v bistvu delovni prostor povečan. Če pa še vedno

menite, da je delovni prostor premajhen lahko z enostavnim

dvojnim klikom na trak, trak skrijete in v celoti povečate delovni

prostor.

Zaradi rezultatno usmerjenega uporabniškega vmesnika so na

trak dodani tudi novi kontrolniki. Eden od takšnih kontrolnikov so

galerije. S pomočjo galerij lahko uporabniki v trenutku vidijo kako

bo njihov izdelek izgledal, ko bodo uporabili izbrano funkcijo.

S tem uporabniki prihranijo čas, saj funkcije ni potrebno izbrat,

da bi videli spremembe na dokumentu, dovolj je, da se z miško

postavimo na izbrano funkcijo in oblika dokumenta se bo

spremenila.

Poleg sprememb uporabniškega vmesnika so spremembo

doživeli tudi tipi datotek. Nov Office 2007 ima nov datotečni

format, ki se imenuje Microsoft Office Open XML formats, kar

pomeni, da nove datoteke vsebujejo zakompresirane mape z

XML datotekami. Namesto znanih doc, xls in ppt končnic so nove

končnice docx, xlsx in pptx (če končnice preimenujemo v končnico

ZIP, lahko datoteko odpremo in videli bomo mape, ki vsebujejo

XML dokumente s katerimi je dokument opisan).

Excel nima kakšnih posebnih novih funkcij, ampak so se razvijalci

skoncentrirali na izboljšanje obstoječe funkcionalnosti . Med

novosti v Excelu vsekakor spada nov način vizualizacije podatkov.

V novi različici lahko na primer uporabite pogojno oblikovanje, da

pobarvate določene celice glede na njihove vrednosti. Podobno

lahko vizualizirate velikost vrednosti v celici s pobarvano dolžino

v celici.

Tudi v Outlook 2007 so bile vnešene nekatere spremembe. Sam

uporabniški vmesnik je načeloma enakt kot pri prejšnji različici,

trak je na voljo le pri izdelavi različnih elementov (pošte, opravil).

Dodana je bila možnost uporabe večih koledarjev – tako lahko

sedaj več različnih koledarjev preglejujete en poleg drugega. Ena

izmed večjih novosti v Outlooku 2007 dodana podpora za RSS

(Really Simple Sindication) kar pomeni, da se v Outlooku lahko

naročite na določene vsebine in jih v njem tudi prebirate. Med

ostalimi novostmi je še To-Do bar (podokno opravil), ki vsebuje

koledar, seznam prihajajočih sestankov in seznam opravil.

Dodano je še hitro iskanje s pomočjo katerega lahko preiščete ali

poiščete elektronsko pošto, opravila, stike in podobno.

Beta različica novega Office 2007 je na voljo vsem na spletnem

naslovu, kjer si lahko ogledate novosti, preizkusite novi Office ali

pa si ga snamete in namestite na svoj računalnik in ga uporabljate

do februarja naslednjega leta (takrat poteče uporaba beta

različice). Končan izdelek pa bo na voljo konec letošnjega leta

oziroma v začetku naslednjega leta, predvidoma skupaj z novim

operacijskim sistemom Windows Vista. Office 2007 bo tako

kot Vista na voljo v 8 različicah - od Ultimate različice pa vse do

osnovne različice oziroma različice za študente. O cenah pa kdaj

drugič.

Peter Jaušovec

office 2007

6

abak

us.o

kt06

7

abak

us.o

kt06

zgleda, ok, malo popestri okolje, samo kaj več pa ni za tem...),

integracija RSS (Vista centralno opravlja z RSS feedi – ko si v

IE 7 nastaviš feed, Vista ve, da si ga dodal ter ga prikaže tudi

v Gadgetih, Outlook in ostalimi na repozitorij povezanimi

programi), tu je še IE 7, ki je sicer bistveno boljši od IE 6, pa tudi

Firefox bo znal nadomestiti za večino uporabnikov, samo jaz še

vedno prisegam na Opero, tako da jo uporabljam tudi na Visti.

Funkcija, ki jo bo znal ceniti vsak, ki dobi častno nalogo, da

postavi družinski PC, kjer bi imeli dostop vsi člani družine, tudi

mala sestrica, so Parental Controls, sistem, ki ti kot edinemu

veščemu računalnikov doma da vojersko kontrolo nad vedenjem

ostalih uporabnikov. Admin tu lahko nastavi userjem čas, znotraj

katerega imajo možnost prijave v sistem (določi se glede na dan

v tednu in točno po urah) – tako bomo mali sestrici preprečili, da

ponoči chatta z neznanci, hkrati pa videli, s kom se je pogovarjala

takrat, ko smo ji dovolili. Centralno lahko tudi preprečimo

inštaliranje programov, spreminanje nastavitev, gledanje

določenih (pr0n pa to...) strani, vidimo pa spet vse aktivnosti na

netu. Kot admina nas pa sistem tu pa tam opomni, da bi bilo fajn

pogledati report, kaj vse je sestrica delala. Žal pa se ta strategija

opira popolnoma na MS-imperij, tisto s chattanjem funkcionira

samo z messengerjem, pr0n se pa lepo lahko gleda s pomočjo

vsakega drugega browserja, ki ni IE.

Poleg vseh novih funkcionalnosti, ki nam olajšajo ukrivljanje

hrbetnice in kvarjenje uči, nas Vista zna

tudi uspešno prepričati, da so potrebni

novi vložki v sam sistem. Prijetno je

imeti tam nekje dva giga rama, pošteno

grafično (»vista ready gpu«) in dovolj

veliko resolucijo (sidebarček in vsi fancy

grafični elementi terjajo svoj davek...).

Samo kaj češ – go with the flow...

Alois Paulin

»99% beta« se je glasil moj personal message na »Live« messengerju, ko je tudi ta bil še beta. Vse ostalo »taglavno« imam še danes v beta oz. »CTP«. Svoje delovanje sem namreč praktično preselil na Visto, koledar in maile mi opravlja Outlook 2007, pišem pa tudi v Wordu dvanajstki. Za raziskovanje (igračkanje) in zgubljanje živcev nad novo MS-ovo ofenzivo grafičnih programov pa mi služi serija MS Expression, ki je pa še bolj early kot pa oba velika paketa Vista in Office.

Ko me tekoče delo prisili, da kdaj pa kdaj spet prešaltam na dobri

stari XP (fotošop pa te »ta hude« stvari imam še vedno tam gori,

ker mi hitreje delajo – Vista namreč požre ogromno rama za golo

preživetje), pa opažam, da me kar zgrabi »domotožje« po Visti.

Kako in zakaj bom pa zdaj sistematsko demonstriral – Vista je

namreč bistveno bolj fancy od XP.

Prvo kot prvo je že UI sam kapitel zase. Koliko ti Vista »pokaže«,

je žal odvisno od zmogljivosti grafične – moja konfiguracija

je tu prešvoh, tako da nisem prišel do užitka »Aero Glass«

(translucentna okna, 3D efekti), ki je pa po moji skromni oceni

in funkciji kot študent medijskih, eden izmed key features Viste,

s tem korakom je namreč Windows končno spet dohitel OSX.

Grafična podoba, ki ti jo nudi Vista, v kolikor a) nimaš taprave

grafične, b) nimaš kupljene taprave verzije Viste, c) nisi aktiviral

Viste (jap, nekaj se sušlja v tej smeri, osebno sem pa prepričan, da

ne bo težav s sindikatsko nabavo Viste), sicer ni grda, ni pa ravno

to, kar bi designer smatral za »in«. A Aero ni edin cukrček Viste, tu

je še WPF (aka »Avalon«), svež sistem, ki v veliki meri spominja na

Flash – vse je namreč zapisano v vektorski obliki, možne so tudi

animacije, 3D, transparenca.

Meni najbolj koristna funkcija celotnega sistema je novi iskalnik.

Paralele do macovega Finderja so jasno vidne – je pa tudi res, da

ti dandanes že vsak od MSN pa do Google vsiljuje neke njihove

sisteme za indexiranje datotek in tako hitrejše iskanje. No, teh

3rd-party programov nisem sprobal, sem pa navdušen nad Search

v Visti – sicer je nezanesljiv (sem že dostikrat opazil, da mi ni

našel datotek, pa četudi sem jih eksplicitno indexiral; upam da se

bo to popravilo), a obljublja dosti. Že sam pristop je simpatičen:

Windows-tipka na tipkovnici me takoj vrže v polje, kjer lahko

začnem tipkati iskani pojem, najde mi pa vse mogoče – inštaliran

program, moje datoteke, vse od emailov, RSS, kontaktov in

terminov (v povezavi s Outlook seveda), linke, kere sem obiskal

in favorites (velja za IE 7), Wordove dokumente celo prebrska

za iskano besedo. V veliko pomoč mi je ta sistem pri moji zbirki

inštaliranih programov – ni več potrebno, da se drži red in se vse

sortira po folderjih, zdaj je treba vedeti samo še, kako pribljižno

se program imenuje in ti ga najde.

Just danes sem ugotovil nekaj, kar prej niti

nisem pomislil, da bi lahko kdaj rabil (tipično

Vista: nič novega ne pričakuješ, pa te vseeno

zna presenititi...) – imenuje se »recent places« in

je na voljo v vsakem file-menu. Tako kot recent

files (funkcija, ki je nikoli nisem rabil), ti prikaže

zadnje folderje, ki so bili uporabljeni, fantastična

funkcija za vsakega, ki ne shranjuje svojih stvari v

default folderjih (documents, pictures, music,...).

Nadalje mi je simpatičen redefiniran sistem

upravljanja z zvokom: prej se je dalo vsak

hardwareski vir ločeno kontrolirati (zvočniki,

mikrofon, modem,...), sedaj se da tudi vsak

softwareski. Kontrolo imam tako nad glasnostjo

vsakega programa, ki predvaja zvok, kar mi je

osebno prijeten feature. Konkretno: poslušam

radio preko neta (RealPlayer), srfam po netu,

odprto imam stran, ko se je nek ekstrabrihtnež

spomnil, da je fancy imeti MIDI v vzadju (zvok na

netu je absolutno out!!!), potem se pa zmislim, da

bi rad en na sveže downloadan komad čekiral, če

je pravi. Kar bi bilo na XP prava mora, je na Visti

easy: browser sem dal na mute, ker mi gre MIDI na živce, radio

ne želim pavzirati ali disconnectati, zato ga tudi dam na mute

in poslušam tisti komad, potem pa spet poslušam radio naprej.

Vsem virom lahko tudi nastavim glasnost, skratka imam polno

kontrolo nad zvoki (nekaj bugov je še, da ne pozabim omenit).

Opisano je pa tudi že največ, kar smatram vredno pri Visti, tu

so potem še meni manj pomembne izboljšave (skaliranje

ikon z miškinim koleščkom, preview tekstovnih (word, pdf)

dokumentov), pa tudi neuporabne funkcije, kot so Gadgets &

Sidebar (tega jaz pri najboljši volji ne morem uporabiti – luštno

MS Future (Beta)

tech

�

abak

us.o

kt06

�

abak

us.o

kt06

O avdiofilstvu v zadnjem času precej nerad govorim, namreč opazil sem, da poslušalci (še posebej študentje, ki slonijo na enem ušesu) izjave precej pavšalno interpretirajo in jih mnogokrat precej posplošijo. Tokrat sem dobil precej pikro izjavo češ, da sem proti avdiofilstvu in to mi je bil dovolj opravičljiv razlog, da sem napisal ta sestavek.

Moram reči, da gre za pojem, na

katerega lahko gledamo iz

mnogih zornih kotov. Zame

ta pojem preprosto pomeni

poslušanje dobre glasbe

in kvalitetni tehniki. S

takšnega vidika pa se seveda

srečamo z visoko stopnjo

abstrakcije, namreč tisoč

ljudi ima tudi tisoč različnih

okusov.

