< : @ G H h g e Z g i h k l b d e b d g b ...reπna porta. Zadninite za se-koja strana mora da bidat...

ESTIRA

Originalen tekst: Beatrisa HolenbekAdaptacija za Evropa: Yenifer Haijer

Text published by European CEFKilchzimmer

CH-4438 LangenbruckSwitzerland

Copyright © 2001 Child Evangelism FellowshipSite prava pridræani. Prevedeno so dozvola.

Смее да се умножува за лична, непрофитна и некомерцијална употреба. За комплетните детали во врска со правата посети ја страницата www.teachkids.eu/mk

ВАЖНО! Илустрациите за овие серии можат да се купат од повеќето канцеларии на МЕД и онлајн продавници. За да најдеш список на канцелариите на МЕД, како и на онлајн продавниците, посети ја страницата www.teachkids.eu/mk и кликни на „Локации“.

2

Lekcija Strana

1 Estira stanuva carica 32 Mardohej stoi vo vistinata 83 Povik za pomoπ 114 Na Boæjiot narod mu e dadena Ëest 155 Estira se zastapuva za svojot narod 196 Boæjiot narod e pobedonosen 23

Nastanite vo knigata Estira se sluËile pomeu490 i 480 godina pred naπata era. Evreite bileodneseni kako zarobenici vo Vavilon, koj, pak, ve¿ebil del od Persiskata imperija. Daniel koj imal viso-ka poloæba vo dvorecot, bil ve¿e mrtov. Ahasver,sinot na Darij Prvi, se naoal na prestolot na Persija.(UËitele, pokaæi na edna mapa na Bliskiot Istokvo toa vreme, kade se naoaat Erusalim, Vavilon i©uπa.)

Vo sluËkata so Estira ima mnogu vozbuda i neizve-snost. Ne samo toa, tuku i knigata jasno ja prikaæuvaBoæjata promisla i suverenost. Iako Boæjoto imene e spomnato, nie go gledame deloto na Negovataraka niz celiot ovoj period na starozavetna istorija.

Koga ¿e gi pouËuvaπ ovie lekcii, vnimavaj da nese zafatiπ samo so preraskaæuvawe i da zaboraviπda pouËuvaπ bibliski vistini. Postavi si za cel vosekoja lekcija temelno da ja pouËuvaπ centralnatavistina. Bi bilo dobra ideja da ja zapiπeπ central-nata vistina na parËe karton ili hartija, i da jastaviπ na flanelograf. Toa im pomaga na decata dazapomnat. Na poËetokot na sekoja lekcija e dadenmnogu kus pregled na lekcijata. Toj pokaæuva kadevo lekcijata se pouËuva centralnata vistina (CV) ikade e primeneta taa.

N- znaËi primena za nespaseni deca;æS- znaËi primena za spaseni deca;

Umno e da se veæba koristeweto na slikite imenuvaweto na scenite pred da se predava lekcijatapred decata. Zadninite za sekoja scena se navistinaod pomoπ, no ne se bitni. Ovie serii moæat da sepouËuvaat so zadnina od otvorena Biblija, ili pakso prazna zadnina.

Kako rezultat na toa πto ¿e go nauËat za vremena ovie lekcii, decata moæebi ¿e imaat praπawa iliduhovni potrebi. Vo eden moment za vreme naprogramata, kratko i jasno, daj im do znaewe deka sina raspolagawe da im pomogneπ i kade ¿e moæat date najdat na krajot od programata. Ova e vkluËeno votri od lekciite vo ovaa serija.

VovedSodræina

3

Estira stanuva carica

Bibliski tekstovi: 2. Kn. Car.24:10-25,30;Estira 1:1-2:20

Centralna Vistina: Bog ima planovi za sekoe odnegovite deca.

Primena: Nespaseni: Mora da go primiπIsus Hristos kako Spasitel iGospod pred da gi doznaeπ Boæ-jite planovi za tebe.

Spaseni: Bidi Mu posluπen naBog i Toj ¿e ti gi otkrie Nego-vite planovi za tebe.

Estira i Mardohej CVNæiveat vo tuina vo zemjataPersijaKralot na Persija prireduvagozba.Kralot ja povikuva Astina.Astina odbiva da dojde. CVAstina ja gubi svojata poloæba.Potraga po prekrasni devojki.Estira dovedena vopalatata. CVSEstira ja Ëuva svojatatajna. CVSEstira postavena zakralica. CVS,N

Vizuelni Zadninite i scenite upotrebe-

pomagala: ni tuka se za upotreba vrz otvo-rena Biblija od flanel. ÷e vitrebaat pet zadnini i eden gorensloj: 1. skromen enterier; 2.vnatreπnost na palata so gorensloj za gozbata; 3. vnatreπnostna æenska prostorija; 4. nadvo-reπnost (eksterier); 5. nadvo-reπna porta. Zadninite za se-koja strana mora da bidat odd-elni. Vo istovreme ¿e ima podve sceni vrz Biblijata odflanel, no zaradi pogodnost voprikaæuvaweto, sekoj del enumeriran kako edna scena,pri πto levata strana eoznaËena so A, a desnata so B.

Stih za napamet: Eremija 29:11„Jas gi znam Svoite zamisli,πto sum gi smislil za vas, veliGospod, zamisli za mir, a ne zazlo: da vi dadam idnina i nadeæ.„

„Zoπto ne smeam da sedam do docna i da gledamtelevizija?„

„Zoπto liljacite ne udiraat vo predmetitedodeka letaat naokolu?„

„Zoπto bebiwata mora da plaËat?„

Zoπto? Zoπto? Zoπto? Imame mnogu praπawaso „zoπto„, neli? Sigurno i malata Estira Ëesto pra-πuvala Âzoπto?" Moæebi nejzinite praπawa so„zoπto„ zvuËele vaka:

Scena 1A (Skromen enterier)

(Stavi go zborot ESTIRA i slikata 1)

„Zoπto sme poinakvi od drugite lue vo ©uπa?„Nejziniot bratuËed Mardohej ¿e ‹ odgovorel (stavi

ja slika 2). „Nie sme Evrei, Boæjiot izbran narod.Nie Go oboæavame i sluπame Bog, bidej¿i Toj eedinstveniot i vistinski Bog.„

Estira imaπe uπte praπawa. „Zoπto ne se sitelue vo ©uπa Evrei?„

Mardohej odgovaral: „Pred mnogu, mnogu godiniBog mu dade na Svojot narod negova sopstvena zemja.No tie ne Go posluπaa Bog i poËnaa da oboæavaatlaæni bogovi. Bog upotrebi carevi i vojski da dojdatvo nivnata zemja kako kazna. Ovie vojski zarobijamnogu Evrei i gi odnesoa vo nivnite zemji. Zatoa nieæiveeme vo Persija. Naπite pradedovci bea edni odtie zarobenici.„

„Zoπto jas ne æiveam so majka mi i tatko mi?„zapraπala Estira.

„Tie umrea Estira„, taæno objasnuval Mardohej,„no jas dobro ¿e se griæam za tebe„. I toj se griæel -s¡ do nejzinite tinejyerski godini.

Imalo mnogu taæni neπta vo æivotot na Estira,no prekrasnoto neπto e deka Bog imal plan zanejziniot æivot. Taa beπe edno evrejsko siraËe imoæebi mnogu lue ne ni pomisluvale deka taa eposebna. No taa beπe Âposebna„ za Bog; Toj imaπenavistina dobri planovi za æivotot na Estira. Ovavaæi i za sekoe Boæjo dete. Ako si Boæjo dete, Tojima posebni planovi za tebe.

Koi se Boæji deca? Biblijata n‹ veli: ÂA na siteπto Go primija, im dade pravo da stanat Boæji deca-na onie koi veruvaat vo Negovoto ime„ ( Jovan 1:12).

Ova znaËi deka ako ti pobaraπ Gospod Isus da gootstrani tvojot grev i da upravuva so tvojot æivot, iako navistina go misliπ toa, vo toj moment stanuvaπBoæjo dete. Sekoj od nas treba da Go primi Hristoskako svoj Gospod i Spasitel. Boæjite deca se oniekoi moæat da znaat deka Bog ima poseben plan za niv,tokmu kako πto imaπe golemi planovi za Estira.

(Izvadi gi slikite 1 i 2)

Scena 2B (Vnatreπnost na palata so goren sloj na

dvor so gradina)

No ajde da odime sega vo eden mnogu poinakov domod onoj na Estira. Toj se izdignuvaπe nad golemiot

Prva Lekcija

Kus pregled

na lekcijata:

4

grad ©uπa. Ako bi sakal da go zaobikoliπ odej¿i,trebalo da peπaËiπ okolu 4 kilometri. Toa beπeedno mnogu, mnogu vaæno mesto - tamu beπe palatatana Persiskiot car. Vo toa vreme Persija beπenajsilnata dræava na svetot. Tuka carot Ahasversedeπe na prestolot upravuvaj¿i so svojata golemaimperija.

(Stavi gi slikite 3 i 4)

Tokmu vo toa vreme toj odræuval edna golema gozba.Planiral druga vojna, i pred da ja otpoËne, sobralmnogu od vaænite lue zaedno da planiraat i da segoπtevaat. Negovite voeni komandanti, blagoro-dnici i princovi ja ispolnile palatata. Toa bilozabava πto se pameti; traela 180 dena! Kako vi seËini?

Kakva palata za gozba! Vo gradinite, beli i sinizavesi bile zakaËeni za mermerni stolbovi so sre-breni obraËi. Podovite bile napraveni od mermerso πari vo razliËni boi. Tuka i tamu imalo zlatnii srebreni legla. Na poslednite sedum dena od ovaagolema gozba, siot narod na ©uπa bil pokanet vopalatata. Vo palatata, caricata odræuvala posebnazabava za site æeni.

Gordiot car sakal sekoj da go vidi kolku e golemi bogat. Toj go pokaæal svoeto bogatstvo i riznica.Posledniot den ve¿e beπe ispil premnogu vino. Notoj s¡ uπte si mislel: ÂKako da mu pokaæam na ovojnarod kolku sum vozviπen, mo¿en i bogat?„ Togaπmu doπla edna ideja: ÂCaricata mora da dojde na moja-

ta gozba. Taa e najubavata æena. Sigurno ¿e pomi-

slat deka sum veliËestven πtom imam takva pre-

krasna carica.Â

Brgu ispratil sedum slugi da ja dovedat caricata.Duri i nejzinoto ime, Astina, znaËi prekrasna. Ca-rot Ëekal. Verojatno toj ve¿e im se pofalil na koman-dantite, blagorodnicite i princovite za negovatacarica.

Sedumte slugi se vratile. ÂCaricata odbiva dadojde„, mu rekle na carot. Biblijata ne ni kaæuvazoπto caricata Astina ne sakala da dojde, no ni kaæu-va deka carot Ahasver se nalutil mnogu. Negoviotplan propadnal! (Izvadi ja slika 4). Ovoj veliËestvencar ne znael deka postoi veliËestven, semo¿en Bogi deka ona πto se sluËuvaπe beπe spored Negoviotplan. Toa duri imaπe vrska i so Negovite planoviza evrejskoto siraËe, Estira. Vaæno e da se zapomnideka Onoj koj ima planovi za Negovite deca e semo¿en.Ponekogaπ nie imame idei, no ne moæeme da giizvrπime. No so Bog ne e taka. Toj moæe da gi izvrπiSvoite planovi. Ako si Boæjo dete zapomni go ova, izapomni deka Boæjite planovi za tebe se dobri. Toje dobar Bog, a isto taka e i semo¿en Bog. Toj vo Nego-voto slovo veli deka Boæjata volja e Âdobra, ugodnai sovrπena„ ( Rim. 12:2).

Ako si Boæjo dete, baraj od Nego da ti pomogne daMu bideπ posluπen, da odiπ po Negoviot sovrπen

pat. Prekrasno e da se znae deka Bog ima dobar planza tebe duri i koga se Ëini deka rabotite odat konloπo.

Scena 3A

Vo palatata izgledalo kako s¡ da trgnalo naopaku.Carot Ahasver vednaπ se posovetuval so svoitemudri lue. (Stavi ja sl. 5)

ÂSpored zakonot, πto treba da ‹ se napravi nacaricata Astina?„ praπal toj.

Glavniot na mudrecite odgovoril: ÂCaricataAstina zgreπi, ne samo protiv carot, tuku i protivceliot narod na Persiskata Imperija. ©tom drugiteæeni ¿e Ëujat πto napravi taa, i tie ¿e stanat nepo-sluπni na nivnite maæi. ÷e nema kraj na nevojataπto ¿e se predizvika.„

ÂCarot treba da objavi carska odluka koja ¿e velideka Astina ne e pove¿e carica. Koga æenite ¿e goËujat toa, ¿e gi poËituvaat svoite maæi.„

Ovoj nov zakon trebaπe da se zapiπe meu zako-nite na Persija i tie zakoni ne moæea nikogaπ,nikogaπ da se promenat.

Scena 3B

Nabrgu vesta beπe podgotvena da se isprati nizcelata golema imperija. ( Stavete ja slika 6 i silue-

tite od kowi vo daleËinata ) JavaËi bea ispratenida go raznesat ovoj zakon. Nabrgu vesta za noviot zakonse raπiri-caricata Astina ve¿e ne beπe carica. Taanikogaπ pove¿e ne dojde pred carot.

Meutoa posle podolgo vreme mu pomina lutinatana carot Ahasver, i toj pak poËna da misli na Astina.Negovite sovetnici vidoa deka toj misli na nea. „Nekase pobaraat najubavite mladi devojki vo carstvoto,„predloæija tie. Neka se donesat vo palatata i togaπcarot ¿e moæe da ja izbere najubavata za svoja carica.„

Carot pomisli deka toa e dobar predlog, i nabrguprebaruvaweto zapoËna.

Scena 4A ( Vnatreπnost na palatata- nema akcija

Scena 4B(Pozadina od vnatreπnost na æenska pro

storija)

Site ovie prekrasni mladi devojki bea donesenivo edna ku¿a vo dvorot na palatata. (Stavete gi sli-

kite 7 i 8) Tie bea dobro neguvani od carskite slugi.

Edna od ovie mladi devojki beπe posebno popularnai mnogu ubava. Taa beπe Evrejkata Estira. Bidej¿ibeπe tolku ubava, taa moraπe da go napuπti svojot domi da dojde vo palatata. Estira Mu pripaaπe na edins-tveniot, vistinskiot Bog. Palatata na paganskiotcar beπe poslednoto mesto kade bi se oËekuvalo dabide taa. Mora da bila mnogu taæna koga se zboguvalaso Mardohej.

5

Zoπto se sluËi toa? Bog sakaπe Estira da bidevo palatata. Moæebi ti si edinstveniot hristijaninvo tvoeto semejstvo. Bog ima posebna priËina πtosi del od nego.Toj saka da im pokaæeπ na drugite πtonapravil Gospod Isus vo tvojot æivot. Pomisli natvoeto oddelenie vo uËiliπte; Bog te ima tamu za daima nekoj, koj ¿e im pokaæe na onie koi ne go poznavaatGospod Isus πto znaËi da se bide hristijanin.Ponekogaπ na uËiliπte e mnogu teπko da se æiveeza Nego, no zarem ne pomaga koga znaeπ deka niπtone moæe da ti se sluËi osven ako Bog ne dozvoli? Tipomaga da ne mrmoriπ i da ne se æaliπ koga ¿e sesetiπ deka Boæjiot plan e dobar. Navistina, toa enajdobroto.

Ti nema sekogaπ da gi znaeπ priËinite zoπtotaæni i teπki raboti ti se sluËuvaat, no Bog imasvoi priËini zoπto gi dopuπta da se sluËat. I Estiraisto taka, eden den trebaπe da go doznae ova, iako s¡uπte ne znaeπe zoπto Bog saka taa da bide vo palatata.