Svoje izkušnje z avdiofili sem

si večinoma nabral v svojih poznih

srednješolskih in zgodnjih študentskih letih, ko

sem izdeloval avdio opremo po naročilu. Pri tem lahko pritrdim,

da nikoli nisem imel negativnega mnenja, saj lahko s stališča

prodajalca nevednost kupca vedno dobro izkoristiš. Po mojem

mnenju velika večina ljudi, ki se izdaja za pripadnike avdiofilov, še

vedno trpi zaradi stilskega BVŠ sindroma. Ker takšne izjave niso

več primerne mojim letom in izobrazbi, sem nesramnico zapisal

kar s kratico. Če bi se poskušal lepše izjasniti, bi rekel, da velika

večina pripadnikov obravnavane sekte dojema zgolj športno

avdiofilstvo – torej seže zgolj do spoznanja, da tem bolj, kot je

komponenta draga, tem boljša je.

Tako se ustvari pravi tekmovalni duh v višino finančnih investicij

in to je ključen element človeške naivnosti, ki jo proizvajalci

opreme primerno izkoriščajo ali morda celo zlorabljajo pri prodaji

svojih specifičnih lastnosti. Morda še niste opazili, ampak velika

večina prodajalcev v raznih trgovinah z avdio opremo je športnih

avdiofilov.

Torej, zakaj nerad govorim o tej tematiki? Če na primer daš

izjavo, da pozlačeni RCA priključki nimajo slišnega vpliva, ljudje

to preprosto posplošijo na pozlatitev priključkov, pri tem pa kot

za nalašč preslišijo, da si govoril o visoko ohmskem priključku,

kjer pozlatitev nima dojemljivega vpliva na prevodnost, in

ne o nizko-ohmskem priključku za kake zvočnike, kjer lahko

pozlatitev doprinese k izboljšanju električnega kontakta. Pri

tem mnogi pozlačen RCA priključek

povežejo kar s pojmov celotnega

povezovalnega kabla, kjer pa

kabel med priključki odigra

povsem drugo električno

zgodbo. Dejstvo je, da je

stvar vedno v detajlih,

ampak v detajlih na

pravem mestu. Vsi ostali

detajli pa zadostijo

sindromu BVŠ. Pri tem pa

definitivno velja, da je za

ločevanje ustreznosti detajlov

potrebnega kar precej znanja

elektrotehnike.

Newtonova fizika z zadovoljivo natančnostjo opiše gravitacijski

vpliv med soncem in našim planetom Zemljo, pri tem pa pri

planetu Merkur že nastopajo znatne razlike med izračuni in

opazovanji. Njegova bližina k ogromni sončni masi že izraža

opazno ukrivljenost tkanine prostora in za natančnejšo določitev

njegove orbite potrebujemo Einsteinovo posebno teorijo

relativnosti.

dr. Iztok Kramberger

športno avdiofilstvo

Tako se ustvari pravi

tekmovalni duh v višino

finančnih investicij in to je

ključen element človeške

naivnosti, ki jo proizvajalci

opreme primerno

izkoriščajo.

V letu tkzv. Kominforma t.j. 1948 sem se bil vpisal na elektrotehniko in pozneje še na teh. fiziko. 1949 sem delal tudi na fizikalnem inštitutu, ki je bil v zgradbi Univerze, nekdaj deželnemu dvorcu vojvodine Kranjske na Kongresnem trgu. Danes se navaja, da je bil takrat ustanovljen inštitut Jožef Stefan, kar pa seveda ni res. IJS je bil zgrajen šele 1953. leta in to s pomočjo kaznjencev. Že takrat so mi bili nekateri zakoni tudi fizike nejasni, nerazumljivi. Prof. Peterlin nam je svetoval, naj te predpise oz. zakone enostavno verjamemo.

V naslovu omenjeno področje se razteza od tehnike preko

tehnične, eksperimentalne, matematične, teoretične in filozofske

fizike do religije in vere.

Takorekoč ves napredek se ima človeštvo zahvaliti tehniki: Izum

ognja in kolesa, pretvorbe energije od mlinskega kolesa, parne

turbine, do današnje jederske energije. Verjetno s kanuji so

vzhodnji Evrazijci prepluli Beringovo ožino in poselili Ameriko,

katero je v 15. stoletju »odkril« oz. zavojeval Kolumb in tako

omogočil doslej največje znano etnično čiščenje, t.j. očiščenje

Amerike od Indijancev. Začetkom 20. stoletja se je človek odlepil

od tal, koncem 20. st. pa od zemlje in poletel v vsemirje. Vsa ta

ogromna dejanja tehnike pa človeštvu niso prinesla le sreče;

poglejmo npr. na Dresden, Hirošimo, Nagasaki, kjer je že po

odločeni vojni po preko 200.000 ljudi v mukah zapustilo ta svet. In

ali ogromni uspehi informacijske in biotehnike ne peljejo človeka v

popolno suženjstvo in v odvisnost od mafijcev in kriminalcev.

Po velikih izumiteljih – tehnikih se imenujejo merske enote:

Ampere, Coulomb, Volt, Farad, Ohm, Siemens, Henry, Weber,

Tesla, Hertz, Newton, Joule, Watt, Mach. V srednjem veku so

uničili izzum in izzumitelja. Tako je bilo človeštvo zaščiteno pred

totalnim uničenjem, kar danes ni več. Tehnika je pregledna in

logična.

Nasprotni pol tehniki je vera. Kljub znatnim naporom v njej ne

preglednosti, ne logike najti nisem mogel. Če se prav spomnim,

se je v moji mladosti pri verouku navajalo 6 zakonov, da je Bog.

Nikdar teh zakonov razumeti nisem mogel. Na stara leta sem

prijatelja iz mladosti, ki je tudi študiral elektrotehniko in je danes

omirovljen kot visok crkveni dostojanstvenik vprašal za njegovo

mišljenje v tej zadevi. Pojasnil mi je, da se teh dokazov ne navaja

več, treba je enostavno verovati, zato da se reče vera.

Med obema skrajnostima se nahaja fizika. Tehnična in

eksperimentalna fizika mejita na tehniko, filozofska na vero.

Lahko sem dojel Newtonove zakone mehanike in zakone

elektrodinamike. Predvsem na le-teh bazira današnja tehnika.

Vedno sem pa imel težave z zakoni filozofske fizike. Le-ti so

sicer podprti z dovršenim matematičnim aparatom in z dragimi

in briljantnimi eksperimenti. Bodi omenjeno mnenje npr. dveh

vodilnih znanstvenikov minulega stoletja:

Einstein: “Quantum mechanics is very impressive. But an inner voice

tells me that it is not yet the real thing. The theory produces a good

deal but hardly brings us closer to the secret of the Old One. I am at

all events convinced that He does not play dice.”

Einstein: “Every physicists thinks that he knows what a photon is.

I spent my life to find out what a photon is and I still don’t know

it.”

Richard Feynman: “I think I can safely say that nobody understands

quantum mechanics.”

Morda pa misleča bitja na drugih planetih vsemirja z drugačnimi

zakoni opisujejo težko razumljive zakone filozofske fizike.

In ali je danes veljaven dualizem svetlobe, ki enkrat nastopa kot

elektromagnetno valovanje, drugič pa kot delec foton potreben?

Upam si trditi, da delec – foton lahko izrazimo tudi s pulzom

elektromagnetnega valovanja, kar je razmišljanju na planetu

zemlja živečemu bitju homo sapiens pač veliko bližje.

Pred razlago vsemirja, ki se enkrat širi, enkrat krči, je končen ali

neskončen, in zakrivljen, lahko zbežim le v vero, katerekoli vrste

že.

med tehniko in vero

zasl. prof. dr. Alojz Paulin

les vues

10

abak

us.o

kt06

11

abak

us.o

kt06

les vues

Zakaj bi volil, je vprašanje, ki si ga je že marsikdo izmed nas postavil. Zakaj bi šel na volitve, če pa je tako ali tako vse odločeno, če ne vem, koga bi volil, vsi so pokvarjeni, torej zakaj bi sploh volil? Takšni izgovori so najpogostejši in zaradi njih se mnogi ne odločijo za udeležbo na volitvah. Študentska populacija je bila v nekaterih razpravah celo označena za politično apatično. Volilna udeležba iz leta v leto v Sloveniji pada. Ljudje se iz različnih razlogov vsem manj udeležujejo volitev in referendumov. Vašega mnenja morda ne morem spremeniti, bi pa v tem zapisu želela navesti nekaj razlogov, zakaj bi le bilo modro oditi na volišče in oddati svoj glas.

Naši predniki so se leta in

leta, celo stoletja borili,

da smo zaživeli v lastni

demokratični državi.

Demokracija omogoča

vsakemu polnoletnemu

članu naše družbe svoj glas.

Glas, s katerim damo tudi

svoj pečat prihodnosti naše

države. S tem glasom nam je dana možnost odločanja, dana nam

je moč, da vplivamo in da se opredelimo do nekega problema oz.

situacije.

Nekatere študije o političnem udejstvovanju mladih pravijo, da je

ignoriranje volitev lahko posledica občutka nemoči oz. občutka,

da ne moremo spremeniti ničesar. A zakaj bi bili nemočni, če

pa imamo pravico voliti. Moč nam je dana, samo izkoristiti jo

moramo. Ker je veliko ljudi neopredeljenih in tistih, ki ne hodijo

na volitve, so volilni rezultati dokaj predvidljivi. Večina teh

neopredeljenih je študentov. Še ne tako daleč nazaj so bili prav

študentje najbolj kritični do politike in razmer v državi. Sedaj pa

tu in tam organiziramo kakšen shod, pa še ta je zato, ker nam

je kratena kakšna študentska pravica. Kaj pa državna študijska,

socialna, zdravstvena, medijska itn. politika? Razmere v svetu

in odnos Slovenije do njih? Zanimajo me potovanja in zabava,

druženje, ljubezen in prijateljstva, študij v tujini in podobne

prijetne stvari, boste rekli, ne pa politika. A nekatere politične

odločitve lahko vplivajo ravno na uresničevanje naših želja:

davčna reforma nam bo znižala študentske prihodke in manj

denarja bo za kave, kino, knjige, potovanja; če se bodo zmanjšale

socialne pravice, otrok, ki jih bomo imeli, ne bomo mogli dati v

javni vrtec, pač pa v drago zasebno varstvo; če država preneha

financirati podiplomski študij, bodo najvišje izobraženi samo

najbogatejši, če bo vlada

sprejela slabe ukrepe za

zviševanje rodnosti, bomo

ženske postale diplomirane

gospodinje itn.

Pomembno se mi zdi, da

se študentje udeležujemo

volitev. Medijska pokritost

volitev in referendumov je

dobra, edino kar moramo

narediti, je vzeti v roke

časopis, pobrskati po spletu

ali vklopiti televizor ter si na

podlagi skupka razpoložljivih

informacij ustvariti mnenje

in ga na volitvah tudi izreči.

Sliši se morda obrabljeno,

toda gre za nas, za našo prihodnost in naše potomce. Naj volitve

navidezno še tako nepomembna stvar, je dejstvo, da tudi majhne

odločitve krojijo našo prihodnost.

Sedaj imamo v slovenskem prostoru le malo posameznikov in

skupin, ki se oglašajo v imenu študentov. Pritrdimo lahko tistim,

ki so mnenja, da je seznanjenost študentov z zunanjo in notranjo

politiko zelo slaba. Razlogov zato je verjetno mnogo in jih na tem

mestu ne nameravam raziskati. Sama se bom pri volitvah držala

načela, da če ne izraziš svojega mnenja, nimaš nikakršne pravice

zmerjati čez politiko in čez razmere v Sloveniji, kajti vsem nam je

dana priložnost, da vplivamo na spremembe.

zakaj bi volili?