(Stavete ja slika 9)

Koga Estira pristigna tamu, nejze ‹ dadoa sedumsluginki da se griæat za nea. I beπe dadeno i najdo-broto mesto vo æenskata ku¿a.

Site mladi devojki bea razubavuvani 12 mesecipred da otidat pri carot. Potoa edna po edna trebaπeda bidat predstaveni.Tie moæea da zemat s¡ πtomislea deka ¿e gi napravi poubavi. Zarem ne gledaπkako odbiraat obleka i nakit ? Kako πto odea predcarot, sigurno sekoja od niv se nadevaπe deka ¿e bideizbrana za carica.

Scena 5A (Vnatreπnost na palatata- nema akcija)

Scena 5B(Nadvor-porta na dvorot)

Sekoj den Mardohej, bratuËedot na Estira, πeta-πe gore dolu blizu do dvorot na ku¿ata kade beaæenite. Toj sakaπe da doznae kako se snaoa Estira.


Estira ne moæeπe da go vidi, a ni toj ne moæeπeda ja vidi.Takvo beπe praviloto na persiskiot dvor.No verojatno nekoi od slugite mu kaæuvale novostiza Estira na Mardohej.

Imaπe edno neπto za koe verojatno Mardohej sepraπuvaπe. Toj i Estira imaa edna tajna. Toj ‹ beπerekol deka nikoj vo palatata ne smee da ja doznae.Moæeπ li da se setiπ koja e taa tajna? Da-Estirabeπe Evrejka. Toa beπe tajnata. Iako Estira ne znaeπezoπto ne treba da ja kaæe, taa ja Ëuvaπe tajnata bidej¿iMardohej ‹ beπe kaæal taka. Koga go posluπuvaπeMardohej, taa go posluπuvaπe Bog.

Vaæno e da zapamtime deka tie koi se posluπnina Bog se onie koi go otkrivaat Negoviot plan zanivnite æivoti. Koga ja Ëitaπ Biblijata, gledaj daja posluπuvaπ. Ako kako hristijanin si neposluπenna Bog, moæe da go propuπtiπ ona πto Toj go plani-

ral za tebe. No Estira beπe posluπna na Bog bidej¿igo poËituvaπe i sluπaπe Mardohej koj ‹ beπe kakoroditel. Boæjata zapoved e, „PoËituvaj gi tatka si imajka si„. Zatoa Estira znaeπe deka mora da ja Ëuvatajnata.

Tamu nadvor vo dvorot, Mardohej se praπuvaπe: „÷emoæe li taa da ja zaËuva tajnata? ÷e ja prepoznae linekoj?„ ÷e mora da priËekame i ¿e vidime.

Scena 6A ( Vnatreπnost na palatata )

Najposle dojde denot koga Estira trebaπe da otidei da bide pretstavena pred carot. Glavniot sluga ‹kaæa πto da obleËe i taa napravi kako πto ‹ reËe.Ne odbra niπto drugo za razubavuvawe. Taa beπeprekrasna a nakitot i finite aliπta moæea samo daja rasipat nejzinata ubavina. Taa beπe i popularnaliËnost isto taka; na site im se dopaaπe.(Stavete ja slika 11)

Mora da imala trema i strav koga ja nosea da sesretne so carot Ahasver, najgolemiot vladetel nasvetot.

Carot smetaπe deka Estira e poubava od site drugidevojki. Toj odluËi taa da bide negova carica. Carskatakruna (Stavete ja sl.11a na glavata na Estira) beπestavena na glavata na Estira. Taa sega stana caricaEstira! Stana carica na golemata imperija. Toa beπedel od ona πto Bog go planiraπe za nea. Ako si Boæjodete, pomni deka Toj ima planovi za tebe. Jas nemislam deka Bog planira bilo koj od vas da stane carili carica na golema imperija, no Toj ima drugiplanovi za vas. Tie se najdobrite planovi.Ti gi otkri-vaπ Negovite planovi koga si Mu posluπen Nemu.Kako πto rasteπ, baraj Bog da ti pokaæe πto Tojsaka da bideπ. Moæebi saka da bideπ kamionyija,medicinska sestra, uËitel, rabotnik vo fabrika, ilipak misioner. Baraj od Bog da ti pomaga da odiπsekogaπ po patot πto Toj go planiral za tebe.Moæebi toa nema da bide sekogaπ patot πto ti bigo izbral. Ponekogaπ moæebi ¿e bide mnogu teπ-ko.Vaæno e da ja vrπiπ Negovata volja. Biblijatavo Eremija 29:11 veli: „Jas gi znam Svoite zamisli(planovi) πto imam namera so vas, zboruva Gospod,zamisli (planovi) za mir, a ne za nesre¿a:„

Boæjiot pat za Estira beπe mnogu neobiËen, nosovrπen. Ete,taa beπe vo carskata palata. No dali¿e moæe da ja zaËuva tajnata? ÷e doznaete drug den.

Scena 6B

Razmislete za Estira (Stavete ja slika A) kojan¡ potsetuva deka Bog ima prekrasni planovi za sekoeod Negovite deca. Moæebi ti ne znaeπ niπto za ovabidej¿i ne si Boæjo dete. Dali navistina posakuvaπda bideπ? Edinstveniot naËin e da imaπ volja da seodvratiπ od seto ona za koe znaeπ deka e loπo votvojot æivot i da Go primiπ Gospod Isus za svoj Spa-sitel i Car. Moæeπ da mu kaæeπ tokmu sega: „DragiGospode Isuse, prosti mi gi site moi grevovi iprosti mi πto odev po svoj pat. Ti blagodaram πto

7

umre na krstot za mene. Te molam sega da me spasiπ,da go prezemeπ mojot æivot i da me napraviπ onaπto Ti sakaπ da bidam.„ Togaπ ¿e poËneπ da go ot-krivaπ Negoviot pat za tebe.

MomËiwa i devojËiwa hristijani, neli e vozbu-dlivo koga znaete deka Bog ima planovi za vas? Kogataæni ili obeshrabruvaËki raboti se sluËuvaat,pomnete deka Boæjite patiπta se najdobrite. NaËinotda go znaeπ Boæjiot plan e da Mu bideπ posluπen

Nemu. Moæebi ima neπto vo koe si neposluπen.Nemoj da prodolæiπ so taa neposluπnost.Odvratise od toa denes, pobaraj proπka od Bog. Moæeπ daMu kaæeπ: „Dragi Nebesen Tatko, prosti mi πto Tibev neposluπen vo toa. Te molam pomogni mi da nego pravam toa ve¿e. Ti blagodaram za Tvoeto vetuvawedeka ¿e n‹ prostiπ koga gi priznavame naπitegrevovi pred Tebe.„ Posluπnite Boæji deca se tiekoi uæivaat vo Boæjite posebni planovi za niv.

Dodatok kon priraËnikot za Bibliski lekcii od Estira

(Vo lekciite 2 i 3 pouËuvaweto e za hristijanski deca.Ne treba, meutoa, da zaboravite da gi evangelizi-rate nespasenite deca vo vaπata grupa. Za taa cel vipredlagame da vkluËite evangelizatorski pesni vovaπiot program i da gi pouËuvate na naËinot navedenpodolu.)

Moæebi tatko ti Ëita vesnik sekoj den.»estovestite se loπi- avionska nesre¿a, vojna, ili paknegoviot omilen fudbalski tim go zagubilnatprevarot. Denes nie ¿e peeme za edna dobra vest,najdobrata vest πto bi moæel da ja Ëueπ. (Pej japesnata).

Dobra vest! - Hristos umre za mene! Isus Hristosedinstveniot Boæji Sin, n¡ zasaka tolku mnogu πtoumre za naπiot grev. Bog mora da go kazni grevot, aNegoviot edinstven Sin ja zede kaznata πto jazasluæuvame. Taa e mnogu dobra vest!

Dobra vest - Jas sum veËno spasen. Ova znaËi dekanamesto zasekogaπ da bideπ kaznet za tvojot grev, tisi bezbeden i ¿e odiπ na Nebo. Isus Hristos moæeda te spasi od kaznata πto ja zasluæuvaπ.Toj dojde zada izbavi od grevot koj go rasipuva tvojot æivot.Toj¿e te Ëuva da bideπ bezbeden zasekogaπ. No Ëekaj.Ima edno mnogu vaæno malo zborËe tuka. ZborËeto e„ako„. Ti si spasen zasekogaπ ako veruvaπ. Mora dapoveruvaπ vo Isus Hristos za da te spasi. Treba daMu kaæeπ deka æaliπ za tvojot grev i deka Mu sedoveruvaπ da te spasi. Togaπ si veËno spasen. Ajdepak da peeme za Dobrata Vest!

Pred da ja izloæiπ Lekcijata 3, uËi gi decata daja peat pesnata ÂQubov, qubov, Q-U-B-O-V.

Denes koga ¿e Ëueme pove¿e od vozbudlivatasluËka so Estira, ¿e nauËime za neπto koe Bog gopravi za Negovite deca. Boæjite deca se onie koidoπle pri Isus Hristos i poveruvale vo Nego kakoSpasitel.Ovaa pesna n‹ pomaga da razbereme pove¿eza toa, i kako πto ¿e ja peeme, ¿e uËime i da piπuvameisto taka! (Ispej go prviot stih). Isus Hristos, BogSinot, n¡ zasaka tebe i mene tolku mnogu πto go napuπtiNeboto, znaej¿i deka ¿e umre.Ti i jas Mu bevmeneposluπni na Bog i naπiot grev n¡ odvojuva od Nego.Isus Hristos n¡ zasaka tolku mnogu πto dojde da umreza naπiot grev.

(Pej „Gotovo, gotovo, G-O-T-O-V-O„). AkoodliËno ja napiπeπ domaπnata rabota, nikoj nemada moæe da ja porava. Koga Isus Hristos umre zanaπiot grev, Toj napravi sovrπena posledna ærtvaza grevot. Niπto pove¿e ne treba za tvojot grev.Noti mora da dojdeπ pri Isus Hristos. (Pej go tretiotstih).

Tokmu sega moæeπ da dojdeπ pri Nego kaæuvaj¿iMu na primer vaka: „Dragi Isuse, jas bev loπ. Tiblagodaram πto umre za mene.Te molam odzemi gomojot grev. „Isus Hristos voskresna od mrtvite -zatoa moæeπ da dojdeπ pri Nego i bidi siguren dekaToj ¿e ti kaæe dobredojde.Togaπ ¿e moæeπ vistinskida go peeπ posledniot stih „Moj, moj, M-O-J „ . Akodojde pri Gospod Isus i Toj e navistina tvojSpasitel, togaπ ti si vo Boæjoto semejstvo i ona πto¿e go nauËiπ denes od naπata Bibliska Lekcija zaEstira ¿e bide mnogu posebno za tebe!

8

Mardohej stoi vo vistinata

Bibliski tekstovi: Estira 2:21- 4:3

Centralna vistina: Bidi Mu veren na Bog kakoπto beπe Mardohej.

Primena: Spaseni: Treba da Mu bideπposluπen na Bog i da te znaatkako hristijanin duri i kogae teπko da go praviπ toa.

Kus pregled Mardohej sluπa zavera zana lekcijata: ubistvo na carot.

Toj go izvestuva toa. CVSToa se zapiπuva, no toj nedobiva nagrada. CVSAman e unapreden.Drugite treba da mu sepoklonuvaat na Aman.Mardohej odbiva. CVSCarevite sluæbenici mukaæuvaat na Aman zoπtoMardohej ne se poklonuva.

CVSAman zagovara ubistvo naEvreite.Aman bara dozvola od carot.Dozvolata e dadena.Se raπiruvaat glasini dekana trinaesettiot den oddvanaesettiot mesecEvreite ¿e zaginat. CVSMardohej taguva. CVS

Vizuelni Scenite: vnatreπnost napomagala: palatata, nadvoreπnost i

nadvoreπna porta od Lekci-jata 1 moæe da se iskoristatza trite sceni neophodni zaovaa lekcija.Pozadinite zasekoja strana mora da bidatoddelni. ÷e ima po dve scenina flanelnata Biblija isto-vremeno, no zaradi pogod-nost vo prikaæuvaweto,sekoj del e numeriran kakoedna scena, pri πto levatastrana e oznaËena so A, adesnata so B.

Stih za napamet: Povtori go Eremija 29:11„Jas gi znam Svoite zamisliπto sum gi smislil za vas,veli Gospod, zamisli za mir,a ne za zlo: da vi dadam idni-na i nadeæ.„

Scena 1B (Nadvoreπnost- porta)

Scena 1A(Prazno- nema akcija)

Moæeπ li da Ëuvaπ tajna? Mardohej navistinase nadevaπe deka Estira moæe! Se se¿avaπ li kojabeπe tajnata? Da, deka Estira beπe Evrejka!


Mardohej beπe sluga na carot i raboteπe priportata na palatata (Stavete ja slika 13). Toj morada videl mnogu interesni lue koi vleguvaa i izlegu-vaa. »estopati verojatno sluπal πto zboruvaa luetokoi pominuvaa.


Eden den toj gi „naËuli uπite„ i nasluπna vnima-telno. Toa zvuËeπe kako zavera! Sluπaj¿i , Mardohejotkri deka dvajca maæi zagovaraa da go ubijat carotAhasver.

(Izvadete ja slika 14)

Scena 2A (Vnatreπnost na palatata)

Mardohej znaeπe deka mora neπto da se stori dase zapre zlobnata zavera. Toj brgu prati zbor za Estira,a Estira ja donese vesta do carot. (Stavete ja slika

15) Ako si Boæjo dete - moæeπ li da se setiπ kakostana Boæjo dete? (Nakratko povtorete go pouËuva-

weto za ova od minatonedelnata lekcija). Ako siBoæjo dete, ti mora da Mu bideπ veren na Bog, kakoπto beπe Mardohej. Da se bide veren, znaËi da se praviona πto Bog go saka duri i koga e teπko. ÷e ima momen-ti koga ¿e treba da go kreneπ svojot glas protivzloto. Moæebi nekoi od tvoeto oddelenie se nepri-stojni i zlobni kon nekoe odredeno momËe, na primerMile. Tie mu se smeat, go ismejuvaat i ne igraat so nego.Tie igraat so tebe, no ne igraat so Mile. Kako hristi-janin, πto treba da napraviπ? (Dozvolete decata

da odgovorat) Ako imaπ namera da go napraviπ toaπto Bog saka da go napraviπ, toa moæebi ¿e znaËida kaæeπ tivko,„ Mislam deka treba da go viknemeMile vo naπiot tim.„ Moæebi ti bi moæel da siigraπ so Mile za da im pokaæeπ na drugite dekasakaπ da se druæiπ so nego. Boæjite deca ne trebada dozvoluvaat gnasni i zli raboti da se sluËuvaat,bez da se obidat da gi zaprat.Bidi Mu veren na Bogkako πto beπe Mardohej. Sega carot znaeπe zazaverata. Beπe pokrenata istraga. Dvajcata maæi beanajdeni vinovni i bea obeseni.


Potoa, seto toa beπe vnimatelno zapiπano vocarskiot zapisnik. Imeto na Mardohej beπe zapi-πano isto taka.Verojatno carot ne beπe go zabele-æal imeto na Mardohej, bidej¿i ne mu dade nikakvanagrada nitu podarok kako πto carevite obiËnopravea koga nekoj ¿e im napraveπe takva usluga.

Lekcija 2

9

»esto koga si po Boæja volja, nikoj ne ti veli„Blagodaram,„ nitu te fali. Ednaπ imaπe ednomomËe po ime Toni. Nekoi od negovite drugari upa-dnaa vo eden ovoπtarnik i jadea od soËnite crvenijabolki.