Ana Györkös

Če uradna zgodovina tokrat ne laže, je bila najstarejša univerzi

podobna ustanova že v starem veku v Atenah. V 12. stol. sta

nastali univerzi v Bologni (juridični študij) in v Parizu (filozofsko-

zgodovinski študij). Na tleh Rimsko-nemškega cesarstva je prvo

univerzo ustanovil Karl IV 1348 v Pragi. Tej je sledila 1365 univerza

na Dunaju. Priti tjakaj ni bilo lahko – ne zaradi »numerus clausus«,

ampak zaradi tedanjih prometnih sredstev. Poleg nog je bil konj

edino prometno sredstvo. Če se je Auersperg, nemški plemič na

kranjskih tleh, že odločil poslati svojega sina tjakaj, se je verjetno

tudi odločil, da ga morda nikdar več videl ne bo. Seveda na

Turjaku je ostal lahko le en sin. Sigurno se ni študiralo tehnike in

naravoslovja, bolj pravo in splošno znanje tistega časa. Obvladal

je seveda tudi latinščino in grščino, zagotovljeno je pa imel dobro

službo. Eden od takih je bil tudi baron Herberstein, veleposlanik

Rimsko-nemškega cesarstva v Moskvi, ki je zaslovel s svojim

delom »Moskovski zapiski (Rerum moskoviticarum comentarii)«.

In v tistih časih je bil s podelitvijo doktorata združen tudi plemiški

naslov. No, za časa Franca Jožefa je pa ranka Avstrija tudi za

denar podelila plemiški naslov, Italija pa tudi doktorate.

Pri nas so šle zadeve nekoliko drugače: 23. julija 1919 je bila

ustanovljena Univerza v Ljubljani, ki se je imenovala Univerza

Kralja Aleksandra I.

Omejimo se le na elektro-strojno fakulteto. Poleg matematikov

Plemlja in Župančiča sta jo oskrbovala na začetku predvsem

Milan Vidmar, ki je imel doktorat iz strojništva in dipl. ing. Marij

Osana, konstrukter prvega oddajnika na Balkanu, v Domžalah. Do

vojne 1940 je ta fakulteta vzgojila 136 dipl. ing. Iz le-teh so izšli v

glavnem vsi profesorji: Lasič, Gruden, Eržen, Jenko, Koželj, Poniž,

Bedjanič, Avčin. Očitno je bil naslov in znanje dipl. ing. zadosten,

da je vzgajal visokokvalitetne strokovnjake in delal znanstveno.

Do doktorata je bila pa pot težka. Poleg dela, ki naj bi predstavljal

nekaj novega v takratni znanosti, je bilo treba narediti tudi rigoroz,

ki je koncem 50ih let zahteval:

1. Poznanje fizikalnih principov in okvirnih teorij v zvezi z elektr.

pojavi v praznem prostoru in materiji. Poznati mat. formulacijo

teh zakonov.

2. Obvladanje mat. metod, ki se uporabljajo danes v elektroteh.

strokovni literaturi.

3. Detajlno poznanje specialnega področja, ki objema prijavljeno

temo.

S tem doktoratom je bila zvezana pravica do redne profesure,

torej je bil enakovreden ruskemu Dr. in nemškemu Dr. Habil.

(Avstrijskih in Italijanskih se nikjer ni jemalo resno.) Tako je

razumljivo, da so do leta 1941 doktorirali le štirje dipl. ing., do

leta 1962 pa 15. Prvi v tej vrsti je bil Venčeslav Koželj, do svoje

prezgodnje smrti 1968 predavatelj teoretske elektrotehnike.

V enem stoletju sta elektrotehnika in strojništvo pripeljala svet

v neslutene višine od petrolejke do vsemirja. Naprej ne gre da bi

se šli naseljevat na mesec, ali celo mars je za

človeka iz bioloških razlogov nemogoče. Zakaj

se ne bi malo odpočili in začeli kopirati druge

»znanosti«, ki za ljubo zadovoljstvo podeljujejo

željene naslove kot so to delali na Poljskem,

kjer na enega kmeta prideta dva plemiča.

Vmes je Aleš Strojnik vpeljal podiplomski študij

vakuumistike in če se ne motim, v evropskem

in svetovnem merilu prvi uporabil podeljevanje

naslova Magister (svetovalec, učitelj) znanosti,

ki je bil predstopnja k doktoratu znanosti in

je odgovarjal nekako nemškemu Dr. Ing. in ruskemu Kandidat

doktorskih znanosti.

V zadnjem desetletju se je to začelo spreminjati. Za pristop k

doktoratu ni treba ne rigorozov, ne magisterija. Za to pa sedanji

doktorat še ne daje pravice do rednega, oz. izrednega profesorja.

Kot pesem bodočnosti pa so in bodo bolonjski programi.

Bologna ni zastonj v Italiji, kjer se je doktorate kupovalo. Po

anglosaksonskem vzorcu naj bi našega ing. nadomestil Bachelor

(samec, pomočnik), dipl. ing. pa Master (mojster). Nekdanjega

magistra (učitelj) pa doktor. Nekdanjega ruskega dr., nemškega

Dr. Habil. in našega dr. znanosti ne vidim več v tem seznamu.

Sicer pa tiste znanstvenike, ki bodo garali za nizke denarje, lahko

zapad uvozi iz Rusije, Indije, Kitajske.

zasl. prof. dr. Alojz Paulin

akademski naslovivčeraj, danes, jutri

Tako je razumljivo, da

so do leta 1��1

doktorirali le štirje dipl.

ing., do leta 1�62 pa 1�.

12

abak

us.o

kt06

les vues

Letos smo v času medijskih poletnih kislih kumaric dokaj

mirno, skoraj neopazno, praznovali dve pomembni obletnici.

Dvanajstega avgusta je minilo petindvajset let, odkar je na trg

prišel prvi osebni računalnik tipa IBM PC s svojimi 16 kilobajti

pomnilnika. Šestega avgusta pa je minilo petnajst let od dne, ki

velja za uradno rojstvo svetovnega spleta (storitve World Wide

Web), ko je Internet zaživel v povsem novih dimenzijah.

Oba “izuma” sta prispevala k temu, da so se računalniki iz

laboratorijev in posebnih

računalniških centrov, z

ljudmi v belih haljah in

skorajda že na ravni svetišč,

pomaknili med množice

in preplavili svet. Ob

strokovnjakih in zanesenjakih

na področju računalništva

in informatike so se pojavile

povsem nove interesne

skupine uporabnikov, ki so

želele računalnike preprosto

– uporabljati. Uporabljati

za svoje delo in predvsem

komunicirati, komunicirati,

komunicirati.

Zgodovina medijev je

nedvomno daljša od zgodovine računalnikov. Zazibanost v udobje

pretežno tehnoloških izboljšav in nekaterih novih programskih

konceptov je bila pri tradicionalnih medijih načeta sredi

devetdesetih let. Prvi spletni radio leta 1995 je načel geografske

omejitve pri dometu radijskih frekvenc in naenkrat globaliziral

tako predvidljiv medij, kot je radio. Z asinhronim digitalnim

oddajanjem na zahtevo (t. i. podcastingom) pa je bil načet tudi

učbeniški teoretični koncept radia kot medija, namreč njegova

efemernost (sposobnost ohranitve sporočila). Še prej so se z

nujnim “predčasnim izhajanjem na spletu” srečali časopisi, danes

pa se korenita preobrazba dogaja tudi televiziji. Sporočanje novic

prek spleta, ki so jo imele medijske hiše še pred desetletjem za

kaprico, je danes ne samo samo po sebi umevno ampak nujno

za vsako organizacijo, ki s svojo dejavnostjo misli resno, najsi bo

to medij, gospodarska družba, politično združenje. Na poročilih

vse redkeje slišimo, da je ta-in-ta tiskovna agencija poročala, saj

informacije prihajajo vse pogosteje k vsem iz vira neposredno. Saj

poznate novice tipa “Al-Kaida je na svojih straneh sporočila…”,

“Na spletni strani predsednika države…” in podobno. Tisti, ki so

seznanjeni s teorijo medijev, so hitro spoznali, da je svetovni splet

podrl skoraj aksiomatično McLuhanovo delitev na vroče in hladne

medije.

“Ljubezen” med mediji in informatiko je z vseprisotnostjo

širokopasovnih komunikacij v

zadnjih petih letih nezadržno

vzcvetela. Še pred nekaj leti

nepredstavljive omrežne

prenosne hitrosti so ustvarile

novo obdobje konvergenčnih

tehnologij in storitev, ki jih

danes doživljamo ne zgolj

kot pretakanje različnih

avdiovizualnih vsebin,

temveč tudi kot tako rekoč

brezplačen dostop do

svetovne zakladnice znanja.

Revolucionarnosti interneta

v povezavi s svetovnim

spletom ne čutimo, ker nam

je zaradi velike dostopnosti

storitev sama po sebi umevna. V ozadju pa kljub temu poteka

garaško delo, ki se kaže v obvladovanju tehnologij in pripravi

vsebin, ki bodo te tehnologije spravile v življenje in uporabo. Prav

zato se mi osebno zdi tudi še danes – s časovne distance –

odločitev za vzpostavitev programa študija medijskih komunikacij

na prelomu tisočletja izjemnega pomena za našo fakulteto. Tako

smo namreč tudi na ravni izobraževanja dosegli konvergenco in

na široko, z izdatnim sodelovanjem drugih fakultet, odprli vrata

povezovanju tehniških in družboslovnih vsebin.

prof. dr. József Györkös

Preobrazba državnih ustanov ter njihovo

ukvarjanje z določeno tehnologijo in njeno upor-

abo je tipičen pokazatelj, da je vpliv té tehnologi-

je preskočil v množično uporabo in je tako le-ta

pričela vplivati na družbeni sistem. Razmah in-

formacijsko komunikacijskih tehnologij, ki se že

desetletje kaže v intenzivni obravnavi pojma in-

formacijska družba, priča o tem, kako tehnološke

implikacije zahtevajo pozornost tudi na ravni

npr. pravnega urejanja in preobrazbe gospo-

darstva. Bralce želim opozoriti na dva institucio-

nalna mejnika v evropski in svetovni razsežnosti,

ki sta pomembna v luči konvergence medijev in

informacijsko komunikacijskih tehnologij:

(1) decembra 2004 je Evropska komisija usta-

novila Direktorat za informacijsko družbo in

medije (http://ec.europa.eu/dgs/information_

society/index_en.htm), (2) Združeni narodi so v

letu 2003 in 2005 priredili svetovni vrh o infor-

macijski družbi (World Summit on Information

Society), ki je bil usmerjen v vseprisotnost infor-

macijskih tehnologij in se je izdatno dotikal tudi

konvergenčnih učinkov in s tem medijev (http://

www.wsis.org).

konvergenca medijev in informatike(kako so se vzljubili mediji in informatika)

Po moje bodo rekli: »Končno!« Ves ta

ferijevski testosteron bo končno dobil

zadovoljivo protiutež estrogena, ki ga

bodo importirali z G

osposvetske. Da ne bo

zamere – tu so bile in bodo ostale (hehe)

tekstilke in kemijke, ki so gledale naše fante

do zdaj, vseeno pa niso prave ferijevke. In

Asja se zagotovo ne skriva m

ed njimi. S

prihodom M

K-jevcev se bodo odprla nova vali

svežine v Forumu B

labla, ki bodo, v upanju,

prizanesljivejša o podobi žensk na FERI-ju.

Navsezadnje, preveč testosterona na kupu

škodi. Če vse dni gledaš m

oške obraze, se

ni čuditi dejstvu, da (citiram): »…

/ babe na

FERI-ju so ko` dedi!«. Z

ato fantje, najprej pri

off.the.recordsebi razčistite! Č

eprav ni za zamerit, saj im

ajo

zgled med drugim

tudi med arhitekti !novega!

G2-ja. Ž

enska načrtovalka bi vedela, da se po

lesenem podu z občasnim

i »zračnimi linam

i«

ne da s petkami hodit. Č

e že, pa to ustvarja

neznosen hrup. Haha.

Medijcem

je načeloma prav, da se selijo v

nove, komfortne prostore, vendar kaj, ko

bodo izgubili ugodno all inclusive ponudbo.