„Eve Toni, zemi edna. Navistina se dobri.„

„Ne blagodaram,„ reËe Toni tivko.

„Zoπto ne?„ nastojuvaπe negoviot drugar.

„Ne mi se dopaa da zemam ukradeni jabolka,„objasni Toni.

„Toni - dobroto detence,„ mu se potsmevaπenegoviot drugar, „A nie ne sakame dobri deËiwa vonaπata banda, neli?„

Toni si otide doma Ëustvuvaj¿i se taæen - mu sedopaaπe da si igra so momËiwata. No vo svoeto srceznaeπe deka mu beπe posluπen na Bog. Bog beπezadovolen deka toj Mu ostana veren Nemu. Mnogu epovaæno da go zadovoliπ Bog, otkolku da gi zadovo-liπ lueto. Biblijata veli, „Treba da go sluπameBog, a ne lueto„ (Dela 5:29). Mardohej napravi taka.

Scena 2B (Nema akcija)

Scena 3A (Vnatreπnost na palata)


Podocna, carot Ahasver reπi da unapredi edenod negovite lue po ime Aman, so golemi poËesti.(Stavete ja slika 17) Navistina toj go postavi nadsite drugi blagorodnici. Carot im naredi na sitecarski slugi i sluæbenici da se poklonuvaat predgordiot Aman.

Scena 3B (Premestete ja slika 17 na scena 3B i

stavete ja slika 18)

Koga Aman gordo pominuvaπe niz portata, sitecarski slugi mu se poklonuvaa so licata do zemja.Kolku li uæival gordiot Aman koga site ovie slugimu se poklonuvaa! No imaπe eden koj ne se poklonu-vaπe. Moæe li da pogodite koj beπe toj? Da,Mardohej.

(Izvadete gi slikite 17 i 18)

Scena 4A (Nema akcija)

Scena 4B (Stavete ja slika 19)

Biblijata ne n‹ kaæuva zoπto Mardohej ne sepoklonuvaπe, no nie mislime bidej¿i toj Ëuvstvuvaπedeka so toa od nego se bara da go oboæuva Aman. Takvoneπto toj ne moæeπe da stori. Boæjiot zakon veleπe:„Nema da imaπ drugi bogovi osven mene.„ Boæjitelue ne smeea da oboæuvaat nikoj drug i niπto drugo,osven samiot Bog. Mardohej mora da znael deka nepo-klonuvaweto pred Aman moæe da mu donese nevolja.No toj sakaπe da stoi vo vistinata i da go posluπa

Bog duri i koga e teπko. Tokmu toa Bog go oËekuva iod tebe ako si Boæjo dete. Toj saka da gi posluπuvaπNegovite zapovedi i da pokaæuvaπ deka Mu pripaaπNemu. Da se stoi vo vistinata za Bog znaËi da Goposluπaπ Nego iako toa moæebi e teπko.

Moæebi si nadvor i si igraπ nekoja igra sotvoite drugari. Tatko ti ti rekol da se vratiπ domavo 6 popladne.No igrata s¡ uπte ne e zavrπena.Drugarite ti velat: „Ajde, ostani do kraj.„ Boæjatazapoved e: „PoËituvaj gi tatka si i majka si.„ Ako sakaπda Mu bideπ veren na Bog, ti ¿e treba da kaæeπ:„Izvinete, jas mora da si odam sega.„ Prekrasno e πtoBog ti dava sila da ostaneπ vo vistinata za Nego.Nikogaπ nema da se sluËi Toj da ne ti pomogne dapostapiπ ispravno. Toj e veren kon Svoite deca izatoa tie moæat da stojat vo vistinata za Nego.Votoa neπto Mardohej moæeπe da bide siguren.

Kakva vozbuda nastana koga toj ne mu se poklonina Aman. Nekoi od carskite sluæbenici go praπaa:„Zoπto si neposluπen na carskata zapoved?„ No tojodbivaπe da se pokloni.

Taka tie otidoa i mu kaæaa na Aman: „Mardohejne saka da se pokloni pred tebe; toj e Evrein.„ Mardo-hej beπe poznat kako Evrein. Dali si ti poznat kakohristijanin? Dali nekoj te praπal: „Zoπto odiπ vonedelno uËiliπte?„ Dali si objasnil deka si hristi-janin? Vo tvoeto semejstvo, dali tvoite roditeli,bra¿a i sestri znaat deka poradi toa πto ti si hris-tijanin, ja Ëitaπ Biblijata i pomagaπ doma?

Ako sakaπ vistinski da bideπ za Bog, toa ¿e znaËida bideπ poznat kako hristijanin. Nie Ëitame voBoæjiot Zbor: „Vie ste moi svedoci, veli Bog„(Eremija 43:10a). Ako sakaπ da bideπ svedok, ti nemoæeπ da ja Ëuvaπ tajnata deka si hristijanin.

Moæebi tokmu sega imaπ golem problem da Mubideπ veren na Bog. Bi sakal da razgovaraπ so nekojza toa. ÷e mi bide milo da razgovaram so tebe i da semolam so tebe. Dojdi da se vidime (odredeno mesto)

posle sostanokot. Vaæno e da Mu bideπ veren na Bogkako πto beπe i Mardohej.

Koga Aman vide deka Mardohej ne saka da mu se poklo-ni, stana mnogu, mnogu lut. Negoviot surov i zol umsmisli odmazda. Toj tolku se naluti πto ne mu beπedovolen eden Ëovek; toj nameravaπe da go uniπti siotevrejski narod.

Toj pobrza pri svoite mudri lue da doznae koga¿e bide negoviot sre¿en den da ja izvrπI svojata zlazavera. Najposle negovite mudreci mu kaæaa dekatrinaesettiot den od dvanaesettiot mesec bi bilsre¿niot den.Persijcite ne znaea deka Gospod Bog eonoj koj gi upravuva site denovi, a ne sre¿ata ilinesre¿ata. Taka Aman beπe ubeden deka ¿e ima sre¿ada gi ispolni svoite planovi protiv Evreite.

10

koga ¿e bide mnogu teπko. Stoj vistinski za Negobidej¿i Toj vetuva deka ¿e ti bide veren. „Ne plaπise, zoπto Jas sum so tebe; ne se voznemiruvaj zoπtoJas sum Bog tvoj; Jas ¿e te zajaknam„ ( Isaija 41:10a).Se¿avaj se na ova prekrasno vetuvawe koga rabotite¿e stanat teπki.


Mardohej navistina se voznemiri koga ja sluπnauæasnata vest. Toj ja raskina svojata obleka i se pokriso vre¿iπte i pepel. Vo biblisko vreme lueto oble-kuvaa stari aliπta napraveni od rapavi vre¿i za dapokaæat golema taga. Mardohej vikaπe na glas odej¿ikon centarot na ©uπa.

Otkako beπe raznesena ovaa uæasna vest, πtonapravija carot i Aman? Tie ednostavno sednaa dapijat i da uæivaat. Aman ne znaeπe, a ni carotAhasver ne znaeπe πto ovoj nov zakon ¿e znaËi vopalatata. Estira ja zaËuva svojata tajna. ÷e mora dapoËekame za da vidime πto ¿e se sluËi.

No ako ti si Boæjo dete, vnimavaj da Mu bideπposluπen Nemu. Nemoj da se sramiπ da kaæeπ dekasi hristijanin. Æivej za Bog. Duri i koga e teπko,bidi veren kako πto beπe Mardohej. Bog ¿e ti bideveren. Biblijata n‹ veli : „Bog e veren„ (1 Kor. 1:9 )

Scena 5A (Stavete ja slika 17)

Meutoa prvo toj moraπe da mu gi kaæe svoiteplanovi na carot, a go stoti toa na mnogu veπt naËin:„O caru Ahasver, vo tvoeto carstvo ima edni lue koise dræat odvoeno. Tie se poinakvi od site drugi luei ne gi sluπaat carskite zakoni. Navistina, o caru,ne e dobro da gi ostavime da æiveat. Ako e po voljana carot, neka izdade naredba da se uniπtat. Jas ¿edadam deset iljadi srebreni talanti da pomognam dase platat troπocite.„ Aman itro skri deka Evreitebea tie koi toj sakaπe da gi uniπti.

Carot Ahasver ni malku ne se posomneva. Toj sesoglasi so planot. Toj duri go izvadi svojot prsten imu go dade na Aman. Ova znaËeπe deka Aman moæeπeda go vtisne peËatniot prsten vo vosokot i da gozapeËati noviot zakon. Togaπ site trebaπe da znaatdeka toa e zakon od carot Ahasver koj ne moæe da sepromeni. „Ne mora da gi davaπ site tie pari,„ mu reËecarot na Aman. „Pravi so tie lue πto sakaπ.„

Rabotite trgnaa podobro otkolku πto Aman seosmeluvaπe da se nadeva.


Naskoro zakonot beπe napiπan i zapeËaten socarskiot peËat, so prstenot πto sega go noseπe Aman.

Scena 5B (Stavete ja nadvoreπnata pozadina

nad scenata so portata) Stavete ja slika 20)


JavaËite ja raznesoa porakata niz celoto carstvo.Persijcite imaa neverojaten naËin brzo da ja raπi-ruvaat vesta. JavaËite javaa na nivnite kowi, muliwaili kamili do odredena daleËina, Potoa drugiæivotni i javaËi ja prenesuvaa vesta ponatamu, a itie bea zamenuvani od slednite æivotni i javaËi.Taka vesta beπe raπiruvana mnogu, mnogu brzo. Ovoj-pat vesta beπe mnogu taæna.Beπe donesen zakon dana trinaesettiot den od dvanaesettiot mesec bidatubieni site Evrei. Ovoj straπen den doaaπe zapomalku od 11 meseci.

Scena 6A (Izvadete gi slikite 12,13,16,17,19.20)

Vesta brgu se raπiri okolu ©uπa, glavniot grad.Evreite mora da bea zaπemeteni - na trinaesettiotden od dvanaesettiot mesec site tie trebaπe daumrat.

Zarem ne ¿e beπe podobro Mardohej da mu se poklon-eπe na Aman, namesto da gi vovleËe Evreite vo setaovaa nevolja? Ako Mardohej znaeπe vo svoeto srcedeka poklonuvaweto bi znaËelo oboæuvawe na Aman,toj imaπe pravo da Go posluπa Bog. Nie nauËivmedeka Biblijata veli: „Treba da Go sluπame Bog, a nelueto.„ (Dela 5:29) Treba da go pravime ova duri ikoga e mnogu, mnogu teπko. Toa znaËi da se bide verenna Bog. No zapamti, Bog ¿e ti pomogne. Toj ¿e te zajakne,

11

Treta Lekcija

Povik za pomoπ

Bibliski tekstovi: Estira 3:15b - 4:17

Centralna vistina: Bog gi sluπa i gi odgovaramolitvite na Svoite deca.

Primena: Spaseni: Treba Ëesto darazgovaraπ so Nego i da ginosiπ site tvoi problemipri Nego.

Kus pregled Evreite plaËat i se molat.na lekcijata: CV

Estira sluπa za tagata naMardohej.Estira mu ispra¿a oblekana Mardohej.Mardohej obiva.Estira go pra¿a Atah kajMardohej.Atah ‹ nosi poraka naEstira od Mardohej.Estira se plaπi da odi kajcarot. CVSEstira mu ispra¿a porakana Mardohej - „Ne moæamda go storam toa.„Mardohej odgovara: „Taamora.„Estira odluËuva da odi.Evreite i Estira postat.

CVSEstira odi vo vnatreπniot dvor.Carot go ispruæuva svojotæezol. CVS

Vizuelni Za ovaa lekcija se potrebnipomagala: dve pozadini - vnatreπnost

na palatata - sobata na cari-cata, i scenata so nadvore-πnata porta koristena volekciite 1 i 2.

Stih za napamet: Psalmi 34:15 „GospodoviteoËi gi gledaat pravednite,Negovite uπi go sluπaatnivniot vik.„


Vesta se raπiri brgu, a so toa i tagata. KogaEvreite sluπnaa πto ¿e se sluËi na trinaesettiotden od dvanaesettiot mesec, tie plaËea i se oblekoavo vre¿iπta.Tie isto taka i ne jadea; toa se vikapostewe. Ponekogaπ lueto postat koga navistinasakaat da se koncentriraat i da pominuvaat vreme soBog, molej¿i Go za pomoπ.

12

Evreite znaea deka samo Bog moæe da gi spasi odkatastrofa. Za vreme na tie denovi mnogu Evreiizvikuvaa kon Gospod Bog za pomoπ. Tie znaea dekavo minatoto Bog gi sluπaπe molitvite na Svojotnarod. Biblijata jasno veli deka Bog e seuπte istiot.Toj sluπa koga Negovite deca se molat i ja odgovaranivnata molitva. Edno od Negovite deca gi napiπaovie zborovi vo Biblijata: „So glas izvikav konGospoda i Toj me posluπa od Svojata Sveta Gora„(Psalmi 3:4). Samo Boæjite deca moæat da bidatsigurni deka Bog ¿e gi Ëue i ¿e gi odgovori nivnitemolitvi. Dali si Boæjo dete? Ti stanuvaπ Boæjodete koga ¿e Go primiπ Gospod Isus kako svoj Spasiteli Gospod. Ako si Go primil, Bog e tvojot sakan Nebe-sen Tatko.Toj saka da Ëue kako mu zboruvaπ. Toj seko-gaπ sluπa. Toj e tolku golem i mo¿en; Toj sekogaπmoæe da pomaga.

Edna no¿, ovaa vistina stana mnogu realna za ednohristijansko momËe. Toj æiveeπe so majka si i tatkasi na edna osamena farma, daleku od gradot. Taa veËernegoviot tatko seriozno se razbole i majka mu gozamoli da otide i da mu kaæe na doktorot; nemaπedrug naËin da mu se kaæe na doktorot deka e potreben.Najbrziot naËin za momËeto da otide vo gradot i dago vikne doktorot, beπe javaj¿i na svojot kow. NomomËeto se plaπeπe da java vo temnicata. Majka munastojuvaπe, i najposle toj Go zamoli Bog da mu pomo-gne. Go javna kowot, i kako πto javaπe kon gradot semoleπe. Bog go donese bezbedno vo domot na doktorot,koj vednaπ otide da pomogne. Kako rezultat na toa,negoviot tatko povtorno ozdrave. Taa no¿, na posebennaËin momËeto sfati deka Bog gi sluπa i odgovaramolitvite na Svoite deca.

Evreite znaea deka Bog im e potreben vo ova vremena nevolja. Nikoj problem ne beπe pregolem za Negoda ne moæe da go reπi, pa nitu problemot so zlobnatazavera na Aman.


Scena 1A (Vnatreπnost)

(Stavete gi slikite 23 i 24)

No vo palatata caricata Estira ne znaeπe niπtoza surovite planovi na Aman. Taa seuπte ne beπeËula πto se sluËuva so nejziniot narod. I se razbira,seuπte ja Ëuvaπe svojata tajna - deka e Evrejka.


Eden den, nejzinite sluginki donesoa edna Ëudnavest. „Neπto se sluËilo poradi koe Evreite se mnogutaæni. Se Ëini deka se mnogu isplaπeni. Tie nosatvre¿iπta i sedat vo pepel. Duri i Mardohej stoi naulicata nadvor od portata na palatata, obleËen vogrozno vre¿iπte.„ (Vo onie denovi, lueto koi beavo golema taga imaa obiËaj da se oblekuvaat vo vre¿i-πta i da sedat vo pepel, kako πto i denes nekoi luenosat crna obleka koga nekoj blizok ¿e im umre.)

Caricata navistina se voznemiri koga ja sluπnavesta za Evrejskiot narod. Nejzinite sluginki morada se praπuvaa zoπto; no sluginkite ne postavuvaatpraπawa na caricata!