Zjutraj na predavanja nad Trastom, popoldan

na kavico v medetažo, zvečer pa na zabavo v

klet. S selitvijo jim pripada le jutranji m

enu.

In navsezadnje, ali bomo lahko enako

interaktivni pred, med in po predavanjih, ko

se bomo družli v cyber cafe-ju?

Porodi se vprašanje: ali bodo ženske še vedno

deležne posebnega tretmaja svojih študijskih

kolegov? Do sedaj so fantje nesebično in

predvsem brez cenzure poskenirali proporcije,

sprocesirali ideal, pregledali komponente,

resetirali na ideal, odmerili odklon in …

si kupili

nov računalnik.

invazija z venerelarisa.h

1�

abak

us.o

kt06

1�

abak

us.o

kt06

Danilo Majhenič

FeriXlinux za študente ferija

S projektom smo

pokazali, da bi faks

lahko prihranil kar

nekaj stroškov z izbiro

brezplačne

programske opreme.

Aprila se mi je ponudila priložnost, da se na

naši fakulteti zrihta predavanje o projektu

OpenAd – in ker nerad izpustim takšno šanzo,

sem po kratkem premisleku (vsako stvar

tudi prespim) zagrabil. Projekt sem izvedel

pod okriljem portala Magnet (http://magnet.

uni-mb.si), preko katerega sem obveščal o

spremembah organizacije.

Organizacija tega predavanja je bila moja

prva, zato sem seveda naletel tudi na težave,

o katerih niti razmišljal nisem. Dobiti sam

prostor je bila pot od Pontia do Pilata, saj je bil

vedno pristojen nekdo drugi, pa še službena

odsotnost je bila v igri. Tako se je prireditev

iz sprva 18. maja postponirala na efektivno 2.

junij. A tudi ta datum se je izkazal za izredno

nesrečnega, saj je večina zainteresirane

publike (študentje Medijskih) imela takrat ali

predavanja ali izpit.

Tisti najbolj zainteresirani smo se na koncu le

zbrali v predavalnici Beta, ki je s tem zaživela in

meni se je odvalil kamen od srca, saj je projekt

tako le postal uspešnica. Projekt nam je

predstavila Nina Dinjaški, ki nam je tudi znala

na tistih nekaj konkretnih vprašanj, ki so po

predavanju še ostala, kompetentno odgovoriti.

Spodobi se tudi, da se na tej strani poleg Nini

za predavanje zahvalim še vsem, ki so mi

pomagali pri organizaciji, to so pa v prvi vrsti

Matej Kocbek, ki je idejo sploh prinesel v hišo,

ter Simon Koležnik, ki je odlično skrbel za

promocijo eventa.

OpenAd je projekt, ki je v večinski lasti Istrabenza, a je

tudi idejno rezultat slovenske kreative.

V svoji osnovi je to neke vrste online-borza za kreativne

ideje: creatives svoje zamisli ponujajo zainteresiranim

klientom ter postavijo svoje pogoje (cena itd.). V

kolikor je klient (med slednje spadajo MTV, LastMinute.

com, Chiquita, FHM, Mercedes, Daimler-Chrysler)

zainteresiran, idejo odkupi.

Projekt je zanimiv tako za idej polne posameznike, ki

iščejo trg, profesionalne kreativce, ki želijo reciklirati

nesprejete koncepte ter podjetja, ki ciljno delujejo preko

te platforme.

Za zaščito avtorjeve ideje in “pošten” potek transakcij

skrbi po navedbah podjetja poseben sistem, ki naj bi

preprečil “copyCat”-izem, torej kraje same ideje.

openAd()

Alois Paulin

http://www.openAd.net

http://magnet.uni-mb.si/openAd

za vas

Kljub težnji po bolonjskem procesu in kakšnim izbirnim predmetom, v času svojega šolanja nisem nikoli imel izbire (tuj jezik je izvzet), kaj bi se želel učiti. Ne v osnovni šoli, ne v srednji šoli (SERŠ – zabetoniram med elektrotehniko in fiziko).

Minimalna izbira je prišla v tretjem letniku na FERI-ju. Seminar

I in II, izpita pri katerih si sam določiš kaj boš opravljal. Že pri

prvem sva se s sošolcem Gregorjem Globačnikom odločila za zelo

mikaven projekt povezan z Linuxom: video konferenčni sistem na

osnovi Linuxa, ki deluje iz USB-ključa.

Letos se je najin mentor Martin Terbuc odločil, da bo študentom

ponudil izbiro. Licencirane programe ali pa odprto-kodne rešitve

z enako funkcionalnostjo. Srce FeriX-a so znanstveni programi,

ki so alternativa programom, ki jih študentje uporabljamo pri

predavanjih.

Sam sem pri projektu pomagal pri pripravi člankov, spletnih strani

in predstavitvi. Osnovne spletne strani sem se lotil kar ročno in

na kratko, tako da sem se hitreje posvetil ostalim delom, ki so

potrebovali več dela. Da se bodo informacije kopičile, ne glede

na to kdo jih bo prispeval, sem se odločil za wikimedia sistem, ki

je kot naročen za pisanje dokumentacije v katero piše mnogo

ljudi. Posebej me je prepričalo dejstvo, da bo profesor lažje ocenil

posamezne prispevke, saj sistem vsebuje natančno zgodovino

urejanja posameznega prispevka.

Medtem je mentor priskrbel domeno http://ferix.uni-mb.si/ s

čimer je stran dobila krajšo in lažje zapomljivo povezavo. Uredil

sem še skripto v katero se lahko napišejo mnenja, pripombe in

vprašanja.

Medtem je Grega pripravil delujočo različico FeriX-a. Vsebovala

je večino programov, katere elektrotehniki-avtomatiki

potrebujemo. Ker so DVD mediji poceni in ker smo želeli imeti

zajetih čim več programov, smo se odločili za živo DVD (live-

DVD) različico. To pomeni, da DVD vstavite v vaš računalnik,

izberete opcijo nalaganja iz optičnega medija ter počakate, da se

operacijski sistem naloži.

Bojazen, da vam bo obstoječi sistem uničilo je nepotrebna, saj

se sistem popolnoma naloži iz DVD-ja in ne potrebuje diska. Po

zagonu sem preveril delovanje in se odločil, da bomo za lepšo

preglednost ustvarili nov meni ter iz obstoječega izbrisali stvari,

ki se jih ne potrebuje.

S sošolci smo pregledali, delovanje in morebitne napake sporočali

Gregorju, ki je medtem tudi dodajal programe. V juniju je tako bila

na voljo prva končna različica, ki je vsebovala programe za delo

v elektrotehniki, medijih in računalništvu:

Scilab, Scicos in Octave kot alternative

za MATLAB/Simulink, za risanje tiskanin

program PCB in Xcircuit za sheme. Za

simulacijo in sestavljanje logičnih vezij pa

je v paketu Ktechlab in Klogic. Za medijsko

področje so dodani Blender (3D animiranje),

Gimp (bitna grafika), NVU (spletne strani) in

Cinelerra (video obdelava).

Kasneje so bili dodani še programi za

kemijo Gdis in Ghemical, razvojno okolje

za javo Eclipse in prevajalnik za različne

programske jezike gcc. Za cenejši študij

medijskih komunikacij je dodan še Scribus

(namizno založništvo) in Inkscape (vektorska grafika). Planner

nam omogoča vodenje projektov in je tako uporaben za vse smeri.

Po obilu različicah, naju je presenetil mentor, ki nama je povedal,

da bo FeriX priložen k 2000 računalnikom v nakladi 4000, ki jih

bo Ministrstvo za šolstvo in šport financiralo za različne osnovne

in srednje šole. Iz tega razloga je Grega dodal še programe za

osnovno šolo (http://edu.kde.org/) in otroke od 2. do 10. leta

(http://gcompris.net). Čeprav še tega nisem omenil naj povem, da

je večina programov FeriX-u poslovenjenih. Osnovni programi,

kot OpenOffice, Firefox in Thunderbird so vsi v slovenskih

prevodih.

S projektom smo pokazali, da bi fakulteta lahko prihranila kar

nekaj stroškov z izbiro prosto dostopne in brezplačne programske

opreme namesto lastniških in licenčnih programov pri enaki

uporabnosti. Sedaj imam izbiro.

16

abak

us.o

kt06

17

abak

us.o

kt06

Zdravo Bori, prvo se ti bi rad zahvalil, da je vaš klub pomagal

sofinancirati to izdajo Abakusa. Kot predsednik Študentskega kluba

Žalec nam povej na kratko

- kakšna je zgodovina društva,

kako je nastal?

Z veseljem smo vam

priskočili na pomoč, saj

najraje podpiramo obetavne

in ambiciozne projekte

študentov.

Klub je bil ustanovljen že

davnega leta 1997. Od

tiste dobe pa žal ni ostalo

kaj prida veliko podatkov.

Nastal je zaradi potrebe

po organiziranju študentov,

ki so bili dovolj ambiciozni in si želeti dvigniti študentski duh v

regiji. Začeli so z organizacijo projektov, ki jih pridno izvajamo še

danes. Od takrat se je naredilo veliko za našo regijo. Vsako leto

tudi prirejamo Žalsko noč, tradicionalni koncert, ki vedno privabi

veliko množico mladih.

Poleg Žalske noči, kakšne aktivnosti še izvajate?

Organiziramo kresovanja, sofinanciramo predizbor za Rock

Otočec, delamo razne zabave v naših prostorih. Izvajamo tudi

izlete in potovanja, finančno pomagamo pri obetavnih projektih

naših članov, katerim nudimo tudi veliko popustov (cenejša

vstopnina v kino, karte za fitnes, bone za hrano, itd…). Pozimi pa

nudimo cenejše smučarske karte in podobno.

Zakaj si se odločil kandidirati za predsednika in kaj si prispeval po

izvolitvi?

Za kandidaturo sem se odločil, ker sem bil prepričan, da sem

sposoben klub voditi bolje in s skupino obetavnih ljudi naredil

klub bolj dostopen in prepoznaven. Prostore kluba smo naredili

bolj privlačne in bolj domače članom, ki so sedaj redni obiskovalci.

Uvedli smo nov informacijski sistem, tako da so člani vedno na

tekočem z dogodki v klubu in regiji. Predvsem smo ponosni na

spletno stran, ki nam služi kot center za obveščanje članov preko

neta.

Zakaj so po tvojem potrebni Študentski klubi in študentske

organizacije v Sloveniji?

Študenti so prihodnost naše države, a se to ne zavedajo dovolj.

Potrebno jih je usmerjati in motivirati pri študiju ter obštudijskih

dejavnostih. Napetosti in frustracije, ki jih doživljajo tekom

študija, je treba sproščati na zdrav način. Prav to pa je naše

poslanstvo in poslanstvo ostalih organizacij.

Kakšna je struktura kluba in kdo so sploh njegovi člani?

Študentski klub je sestavljen iz štirih organov v katere morajo

biti člani izvoljeni. Vsako leto se voli predsednik, ki nato izbere

svoj team oz. upravni odbor. Volijo pa se tudi člani nadzornega

odbora, člani disciplinske komisije in svetnik. Svetnik zastopa

naš klub na zvezi ŠKIŠ ter ŠOŠ, ki sta naši krovni organizaciji. Od

njiju pridobivamo mesečno denarna sredstva. Člani so predvsem

študenti vendar to ni pogoj za pridobitev članstva. Tu je treba

povdariti, da je volilna pravica in bit izvoljen le v rokah študentov.

Hvala Boris. Za konec mi samo še povej kakšna je tvoja vizija za

prihodnost?

Še naprej bomo vztrajali pri organiziranju naših največjih

projektov kot so Žalska noč, kresovanje in predizbor za Rock

Otočec. Trenutno pa pripravljamo veliko brucevanje za vse nove

in stare člane kluba. Vse bralce Abakusa pa vas vabim na ogled

naše spletne strani www.sk-zalec.org. Pa en lep študentski

pozdrav.

Dejan Cencelj

ŠK Žalecintervju z Borisom Kendo

Prav gotovo je prednost in razlog za priljubljenost digitalnih fotoaparatov v tem, da je uporabnikom omogočeno lažje manipuliranje s posnetki; ne le takojšnje pregledovanje posnetih slik, ampak tudi prenos slik na osebni računalnik ter retuširanje fotografij. Uporabniki lahko tudi sami izdelajo fotografije s pomočjo tiskalnikov, namenjenim domači izdelavi fotografij. Seveda pa je mogoče digitalne fotografije z lahkoto poslati v fotografsko specializirane trgovine preko interneta. Da bi bile te fotografije lepše, sva se s kolegom Aloisom Paulinom 8. junija 2006, pripravila delavnico na temo retuširanja fotografij.

Celotna procedura se je izvajala v četrtem nadstropju Inštituta za

informatiko, v računalniški učilnici. Zaradi prostorske omejitve in

prekomernega pozitivnega odziva, sva razdelila sklop predavanj

na dva termina. V prvem delu predavanj so se udeležili študenti

FERI-ja, v večini medijci višjih letnikov in v zadnji vrsti tudi

asistenti. V drugem delu so prišli študenti drugih fakultet (EPF in

GING) in prav tako nekateri iz FERI-ja.

Nad pozitivnim odzivom sem bil zelo presenečen, saj podobno

delavnico vodim na eni izmed mariborskih gimnazij, kjer se

udeležujejo le kopica istih obrazov in prav zaradi tega sem

pričakoval podoben odziv tukaj. Vendar sva bila z Aloisom, ki je

bil organizator delavnice, prisiljena, da reducirava potencialne

prisotne z napovedjo potrebnega predznanja za pristop k

delavnici.

Kako pa je bilo s propagando?Na straneh magneta sem napisal članek kot vabilo na delavnico

in na prvi strani dodal animacijo s slikami nežnejšega spola.

Na intervjuju sem dobil zastavljeno vprašanje, zakaj ženska?

FERI je institucija, v kateri prevladuje moški spol in kot vsaka

računalniška revija, parfum za moške in nasploh reklama, kjer

želimo pritegniti moško populacijo, je potrebna ženska vloga.

Zato sva dva tedna pred delavnico naredila »photoshooting« z

Manjo, da bodo imeli študentje fotografije za retuširanje. Ko je

bila animacija postavljena na magnet, se je novica začela širiti

še na ostale portale kot so Klub vizualnih komunikacij, Klub za

marketing in na forum EPF-a.

Zakaj »Virtual surgery & make up«?Preprosto zaradi tega, ker smo se lotili digitalno-navidezne

estetske operacije. Prav tako

smo na nenaličen obraz nanašali

ličila, odstranjali podočnjake,

pobelili zobe, spremenili barvo

las, pogladili gubice, koži dodali

sijaj, spreminjali barvo oblačil in

podobno. Nekateri udeleženci

so že bili vešči vsemu temu, zato

je bilo včasih slišati kakšno

sarkastično pripombo, kadar je bilo

potrebno pokazati osnove, vendar

je težko uskladiti delo, če so med

njimi tudi popolni začetniki.

Menim, da se je vsak udeleženec

naučil kaj novega, saj orodje kot

je Adobe Photoshop, je precejšen

zalogaj. V prihodnje upam, da še

bomo imeli priložnost spoznati

ostalo paleto Adobovih programov,

saj s praktičnim delom se človek

največ nauči.

Simon Koležnik

virtual surgery & make up

za vas

1�

abak

us.o

kt06

1�

abak

us.o

kt06

Avla novega FERI-jevega prizidka G2 je v petek, 22. septembra,

zasijala v popolnoma novi luči. V okviru evropskega projekta

Researchers in Europe se je tudi na FERI-ju predstavila kopica

mladih raziskovalcev, ki so s predstavitvijo svojih dosežkov,

raziskovalnih nalog in sposobnosti ustvarili precej zanimiv

dogodek. Noč raziskovalcev je v petek popoldan in pozno v noč

potekala na več prizoriščih: od Pedagoške fakultete, FERI-ja,

sedeža Univerze v Mariboru, pa vse tja do Jazz kluba Satchmo,

Umetnostne galerije in Šmartinskega jezera Celje.

Malo čez 16:00 se je pričela predstavitev prvega projekta z

naslovom »Ozadje najbolj logične igre na svetu – šaha«, kjer smo

med drugim spoznali program za igranje šaha na spletu - BBChess,

navdušenci pa so se lahko pomerili v igranju igre tudi v živo.

Sledila je predstavitev o uporabi dlančnikov v medicini, kjer so

nam predstavili uporabnost, delovanje in ozadje vmesnika za

dlančnike, s katerimi bi zdravniki, sestre in ostalo medicinsko

osebje imeli hitrejši, popolnejši in bolj kontroliran dostop do

podatkov o pacientih, zdravilih, boleznih in posledično ukrepih

v medicini. Z inovativno idejo si kljub pomanjkanju interesa v tej

stroki prizadevajo, da bi uporaba dlančnikov v medicini prispevala

k ustreznejši in bolj kontrolirani interakciji med zdravnikov in

pacientom.

V predstavitvi GeMMA Lab-a nam je Vid Domiter, univ. dipl. inž.

rač. in inf. predstavil projekt, v katerem so večja evropska mesta

predstavljena v virtualni obliki, po njih pa se je mogoče tudi

sprehoditi. Dostop do sprehoda med 3D generiranimi modeli

evropskih prestolnic je omogočen na spletnih straneh Virtual

Heart Of Central Europe (www.vhce.info) za ogled pa potrebuješ

QuickTime, Cortono in sedaj Adobov Flash player.

Sledila je demonstracija porazdeljenega navideznega okolja

s simulacijo navidezne porodne sobe, kjer se bodo učenci

zdravstvenih šol na prikupnem 3D objektu dojenčka naučili, kako

receptirati fiziološke znake kot so barva kože, srčni utrip in druge

reakcije in kako v skladu s temi pokazatelji zdravstvenega stanja

tudi reagirati. Zadeva je priročna predvsem zaradi programa,

ki mentorju učencev omogoča popoln nadzor nad celotnim

procesom učenja.

Zanimiva je bila tudi

duhovita predstavitev

ekipe sparcoNET, ki

so letos v okviru

računalniške olimpijade

ImagineCup uvrstili

med prvih dvanajstih

ekip na svetovnem

tekmovanju v

Indiji. Dogajanje

na prizoriščih avle

so popestrili s

tekmovanjem v

igranju ene izmed

primitivnejših računalniških iger s pomočjo kretenj rok. S

pomočjo Microsoftovih sponzorskih nagrad jim je uspelo

pritegniti ne samo profesorje, mlade raziskovalce in študente,

temveč tudi hostese in naključne mimoidoče, ki so pasli

radovednost nad zamislimi naših študentov.

Skoraj dvournim sproščenim predstavitvam in pogovorom z

raziskovalci je sledil kratek premor, ko se je na vrhu stopnišča v

modernem lobiju novega prizidka prikazala smetana Univerze

in FERI-ja. Hostese so med pozdravljanjem in opazovanjem

dogajanja skrbele za prazne želodce in suha grla vseh udeležencev,

v avli pa se je začelo zbirati vse več ljudi. Med množico se je

šušljalo, da bodo večerno zabavo s presenečenjem v menzi

starega FERI-ja popestrile igre in glasbene skupine, med drugim

pa bi se naj prikazal tudi 6pack Čukur, reperski polagalec rim. Da

bi se prepričali o resničnosti teh trditev, smo si hitro priskrbeli VIP

vstopnice za večerno zabavo in se odpravili še na Univerzo, kjer so

že ves popoldan potekale prireditve na temo Frazem.

Okoli 19:00 smo prispeli pred Univerzo, kjer so nas že pri vhodu

opozorili na polurno zamudo zaključnega dogodka, zato smo

se na majhno prizorišče na odprtem vrnili komaj čez pol ure.

Sedišča se niso zapolnila navkljub dejstvu, da so prireditev

popestrili Stekli psi, hip-hop bend iz severovzhodnega konca

Slovenije in odpeli ter odrimali par novodobnih komadov, ki so

zaradi električnih zvokov kitare in silovitih udarcev na bobne

še dolgo odmevali v naših

ušesih. Udeležiti se je bilo

mogoče tudi delavnice na

temo Frazem, vendar smo

jo zaradi ogleda prispelih

filmov na natečaj »Biti

raziskovalec je…« zamudili.

V veliki kletni dvorani so

se predvajali filmi, ki so

prispeli na omenjen natečaj,

mimoidoči pa so si filme

lahko tudi ogledali. Avtorji

filmov, študentje medijskih

komunikacij, so dokazali, da

so si že po dveh oz. treh letih

študija sposobni zamisliti

prispevek na precej kočljivo temo mladega raziskovalca in projekt

tudi samostojno realizirati.

S kratko zamudo smo se napotili proti stranskemu vhodu FERI-

ja, kjer so nas na vratih pričakali varnostniki in nas napotili proti

Akademiji, kjer je potekala večerna zabava. Govorice o tem, da bo

med gosti 6pack Čukur, so se uresničile, saj je mladenič s svojim

bendom že na vratih v menzo vzbujal pozornost s svojo značilno

pojavo. Profesorji in študenti so sedeli za vnaprej pripravljenimi

mizami in nazdravljali z vinom, ko je plesišče napolnila kopica

mladeničev, ki so se postavili v krog in si na glave nadeli klobuke.

noč raziskovalcevponočevanje le-teh?

za vas

Ob igrivih melodijah gostujočega benda so si bivši študentje,

sedaj že uveljavljeni mladi raziskovalci in profesorji, ritmično

podajali klobuke iz glave na glavo in tekmovali v tem, komu uspe

pri podajanju ujeti ritem spremljevalne glasbe brez napake. Po

igrah je na oder stopil 6pack Čukur s svojo ekipo in z medijsko

odmevno No.1 ženo na plesišče privabil kar nekaj optimistov, ki

so zabavali smetano naše fakultete. Zabave niso zamudili niti

pedagogiki, ki so si čas do pol druge zjutraj, ko je potekala še

zadnja prireditev v okviru Noči raziskovalcev pred Pedagoško

fakulteto, krajšali s kozarcem vina in zabavnim programom.

Pred odhodom iz prireditve smo na hitro pozdravili še ‘čuvaje’ v

fluorescentnih opravah, ki so stražili pred vhodom v fakulteto. Z

nasmeškom na ustih in pecivom za zobmi smo se počasi odpravili

domov.

Prireditev je potekala gladko, predstavitve raziskovalcev so bile

koristne in duhovite, celotna prireditev pa glede na udeležbo

na večerni zabavi dobro izpeljana. V bodoče upajmo še na kak

drug, podoben dogodek in še večjo promocijsko akcijo, ki bo

naslednjič privabila tudi tiste, ki se zabavnega in pestrega petka

na prizoriščih Noči raziskovalcev tokrat niso udeležili.

Ajda Gregorčič

20

abak

us.o

kt06

21

abak

us.o

kt06

Sodelovanje z oddelkom za računalništvo iz

University of Alabama at Birmingham (UAB) se je

pričelo pred petimi leti, ko sem na konferenci ACM

Symposium on Applied Computing (SAC’01), Las

Vegas, ZDA, prvič srečal prof. Barretta Bryant-a.

V nekaj naslednjih mesecih sva se srečala še na

konferenci Hawaii International Conference on

System Sciences (HICSS-35), Hawaii, ZDA, 2002

in na delavnici Language Descriptions, Tools and

Applications (LDTA’02), Grenoble, Francija. Tako sva

imela kar nekaj priložnosti za izmenjavo pogledov

in stališč o raziskovalnem področju na katerem

delujeva, t.j. področje programskih jezikov, kakor

tudi na področju pedagoškega dela.