„©to e problemot?„ si misleπe caricata Estira.„Samo koga bi moæela da zboruvam so Mardohej, no toae nevozmoæno. Moram nekako da doznaam. Mora da mupomognam na Mardohej.„


Zagriæenata carica najde nekoi dobri aliπta igo zamoli slugata da mu gi odnese na Mardohej. „ Kaæimu da gi obleËe, „go teraπe taa,„ i otstrani go negovotovre¿iπte.„

Scena 1B (Nadvoreπna porta)

(Stavete ja slika 27 i pomestete ja slika 26 na scena

1B)

Slugata pobrza kaj Mardohej. No koga se obide damu gi dade aliπtata na Mardohej, toj ne sakaπe da gizeme. Taka slugata se vrati nazad pri Estira.

Scena2A (Izvadete ja slika 24, stavete ja 28 i

pomestete ja 26 od scena 1B kon 2A)

„O, zoπto gi vrati nazad? Zoπto Mardohej ne gizede?„ praπa voznemirenata carica. Slugata objasnideka Mardohej odbil, no ne kaæal zoπto. CaricatapoËustvuva deka neπto straπno loπo se sluËuva. Taamoraπe da doznae.

Scena 2B (Nema akcija)

Scena 3A (Izvadete gi slikite 25 I 26)


Taa go povika Atah, eden od nejzinite slugi. „Timora da odiπ kaj Mardohej i da doznaeπ πto go maËii zoπto,„ beπe nejzinata oËajna zapoved.


Scena 3B

Atah pobrza kaj Mardohej i ja prenese porakatana caricata.Mora da mu olesnilo mnogu na Mardohejkoga sluπnal deka caricata znae za golemata taga naEvreite.

„Atah, ti mora da ‹ kaæeπ s¡ na caricata,„ odgo-vori Mardohej. „Jas odbiv da mu se poklonam na Aman.Toj mnogu se naluti i naredi da se ubijat site Evrei.Aman duri veti deka ¿e mu dade mnogu srebro na carotza toa. Ete! Odnesi go ova kaj caricata Estira.„

(Stavete ja slika 27a)

Mardohej mu dade na Atah primerok od Amanovatanaredba koja beπe ispratena niz celoto carstvo.

13

„Atah, ti mora da ‹ kaæeπ na caricata Estira daotide i da zboruva so carot i da go moli da go spasinaπiot narod. Mora da ja nateraπ da razbere dekaova e mnogu vaæno.„

(Izvadete gi slikite 30 i 27a)

Scena 4A

Atah ne zapre da se raspraπuva.

(Stavete gi sliki 29 i 27a)

Toj pobrza vo palatata kade Estira zagriæenoËekaπe. „Carice Estira!„ Atah zapoËna brzaj¿i. „Taa-taa e mnogu loπa vest za Mardohej i za site Evrei!Tie ¿e mora da umrat na trinaesettiot den od dvanae-settiot mesec. Eve - proËitajte go ova, Mardohej vigo ispra¿a.„

(Izvadete ja slika 28 i stavete ja sl. 31)

Kako πto Ëitaπe, liceto na caricata stanuvaπemnogu taæno. Verojatno Atah se praπuval zoπto.„Carice Estira,„ prodolæi Atah, „Vie treba daodite pri carot Ahasver i da go molite da ne gi ubieEvreite. Mardohej veli deka mora da go storite toa!„

„O, ne!„ izvika caricata - taa beπe πokirana iuplaπena. »uvstvuvaπe deka ne bi se osmelila da gostori toa.

Se praπuvam dali Estira zaboravi deka GospodBog ¿e ‹ dade hrabrost. Dali taa zaboravi da go donesesvojot problem pred Nego? Ako Gospod Isus e tvojSpasitel, togaπ ti si Boæjo dete i moæeπ da mukaæeπ na tvojot Nebesen Tatko za s¡ πto te plaπi.Vo Psalm 50:15 Ëitame, „Povikaj Me vo teæok den:¿e te oslobodam, a ti ¿e Me proslaviπ.„ ©to i da temaËi - moæebi tvojot drugar prestanal da se druæi sotebe, ili tatko ti ostanal bez rabota, ili nekoj tikaæuva gadni i zli raboti - kaæi Mu go toa na tvojotNebesen Tatko. Toj ¿e pomogne, a ti ¿e Go proslaviπ.Ne zaboravaj da razgovaraπ so Bog za tvoite problemii potrebi koga ti e strav. Se Ëini deka Estira zabo-ravi.

„Atah,„ reËe taa, „Mora vednaπ da otideπ kajMardohej i da mu ja preneseπ ovaa poraka. Sekoj znaedeka bilo koj maæ ili æena πto ¿e mu se pribliæina carot vo vnatreπniot dvor, bez da bide povikan,¿e bide ubien. Samo onoj kon kogo carot ¿e go pruæisvojot zlaten æezol, ¿e ostane æiv.„

Æezolot e eden vid stap koj mu pripaa na carot.Toj pokaæuva deka carot ima mo¿ i pravo da vladee.„Takov e zakonot,„ prodolæi Estira. „I Atah, kaæimu go na Mardohej ova - Ne sum pokaneta da otidampred carot ve¿e 30 dena.„

Estira razmisluvaπe za problemite - i tieizgledaa nevozmoæni. No koga imaπ golemi problemi,seti se deka Bog e mnogu pogolem od tvoite problemi.

Nema niπto preteπko za Nego. Toj ja ima seta mo¿; Tojmoæe da pravi πto saka. Takov e Bog tvojot NebesenTatko, ako Gospod Isus e tvoj Spasitel. Semo¿niotGospod Bog beπe Bog i na Estira isto taka; no tokmusega, taa razmisluvaπe pove¿e za svoite problemi,otkolku za Nego.

Koga Atah povtorno pobrza kaj Mardohej, Estiraverojatno misleπe deka nejziniot bratuËed ¿e jarazbere.

(Izvadete gi slikite 27a i 29)


Atah go najde Mardohej I mu kaæa πto reËe cari-cata. „Taa ne bila povikana od carot ve¿e 30 dena,„zavrπi Atah. Porakata na caricata kaæuvaπe dekabeπe nevozmoæno za nea da zboruva so carot.

No Mardohej ne se otkaæuvaπe lesno. „Atah,„reËe toj cvrsto, „Ti mora da ‹ ja preneseπ slednavaporaka na Estira: 'Estira, nemoj da misliπ deka ¿ese izvleËeπ samo zatoa πto æiveeπ vo carski dom.Duri i ako ne mu kaæeπ niπto na carot, Evreite ¿ese spasat. No ti i tvoeto semejstvo ¿e bidete ubieni.I koj znae, dali tokmu za vakvo vreme ne si dostignalacarsko dostoinstvo? Koj znae, moæebi si stanalacarica samo zaradi ova, za da go spasiπ svojot narod?'„Mardohej sakaπe Estira da se seti deka Bog ima plan-ovi za Svoite deca. Zarem ne beπe taa vo palatatabidej¿i Bog beπe taka isplaniral?

Ve¿e nauËivme deka Bog ima priËina koga go spas-uva sekoj vernik. Toj n¡ postavil vo naπeto semejstvo,na naπata ulica i vo naπeto uËiliπte za da bidemeupotrebeni od Nego na poseben naËin. Imaπe ednomomËe nareËeno Kole koe æiveeπe na edna odredenaulica; ajde da ja nareËeme ulica „Most„. Kole beπehristijanin. Eden den eden maæ i edna æena dojdoada odræuvaat posebni sostanoci za deca na ulicatana Kole. No tie ne znaea kade æiveat decata. Kogaizlegoa od kolata, go sretnaa Kole. „Nie ¿e imameposebni sostanoci za momËiwa i devojËiwa. Moæeπli da n‹ kaæeπ vo koi ku¿i æiveat deca?„ „Se raz-bira,„ reËe Kole. I taka toj gi odnese vo ku¿ite kadeæiveea momËiwata i devojËiwata.