Začetni koraki so prerasli v tesnejše sodelovanje,

saj smo v letih 2003 in 2004 pričeli izvajati skupni

bilateralni projekt “GenParse: Generating a Parser

from Examples”. V tem obdobju smo opravili več

kratkih medsebojnih obiskov. Dobro sodelovanje

pa se je v letu 2004 še okrepilo, saj sem 7 mesecev

preživel na omenjeni instituciji in predaval

podiplomski predmet “Special Topics in Domain-

Specific Languages”. Od leta 2005 sem gostujoči

profesor - Adjunct Associate Professor (www.cis.uab.

edu/faculty/).

Trenutno se izteka bilateralni projekt “Grammar

Inference Technology and Applications in Software

Engineering”, ki smo ga izvajali v letih 2005 in 2006.

Sodelujem predvsem s člani laboratorija SoftCom

(Software Composition and Modeling Laboratory),

www.cis.uab.edu/softcom/, ki ga vodita dr. Barrett

Bryant in dr. Jeff Gray.

pogled na University of Alabama at Birmingham iz Red Mountains

člani SoftCom laboratorija ob obisku dr. Don Batory-ja iz University of Texas at Austin, april 2004

notranjost poslopja, kjer se nahaja oddelek za računalništvo

Kratka zgodovina

sodelovanja z UAB

Z oddelkom za računalništvo iz University of Alabama at Birmingham (UAB) sodelujem že vrsto let. V vseh teh letih sem tako bolje spoznal način študija na ameriških univerzah, ki se po mojem mnenju bistveno razlikuje od našega.

V čem vidim bistvene razlike? Najprej, študentje opravljajo

svoje obveznosti sproti. Po koncu predavanj je en sam izpitni

rok, ki prinese le del končne ocene. Celotno oceno sestavljajo

še seminarske naloge (ki morajo biti seveda končane do konca

predavanj), kolokviji in kvizi. Seminarske naloge niso preobsežne,

tako da jih študentje opravijo v predvidenem času.

Seveda, ker študentje istočasno poslušajo

več predmetov (običajno 4 na semester) jim

veliko prostega časa kljub temu ne ostane.

Bistveno je torej sprotno opravljanje izpitov.

Če študent ugotovi, da določenega izpita v

predvidenem roku ne bo mogel opraviti z

zadovoljivo oceno ima do sredine semestra

še čas, da ta izpit izpusti (withdrawal).

Opravi ga lahko v poletnem semestru ali

pa v naslednjem šolskem letu. Seveda se

mora v tem primeru ponovno udeležiti

predavanj, opraviti nove seminarske naloge,

kolokvije, kvize in končni izpit. Kljub temu

pa se opuščanje izpita zabeleži v prilogo k

diplomi. Lahko si predstavljate, da si noben študent ne želi imeti

neuspeh zapisan v prilogo k diplomi, saj ima slednja veliko vlogo

pri delodajalcih oz. pri iskanju zaposlitve.

V kolikor študent ne opravi zadostno število izpitov ali pa je uspeh

nezadovoljiv (ocena za obvezne predmete študijske smeri mora

biti vsaj C1), se mu določi preizkusna doba (probation), ki traja dva

semestra. V tem času mora opraviti manjkajoče izpite in popraviti

uspeh. Če mu ne uspe, mora univerzo zapustiti.

Profesor med semestrom budno spremlja učni uspeh študenta

in ga na morebitne težave opozori še preden se izteče rok za

� uporabljajo naslednjo lestvico: A – odlično, B – prav dobro, C

– dobro, D – zadostno, F - nezadostno

izpustitev izpita. V praksi to pomeni “prični bolje delati, ali pa te

lahko doleti preizkusna doba”. Ob sprotnem delu seveda ni časa

za opravljanje priložnostnih del. Študentova primarna naloga je

študij in končni cilj diploma. Potrebne praktične izkušnje v stroki

si študentje nabirajo v poletnem semestru, saj jih večina ima

opravljene vse izpite.

Za študente s premalo finančnimi sredstvi so na voljo posebni

programi ali najem študentskega kredita. Na podiplomskem

študiju, pa študentje lahko opravljajo naloge asistenta in si tako

zagotovijo dodatna finančna sredstva. Nadalje imajo študentske

ankete in ocenjevanje učiteljevega dela večjo težo kakor pri nas.

Po zaključku predmeta se izvede anketa in podajo učni rezultati

(odstotek uspešno opravljenih izpitov, povprečna ocena izpitov),

ki se takoj pošljejo dekanu v presojo. Zato se učitelji še kako

trudijo, da predavajo na zanimiv in študentom razumljiv način.

Študentje skorajda ne manjkajo na predavanjih. Ob tem lahko

povem manjši dogodek, ki se mi je pripetil: študent, ki je izvedel,

da bo zaradi zdravstvenega pregleda manjkal na enih izmed mojih

naslednjih predavanj, me je osebno poiskal v kabinetu in se na

dolgo opravičeval. Tega vsekakor nisem bil vajen.

To so nekako glavni razlogi, da njihovi dodiplomski študentje

diplomirajo v predvidenem roku štirih let ob izredno majhnem

osipu. V našem sistemu je povprečni čas diplomiranja kar 6,9

let. Osip iz 1. v 2. letnik pa večji kot 50%. Menim, da se bo nov

bolonjski način študija približal ameriškemu modelu.

študij v ZDAse bo bolonjski študij približal ameriškemu?

Ob sprotnem delu

seveda ni časa za

opravljanje priložnostnih

del. Študentova

primarna naloga je

študij in končni cilj

diploma.

izr. prof. dr. Marjan Mernik

horizonti

22

abak

us.o

kt06

2�

abak

us.o

kt06

zgodba se začne sredi maja …Tam nekje proti koncu poletnega semestra, torej konec maja, se

je novo vodstvo Društva študentov Feri, s predsednikom Danilom

Majheničem na čelu, odločilo za spremembo društvenega

logotipa. Mnenja smo namreč bili, da smo tako lahko bolj moderni

in prepoznavni. Čeprav je med nami, kar nekaj oblikovalcev, smo

objavili javni razpis na katerem smo pozvali tudi ostale in vam dali

možnost, da se izkažete. Edini pogoj, ki so se ga morali prijavljeni

držati je bil, da mora logotip ustrezati tretjemu členu statuta

DŠFERI: “Znak društva je mikroprocesor s strelo.” Barve in oblike

so lahko oblikovalci izbirali poljubno.

... in konča mesec dni kasnejeNa natečaj je do 10. junija prispelo preko 20 predlogov. Nekateri

so bili inovativni, drugi malo manj, žirija pa je morala izbrati

najboljšega in najbolj primernega. Zahtevno nalogo so korektno

opravili Aleš Gjerkeš, Matjaž Hüttl, Alois Paulin in Miran Šmid,

žensko čast pa je branila Sara Tušar-Suhadolc. Najbolje se je

odrezal študent medijskih komunikacij, Matej Grušovnik, ki je za

nagrado prejel 10.000 slovenskih tolarjev.

in kaj pravi strokovna žirija?“Logotipa, ki sta prišla v finale, sta si idejno izjemno podobna (le

naklučje?:) Za Matejev logotip sem glasovala zato, ker je preprost,

prepoznaven in kvalitetno oblikovan. Vidi se, da ima avtor na tem

področju že precej izkušenj. Drugouvrščeni pa je po mojem mnenju

vseboval veliko preveč detajlov, ki bi se pri pomanjšavah izgubili,

poleg tega pa tudi izbira tipografije ni

bila najbolj primerna.” (Sara)

Društvo študentov Feri se tako

ponaša v novih barvah in novi

obliki. Zato kadarkoli zasledite naš

logotip, vedite da se morate za

trenutek ustaviti, sicer lahko kaj

pomembnega zamudite.

Matej, čestitke k zmagi. Kakšnega načela se držiš

pri svojem oblikovanju, kakšen je tvoj prepoznavni

slog?

Konkretno pri oblikovanju logotipov je moj cilj,

da najdem preprosto in obenem prepoznavno,

ter individualno rešitev “problema”. Izogibam

se kičastim in odvečnim detajlom, ki v večini

primerov ne koristijo kvaliteti izdelka. Na koncu

pa poskušam v logotipu združiti še vse lastnosti, s

katerimi se podjetje/organizacija hoče predstaviti

javnosti, saj je logotip prvi stik, ki ga podjetje/

organizacija vzpostavi z zunanjim svetom.

Zakaj si se pri logotipu DŠFERI odločil za sivo/zeleno

kombinacijo?

Medtem ko siva sporoča neko eleganco in

preprostost, daje rumeno-zelen odtenek, ki sem

ga izbral kot kontrast k sivi, celotni zadevi malo

svež, energičen prizvok. Barvna kombinacija se mi

je zdela primerna za cilj DŠ FERI-ja, da se predstavi

kot aktivno in moderno društvo.

Kje se je porodila ideja o zasnovi novega logotipa?

Si jo dolgo iskal?

Pravila razpisa so bila dokaj natančno določena,

tudi okvirna vsebina logotipa, ki bi naj vseboval

strelo in čip. Izziv je torej ostal predvsem v tem,

kako ti obliki predstaviti celovito in na

zanimiv način. Potreboval sem nekaj

poskusov do rešitve s katero sem na

koncu bil zadovoljen, vendar se mi kljub

temu naloga ni zdela pretirano težka.

Se sicer pogosto udeležuješ razpisov?

Lani si namreč prejel tudi nagrado za

celostno grafično podobo in logotip

Interaktivnega festivala.

Razpisov se udeležujem koliko je le

časovno možno in seveda je udeležba

odvisna tudi od pravega kreativnega

razpoloženja. Brez tega ti tudi ves čas na

svetu ne pomaga.

izogibam se kičastim

in odvečnim

detajlom!

novi logotip društva

Daša Purgaj

aktualno

zagovarja temo doktorske naloge pred komisijo. V zadnjem,

tretjem, obdobju se kandidat posveti izključno raziskovalnemu

delu in dokončanju doktorske naloge, ki jo mora tudi obraniti

pred komisijo.

Vse, ki vas zanima podiplomski študij računalništva na

omenjeni ameriški univerzi, vabim da se oglasite v mojem

kabinetu (G2-2N.38) ali pa si ogledate naslednje spletne

strani:

- www.cis.uab.edu/undergrad/TopTen.pdf (10 razlogov za

študij računalništva na UAB)

- www.cis.uab.edu/graduate/ (vse o podiplomskem študiju

na UAB)

Oddelek nudi tudi finančno pomoč (www.cis.uab.edu/

graduate/financialaid.php) za podiplomske študente, ki

opravljajo naloge asistenta. Letna finančna pomoč znaša

približno 20.000 USD in plačano šolnino.

Za konec pa le še zaključna misel: Z doktoratom ameriške

univerze se v Sloveniji lahko le malokdo pohvali. Prav gotovo

bo odpiral mnoga vrata.

Glas o odličnih uspehih naših študentov računalništva (Imagine Cup, Windows Student Embedded Challenge) se nezadržno širi. Tako sem bil zelo

presenečen, ko mi je vodja podiplomskega študija na oddelku za računalništvo iz University of

Alabama at Birmingham (UAB), www.cis.uab.edu, prof. John Johnstone, pred kratkim

pisal, da je seznanjen z uspehi naših študentov in da si njihov oddelek želi imeti v svoji sredini tudi slovenskega podiplomskega študenta računalništva. Na kratko bom predstavil pogoje za vpis

na podiplomski študij računalništva na tej univerzi ter značilnosti študija, ki je

zastavljen nekoliko drugače kot pri nas.

Pogoji za vpis na podiplomski študij računalništva so

končan štiriletni univerzitetni program računalništva in

informatike, zbranih vsaj 1.200 točk iz izpita GRE (Graduate

Record Examination), www.ets.org/gre/, in 610 točk iz izpita

TOEFL (Test of English as a Foreign Language), www.ets.org/

toefl/, povprečna ocena študija (GPA - grade point average)

vsaj 3.5 (na lestvici od 1 do 4) in priporočila profesorjev.

Specializacijo lahko opravljate v enem od naslednjih področjih:

• bioinformatika,

• računalniška grafika,

• porazdeljeno računanje,

• umetna inteligenca,

• programsko inženirstvo in

• programski jeziki.

Doktorski študij je razdeljen na tri obdobja. V prvem obdobju

se študent pripravlja na pisni kvalifikacijski izpit (Qualifying

Exam) iz področja teorije, sistemov in aplikacij. Predvidena

literatura se nahaja na www.cis.uab.edu/graduate/readinglist.

php. Hkrati prične s svojim raziskovalnim delom na izbranem

področju ter se udeležuje raziskovalnih seminarjev. V drugem

obdobju opravi še izbrane podiplomske izpite, nadaljuje

z raziskovalnim delom in pripravi dispozicijo doktorske

naloge. To obdobje se zaključi s preverjanjem disertabilnosti

doktorske naloge (Candidacy Examination). Kandidat

podiplomsko v ameriko

izr. prof. dr. Marjan Mernik

horizonti

2�

abak

us.o

kt06

2�

abak

us.o

kt06

Kakšni so bili občutki ob zmagi na

reginalnem tekmovanju, ki se je

odvijalo tukaj v Mariboru?

V bistvu smo bili presenečeni,

ker nismo pričakovali prvega

mesta. Pričakovali pa smo

visoko uvrstitev. Seveda smo bili

navdušeni, da potujemo v Indijo.

Kakšni so vaši vtisi o Indiji, kot o

državi?

Država je nekaj čisto tretjega. To

je država v kateri 500 milionov

ljudi živi iz dneva v dan. Videli smo

bogate dele in hiše, vendar par ulic

stran pa ponovno revščina. Videli

smo ogromno ljudi, ki spijo na

ulicah, parkih, avtobusih...

Kakšno pa se vam je zdelo samo tekmovanje v Indiji? Recimo v

primerjavi z regijskim v Mariboru?

Tekmovanje je bilo veliko bolje organizirano, kot v Mariboru.

Tekmovalci so bili bolj komunikativani. Tudi vzdušje med

tekmovalci je bilo veliko boljše in tudi slabih odnosov med

ekipami ni bilo.

Ali ste si nabrali veliko kontaktov na tekmovanju?

Nabrali smo veliko kontaktov, vendar je od nas odvisno ali jih

bomo izkoristili ali ne. Zmotno je mišljenje, da te tam kar čakajo

in pograbijo za različne službe. Veliko je odvisno od tega kako se

sam promoviraš in nabiraš kontakte.

Ali se je vaša tržna situacija v Sloveniji sedaj spremenila?

Mi smo sedaj že vsi zaposleni tako, da za nas nima nekega

velikega pomena. Eden izmed članov naše ekipe, ki pa še ni bil

zaposlen in ni imel opravljene prakse, je ravno zaradi našega

projekta dobil možnost pri eni izmed slovenskih firm. Vsekakor je

to velika referenca v našem življenjepisu.

Ana Györkös

IC 2006 – short film

Imagine Cup predstavlja

izziv, ki pritegne veliko mladih

ustvarjalcev, da preizkusijo

svoje znanje in sposobnosti.

Letošnji izziv je bil tudi zame

zelo zanimiv. Tako sem se

skupaj s Franjo Pižmoht in

filmom E-mobilis ter Katjo

Pavlič, Dašo Djurič in Martinom Bezjakom s filmom The visionary

preizkusil v kategoriji kratkih filmov. Na tekmovanje se je prijavilo

okrog 200 ekip iz celega sveta. Obe ekipi sta se kot edini iz

Slovenije prebili v naslednji krog tridesetih najboljših ekip. Žal

nam je zmanjkalo tudi nekaj sreče, da bi se prebili do samega

finala.

Vsak film je zgodba zase. V filmu E-mobilis je zgodba zastavljena

precej splošno in je bil namenjen tudi za druge predstavitve, ne

zgolj za tekmovanje Imagine Cup. Tudi zato je bilo presenečenje

nad uvrstitvijo v naslednji krog toliko večje. Na drugi strani je

The visionary narejen izključno za tekmovanje. Tako je tudi ideja

veliko bolj v kontekstu samega tekmovanja, izdelava filma pa

zaradi večjih podrobnosti nekoliko težja in kompleksnejša.

Zgodbi sta tako zelo različni, hkrati pa dokaj uspešni. Raznolikost

je vidna tudi pri ostalih projektih, ki so bili prijavljeni. To daje

celotnemu tekmovanju dodatno razsežnost in omogoča vsakemu

udeležencu, da pokaže svojo kreativnost. In to je bistvo vsega

skupaj.

Jaka Polutnik

slovenska letošnja uspešna

reprezentanca, team SparcoNet, nam

je zaupala svoje izkušnje pri IC:

Kako je prišlo do odločitve za sodelovanje na Imagine cupu?

Prvotno sva bila dva, ki sva se prijavila na tekmovanje ter k

sodelovanju povabila še druga dva člana ekipe. Za sodelovanje

nas je navdušila ekipa, ki je sodelovala že lansko leto. Povedala

nam je, da se splača sodelovati že zaradi izkušenj, ki jih pridobiš in

ne samo zaradi materialnih nagrad.

Torej vas k sodelovanju niso pritegnili na fakulteti?

Tomaž Kosar je organiziral srečanje vseh tistih za katere je vedel

da so ali bi lahko bili zainteresirani za Imagine Cup. Tako da nas

je on pritegnil, pa tudi praktično vsak asistent je omenil Imagine

Cup na vajah in študente pozival k sodelovanju.

Koliko časa in energije ste približno porabili za izdelavo vašega

projekta?

Delali smo osem mesecev. Projekt smo popolnoma zaključili

slaba dva tedna pred odhodom v Indijo. Pričeli smo pa decembra.

Ali ste zaradi sodelovanja na tekmovanju zanemarili nekatere vaše

šolske obveznosti?

Študij ni kaj dosti trpel zaradi tega. Če je že prišlo do kakšnih

težav, pa se je dalo vse rešiti z dogovorom. Trpel je bolj naš prosti

čas.

Kaj oz. katera faza vam je bila pri nastajanju projekta najtežja?

Za nas so bile najtežje predstavitve, kajti z njimi nismo imeli

nikakršnih izkušenj. Najtežje je bilo na nacionalnem tekmovanju,

ker nismo imeli najboljše izdelane prezentacije. Po zmagi na

nacionalne tekmovanju smo se dobili z žirijo, ki nam je povedala,

kako izboljšati našo predstavitev. Tako smo par tednov pred

Evropskim tekmovanjem napisali popolnoma novo predstavitev.

To sicer ni bilo tako težko, vendar je vzelo nekaj časa. Po

nacinalem tekmovanju so bile naše predstavitve veliko boljše in

bolj tekoče.

ImagineCup 2007korea, here we come! :P

Da takoj povem - to, kar je na teh dveh straneh, ni za bruce, temveč za stare bajte z dovoljšno mero izkušenj. Namenjeno je predvsem računalničarjem, do neke mere še medijcem. In še nekaj: zahteva dosti časa, živcev, motivacije, predvsem pa dobro idejo.

Microsoftov ImagineCup je tvoja šanza, da pokažeš, kaj si in kaj

zmoreš, da tvoj team pokaže kaj je in kaj zmore. Če zmagaš, si

đek, če pa ne, je pa to samo šeena življenska izkušnja.

Ok, dovolj laskanja, pridimo k stvari: IC je tekmovanje, ki

ga organizira MS primarno za računalničarje, je torej neke

vrste coding competition. Vaša naloga kot team (lahko tudi

posameznik) je najti idejo, postaviti in realizirati koncept, ter čim

bolje prodati vašo idejo komisiji.

Naloga za prihodnje leto ima naslov “Imagine a world where

technology enables a better education for all”. Vaša naloga je torej,

najti čim bolj svežo, učinkovito, deviantno idejo in jo realizirati z

MS-ovimi tehnologijami.

Samo tekmovanje predstavja še MS Slovenija “uradno” na

prireditvi “Študent je car”, ki je ponavadi nekje novembra.

Vsekakor je pa koristno, če do takrat ideja in koncept že stojita.

Prijavijo se lahko do 4 osebe, dovoljeno je pa tudi prijaviti

mentorja. Mentor je pa lahko zelo koristna oseba, saj se

ponavadi nagovori koga iz vrst asistentov, ki ima močno znanje iz

potrebnega področja in je pripravljen pomagati tako pri birokraciji,

kot pri sami izvedbi.

Pozimi potem sledi slovensko tekmovanje, na katerem se izbere

najboljšo slovensko ekipo. Pravilo je nekako, da je najboljša ekipa

iz naše fakultete. Glede na dve neprekinjeni zmagi slovenske

ekipe na regionalnem tekmovanju (baje je to razlog), slednjega za

nas ni več ter tako zmaga na slovenskem tekmovanju takoj vodi na

svetovni finale v Koreo.

Alois Paulin

aktualno

26

abak

us.o

kt06

27

abak

us.o

kt06

Kako ste se odločali o tekmovalnem športu? Tekmujete namreč v

malem nogometu.

Nogomet oz. mali nogomet je edina igra, ki najbolj pritegne

večino in tudi sodelujoči smo bolj orientirani v nogomet - na

primer, za košarko zaenkrat še ni bilo dovolj

zanimanja. Med ekipnimi športi se nam je ta

zdel najbolj sprejemljiv in očitno se je izkazal za

pravega, saj igramo že šesto leto.

Želimo najti tudi ekipni šport za dekleta, ki so

predstavnice fakultete, pa nam zaenkrat to še

ni uspelo, čeprav so izrazile željo po rekreaciji in

druženju.

COT po zaključenem spomladanskem delu sezone

2006 zaseda zadnje mesto na lestvici ekip. Kaj to za

ekipo pomeni in katero strategijo boste izbrali, da

se povzpnete višje?

To je bilo letos, žal, tako. Povedati je treba tudi, da

letos niso bile niti vse tekme odigrane in da je bila

naša ekipa ena redkih, ki je odigrala vse, čeprav

nam je malce zaškripalo. V ligi je veliko odvisno

tudi od sreče. Lani smo izgubili zelo dobrega

vratarja, ki je zamenjal podjetje in posledično

prešel tudi v drugo ekipo. V malem nogometu

dober vratar pomeni vsaj pol igre, z njegovim

odhodom pa smo tako doživeli velik »hendikep«.

Načeloma vsako sezono ciljamo na vrh. Lani smo bili tretji, tako

da en pokal že imamo.

Ali lahko Ligo Soft razumemo kot spodbudo študentom k

športnemu udejstvovanju?

Liga je v izhodišču nastala znotraj internega dogovora. Navadno

gremo po vsaki tekmi na pivo in debatiramo o tekočih zadevah.

Govorili smo tudi o udejstvovanju študentov v ligi. Ob rekreaciji,

bi za njih to pomenilo tudi možnost spoznavanja s potencialnimi

sodelavci, morda celo bodočimi delodajalci. Tako bi spoznavali

klimo, način dela in dobili tudi kakšno zanimivo informacijo.

Septembra smo začeli z jesenskim delom sezone 2006, kjer

igra 6 ekip. Rezultati tekem so ažurni na spletnih straneh lige.

Ekipa Amis je v jesenskem delu odpovedala sodelovanje, ekipi

ŠKD Urban in Iskratel pa od začetka jesenskega dela nastopata

združeno kot ekipa Urban&Iskratel.

V spomladanskem delu bomo zagotovo morali nekaj narediti

v smeri razširitve lige, a zaenkrat še ne vemo, ali bomo k

sodelovanju povabili druga podjetja in ali bomo morebiti povabili

tudi študente, da organizirajo svojo ekipo.

Larisa Huremović

aktualno

Poleg rednih službenih obveznosti profesorji, asistenti in sodelavci naše fakultete sodelujejo v t.i. Ligi Soft – ligi malega nogometa, ki je idejno vzklila na tleh FERI-ja. Ligo odlikujejo igra brez sodnikov, dogovorjena načela in »fair play«. Bolj podrobno smo se pogovarjali z asistentom Boštjanom Šumakom – igralcem ekipe COT, ki tekmuje za FERI.

V besedi Liga Soft se skriva zanimiva besedna igra.

Kdo ste in kaj natančno pomeni?

Ligasoft pomeni ligo “softverašev”. Pomeni oz.

nakazuje nežno igro, čeprav le-ta ni vedno nežna.

Načeloma je ime mišljeno kot liga igralcev iz

softverskih podjetij. Ekipe so pretežno softverska

podjetja, vendar z dvema izjemama, katerih

osrednja dejavnost ni razvoj programske opreme.

Liga je nastala na ideji rekreacije in druženja. Iz

softverskih podjetij prihajajo igralci - programerji,

s katerimi se poznamo že od prej s fakultete, pa

tudi novi ljudje, ki jih spoznamo ob sami igri.

Tako druženje nam omogoča tudi neformalno

komunikacijo in sodelovanje.

Kdo zastopa barve naše fakultete?

Naša ekipa je ekipa COT (Center odličnosti

za sodobne informacijske tehnologije in storitve), tako se

trenutno imenuje. Vodja ekipe je izr. prof. dr. Marjan Heričko.

Center je bil ustanovljen na Inštitutu za informatiko, dejansko pa

lahko rečemo, da naša ekipa zastopa cel FERI, saj igralci niso le

profesorji iz smeri Informatika. To je zaenkrat edina ekipa iz naše

fakultete, se pa dogovarjamo, da bi ligo razširili. V zadnjem času

se je izkazalo, da določene ekipe nimajo dovolj časa ali ljudi za

igro, zato smo razmišljali, da bi mogoče vključili tudi študente.

Izbirali bi med starejšimi, študenti četrtih letnikov oz. med

resnejšimi kandidati za igro. Vendar, to je bila samo ena izmed

možnosti, o kateri smo že razpravljali.

Ideja o ligi je torej vzklila na tleh FERI-ja. Kako so ostale

tekmovalne ekipe s fakulteto povezane?

Vodje in igralci ekip teh podjetij so večinoma bivši študenti

FERI-ja. Z njimi smo se povezali in vsak si je ustvaril svojo ekipo.

Začetnika lige sta brata Heričko - Marjan in Janko. Marjan Heričko

je izredni profesor na FERI-ju, brat pa ima svojo ekipo, ki je ena

izmed »nesoftverskih« podjetij. Janko Heričko nam je tudi uredil

igrišče pri OŠ Kamnica, ki je zaenkrat uradno igrišče Lige Soft.

Kako bo z igriščem v prihodnjem letu pa se še ne ve. Vsekakor

pa bo lokacija ostala v Mariboru ali v njegovi okolici. Brata tako

igrata v različnih – nasprotnih ekipah.

Kakšna je korelacija med ligo in študenti FERI-ja?

Študenti še zaenkrat v ligi niso sodelovali oz. še niso bili

povabljeni. V primeru študentske ekipe bi, kot že navedeno,

izbirali med starejšimi študenti, ki bi igro tudi bolj resno vzeli in

razumeli pomen soft igre. Načelo soft igre je »fair play«, brez

sodnikov. Če kdo naredi prekršek, si sodi sam oz. prekršek prizna

in se ne prepiramo o tem, ali je prekršek bil storjen, ali ne. V

začetku smo še poskusili s sodniki, vendar se ni obneslo. Držimo

se tudi tihega dogovora, da vodje ekip skrbijo za svoje igralce in

na ta način držijo ekipo skupaj. Igra nam zaenkrat gladko teče.

LigaSoft“naša igra ni vedno soft !”

2�

abak

us.o

kt06

2�

abak

us.o

kt06

media watch special: hcc7

HCC je mednarodna konferenca, ki je letos potekala v Sloveniji

in je nastala v organizaciji Slovenskega društva informatikov

in njegovimi partnerji. Konferenca, ki je nosila naslov Družbena

informatika: Informacijska družba za vse?, je gostila priznane

strokovnjake s področja družbene informatike in informatike

nasploh. Letošnja sedma zapovrstjo je bila posvečena Robu

Klingu, pionirju družbene informatike, katerega delo in raziskave

so temelj obravnave HCC konferenc. Program predavanj in t.i.

študentskega foruma se je odvijal v prostorih hotela Habakuk,

kjer so primerno poskrbeli za delovno in sprostitveno udobje

eminentnih povabljencev. Predavatelji kot so J.L. King z Univerze

v Michinganu, Alice Robbin z Univerze v Indiani, Rocio Rueda

Ortiz iz Kolumbije… so skozi konferenco predstavili in obravnavali

informacijsko družbo danes ter se posvetili vprašanju vključevanja

razvijajoče informacijske tehnologije v človekovo vsakdanje

življenje.

K sodelovanju so bili povabljeni tudi študentje FERI-ja, ki so

konferenco doživeli pod mentorstvom prof. Jozsefa Györkösa.

Študentje medijskih komunikacij so dogodek medijsko pokrili

in ovekovečili dogajanje ter izjave zvenečih imen, nekaj se jih

je udeležilo tudi študentskega foruma, ki je potekal znotraj

konference.

Vsekakor je obisk konference študentom omogočil vpogled

v razvoj in prihodnost študija ter njihove post-fakultetne

prihodnosti.

7. konferenca human choice and computers

Franci, najlepše se ti zahvaljujem, da si omogočil sodelovanje

našim študentom tudi preko brezplačnih kotizacij in s tem, da so

študenti medijskih komunikacij lahko sodelovali tudi tako, da so

dogodek medijsko zabeležili. Ali drži, da nisi zadovoljen s siceršnjim

pokrivanjem dogodka s strani medijskih hiš in kako gledaš na ta

problem tudi v luči splošnega problema nezadovoljive promocije

znanstvenih dogodkih?

Franci Pivec:

“Najprej naj povem, da se zelo sem zadovoljen s sodelovanjem

študentov Medijskih komunikacij. Mislim, da je tudi za študente

zanimivo, da so si ustvarili dokumentacijo o pomembnih

udeležencih te konference, ki jih seveda vsi poznamo iz literature

in tako imeti o njih en dokument, bodisi posnetek, video ali audio

v svoji datoteki, narejen v svojem okolju. Mislim, da je to ena

zanimiva motivacijska stvar.

Res je, mi neke pozornosti množičnih medijev

z našo konferenco nismo vzbudili, čeprav smo

se zelo trudili, da bi to dosegli, saj smo jih zelo

pogosto in natančno obveščali o pripravah na

konferenco in o samem dogajanju na konferenci.

Žal je temu tako in mislim, da s tem množični

mediji na nek način prikrajšujejo tudi svoje

uporabnike, bralce, gledalce in poslušalce, ker so

tukaj bila obravnavana vprašanja prav vsakega

od nas. Vsak od nas je uporabnik informacijsko

komunikacijske tehnologije in ob teh uporabah

se vsakemu uporabniku odpirajo mnoge dileme,

mnoga vprašanja, zelo pogosto tudi etična, ki so bila tukaj v

središču pozornosti. Mislim, da se novinarji motijo, če mislijo, da

je to izven interesa povprečja ljudi, njihovih bralcev. Ne vem, kako

bomo to popravili, mogoče da sploh v tej generaciji novinarjev

to ne bo možno ampak prihaja nova generacija iz medijskih

komunikacij in to me navdaja z optimizmom, da bodo z njimi

prodrla v ospredje tudi neka nova vprašanja, nove paradigme,

novi pogledi, da bomo z večjim zanimanjem spremljali časopise,

televizijo in radio.”

Hvala lepa in še enkrat čestitke k izvedbi.

Larisa Huremović

�0

abak

us.o

kt06

�1

abak

us.o

kt06

študentska anketa

6 1

3 4 8

4 3 79

2 1 87

9 2 46 3 1

64 2 7

58 1 3

5 6 3

9 4

kolofonizdaja:

Društvo študentov FERI

Smetanova 17, 2000 Maribor

predsednik: Danilo Majhenič

[email protected]

glavni in odgovorni urednik:

Alois Paulin

[email protected]

uredniški odbor:

Dejan Cencelj, Simon Koležnik, Nikola Risteski

sodelavci:

zasl. prof. dr. Alojz Paulin, prof. dr. József Györkös, izr.

prof. dr. Marjan Mernik, Dejan Cencelj, Aleš Gjerkeš,

Ajda Gregorčič, Ana Györkös, Larisa Huremovič, Simon

Koležnik, Danilo Majhenič, Daša Purgaj, Nikola Risteski,

Blaž Rošker, Miran Šmid

oblikovanje in naslovnica:

Alois Paulin

abakus izhaja vsak prvi ponedeljek vsakega drugega

meseca.

naklada: 1000 kom.

letnik VI, št. 7, oktober 2006

issn: 1580-6618

Šeta tip po cesti in vidi žabo...

Žaba po pravilih vseh pravljic in bajk spregovori: “Jaz sem

princesa začarana v žabo, če me poljubiš se spremenim

v princeso in vsem povem kako dober fant si...” Tip

pobere žabo in jo da v žep. Čez čas se žaba zopet oglasi:

“Jaz sem princesa začarana v žabo, če me poljubiš se

spremenim v princeso in bom en mesec hodila s tabo in

vsem pravila kako odličen fant si”. Tip se ne zmeni za

žabo in s poskočnim korakom nadaljuje pot... Žaba že

vidno razkurjena povzdigne glas: “JAZ SEM PRINCESA

ZAČARANA V ŽABO, ČE ME POLJUBIŠ SE SPREMENIM

V PRINCESO, BOM ENO LETO S TABO IN Z MANO BOŠ

LAHKO DELAL KAR TI BO PADLO NA PAMET”.

Tip se ustavi, vzame žabo iz žepa, jo nežno poboža po

glavi in ji pravi: “Oprosti, jaz sem programer, za punce

trenutno nimam časa, vendar je govoreča žaba zelo COOL!!”

- - - - -

Funkcije vsako poletje, ko nehajo skakati po tabli

priredijo zabavo.

Vse se prijetno zabavajo, le eni se mudi

domov. Prijatelice ji pravijo: “počakaj

še pol ure pa gremo skupaj domov...”

A ta funkcija je trmasta... “ne jaz

grem zdaj!” Ostale funkcije jo

hočejo odvrniti od njenih namenov

in pravijo: “Kaj pa če te napade

kakšen odvod ali pa integral kaj

bo pa potem s tabo?” Funkcija je

še vedno odločena da hoče domov in

zapusti zabavo... Ne pride daleč, že jo

za vogalom pričaka odvod, skoči nanjo in jo

odvaja, odvaja, odvaja in odvaja; funkcija pa nič. Pride mimo še

integral, skoči na njo in jo integrira integrira in integrira; funkcija

pa še vedno nič...

Integral in odvod se pogledata in v presenečena vprašat funkcijo

“ja kaj pa si ti za ena funkcija da ti nič ne moreva?”

Funkcija pa ponosno odvrne: e^x.

- - - - -

Dva študenta, štromar in računalničar, v zgodnih jutranjih urah,

po pivskem podvigu hodita proti domu.

Štromar se ozre v nebo: “Glej danes je pa rdeča luna...”.

Računalničar po tehtnem premisleku nasprotuje: “Tvoji grafični

driverji so povoženi, luna je modra!”. “ Tvoj stereo spektralni

analizator je premaknjen, luna je 100% rdeča,” se ne strinja

štromar... Pričkata se razadi barve, nakar prikoraka mimo medijc,

ki se vrača s podobnega podviga. Štromar in računalničar v njem

vidita rešitev... “Kolega, kakšna je danes luna, rdeča ali modra?”

Medijc se počasi ozre v nočno nebo, nekaj časa premišljuje in

alkoholno navdahnjen izjavi: “V kateri vrsti vidva to gledata?”

enco

extro

spletno predstavitev

www.dsferi.org nam omogoča

Abakus - oktober 2006

Documents

Transcript of Abakus - oktober 2006