Koga zavrπija, maæot mu reËe na Kole, „Mislamdeka Bog imal plan ti da æiveeπ na ovaa ulica. Bide-j¿i ti beπe tuka, nie moæevme da im dademe pokanina decata.Ti blagodaram mnogu.„ Kole se poËustvuvamnogu radosen koga pomisli deka Bog duri isplanirali kade toj treba da æivee.


Scena 5A ( Stavete gi slikite 28 i 29)

Nazad vo palatata, Atah ‹ kaæa s¡ na Estira. Taabeπe mnogu, mnogu preplaπena od pomislata da odikaj carot bez da bide povikana. Meutoa taa hrabroodluËi da se obide da go spasi svojot narod, duri iako pritoa go zagubi svojot æivot.

14

Ponekogaπ Toj ne go pravi toa πto nie mislime dekatreba da go napravi, no Toj sekogaπ go pravi ona πtoe najdobro. Kolku e prekrasno da se bide Boæjo detei da se znae deka Toj vetuva deka ¿e gi Ëue i odgovorinaπite molitvi, tokmu kako πto mu odgovori nasvojot narod mnogu odamna.

©to li mu kaæa Estira na carot? Ona πto mu gokaæa beπe mnogu iznenaduvaËko! No nie ¿e mora dapriËekame do sledniot pat da Ëueme za toa.

MomËiwa i devojËiwa hristijani, nemojte niko-gaπ da zaboravite deka vaπiot Nebesen Tatko sluπai odgovara na molitva. Dali ti odvojuvaπ vreme darazgovaraπ so Nego sekoj den? Dali Mu gi kaæuvaπtvoite problemi? Dali Go moliπ da gi spasi tvoiteprijateli ili semejstvo koi ne Go poznavaat GospodIsus? Kako πto privrπuvame, ajde da Go zamolimeBog da n‹ pomogne da se molime. „Dragi NebesenTatko, Ti blagodarime πto si golem Bog koj moæe dagi sluπa i odgovara naπite molitvi. Te molimeoprosti n‹ πto ponekogaπ ne razgovarame so Tebe ipomogni n‹ da Ti se molime sekoj den. Vo imeto naIsus. Amin.„

Taa mu isprati odgovor na Mardohej. „Soberi giEvreite vo gradot. Postete za mene, nitu jadete nitupijte za vreme od tri dena. Vo palatata jas i moitesluginki ¿e go napravime istoto. Potoa jas ¿e otidampri carot. Ako umram, umram.„

Estira znaeπe deka ‹ treba Boæjata pomoπ.MomËiwa i devojËiwa hristijani, vam vi treba Boæja-ta pomoπ postojano, zar ne? Moæebi ti si edinstve-niot hristijanin vo tvoeto oddelenie na uËiliπte,i mnogu ti e teπko da æiveeπ za Bog. Kaæi mu go toana tvojot sakan Nebesen Tatko. Toj saka da Mu kaæeπ,vetuva deka ¿e pomogne. Moæebi imaπ nekoj problemdoma koj ne moæeπ da go spodeliπ so nikogo. Moæeπda go spodeliπ so Bog. Toj e zainteresiran i Toj moæeda pomogne. Bez razlika dali se mali problemi iligolemi problemi, razgovaraj so Bog za niv. Seti sena Bibliskiot stih, „Povikaj Me vo teæok den: Jas¿e te oslobodam, a ti ¿e Me proslaviπ„ (Psalm 50:15).Bog e tolku mo¿en i golem πto nema niπto preteπkoza Nego. Toj gi sluπa i gi odgovara molitvite naSvoite deca.

Poradi toa Estira znaeπe deka taa i nejziniotnarod mora da baraat pomoπ od Nego.


Scena 5B (Stavete gi slikite 30, 32, 33)

Koga Mardohej go sluπna toa, toj tivko im ispratiporaka na Evreite.Tri dena tie postea i se molea.O, kolku im beπe potrebna Boæjata pomoπ!

Scena 5C ( Stavete gi slikite 24 i 34)

Estira ne moæeπe da ja napuπti palatata za daposti i se moli so drugite, zatoa gi povika svoite slugi-nki, site zaedno. Estira go moleπe Bog, edinstveniotkoj beπe posilen od carot Ahasver i od Aman, baraj¿ipomoπ od Nego.


(Stavete gi slikite 37, 38, 39)

Posle tri dena, Estira go obleËe carskiot fustani trgna kon vnatreπniot dvor. Kolku li trema morada imala. Vnatre vo vnatreπniot dvor taa zastana daËeka. Srceto samo πto ne prestana da ‹ Ëuka. Dali taa¿e umre zaradi ova? Dali carot ¿e go ispruæi kon neasvojot zlaten æezol?

Taa Ëekaπe i gledaπe seta zadiπana. (Stavete

ja slika 40) Carot Ahasver ja vide svojata prekrasnacarica. Negovata raka se pridviæi (Stavete ja

slika 37a). Da, toj go ispruæi zlatniot æezol! Estiramoæeπe da dojde i da zboruva so nego.

Bog go sluπna vikot na Svojot narod! Toj sekogaπgi sluπa Svoite deca koga tie Mu zboruvaat. „I ovae uverenosta koja ja imame vo Nego: deka n¡ sluπa akobarame neπto spored Negovata volja„ (1 Jovan 5:14).

15

»etvrta Lekcija

Boæjiot narod e udostoen

Bibliski tekstovi: Estira 5 i 6

Centralna vistina: Nemoj da bideπ rob nagrevot, kako πto beπeAman.

Primena: Nespaseni: Veruvaj voGospod Isus za da teoslobodi.

Kus pregled Estira gi pokanuva carotna lekcijata: iAman na gozba.

Aman gordo go objavuva toa.CVN

Estira gi pokanuva carot iAman na vtora gozba.Mardohej odbiva da mu sepokloni na Aman.Seresa i prijatelite gosovetuvaat Aman da napravibesilka za Mardohej. CVNCarot ne moæe da spie.Slugata go Ëita glasnozapisot za zaverata razotkriena od Mardohej.Carot go praπuva Amankakva Ëest treba da mu sedade na takviot Ëovek.Aman dava svoi idei. CVNCarot go prifa¿a predlogotna Aman.Aman poËesno go vodiMardohej naokolu.Aman si odi doma poniæen.

CVN

Vizuelni Ovaa lekcija zahteva petpomagala: pozadini, i site tie se od

prethodnite lekcii. Zascenite 1A i 1B, koristetegi istite vnatreπnost napalatata i nadvoreπna portakako vo lekciite 1 i 2. ZaScenata 2A upotrebete jasobata na caricata odLekcija 3. Za Scenite 3A i5A (ku¿ata na Aman) upo-trebete ja pozadinata soenterier koja se koristikako ku¿a na Mardohej voLekcija 1. Za Scenata 3B(sobata na carot) upotre -bete go enterierot - æenskiprostorii (bez vazna) odLekcijata 1. Za da sozdadeteno¿en efekt dodadete goslojot na prozorec kako πtoe pokaæano na slikata. Upo-

16

trebete parËe konec iliæica za „vodewe na kowot„vo Scenata 4B. ÷e vi trebaedna makara so konec inoæici za praktiËnatalekcija.

Stih za napamet: Jovan 8:36 „I taka, akoSinot ve oslobodi,navistina ¿e bideteslobodni.„

Za da ja prikaæete vistinata za toa kako grevotsilno gi zgrapËuva naπite æivoti, moæe da upotre-bite kratka predmetna lekcija, otkako ¿e go predadetestihot za napamet. Zamolete edno od momËiwata daizleze napred i da se opfati so dvete race okolu sebe.(Dobro e ako momËeto e obleËeno so koπula so dolgirakavi ili elek.) Zavitkaj konec ednaπ okolu nego ivrzi jazol. Potoa kaæi mu: „Sega obidi se da go skineπkonecot.„ ÷e mu bide lesno da go stori toa.

Kaæi mu: „Taka e i so greπnite naviki, kako πtose pcuewe, kradewe i kockawe. Nie bi moæele vopoËetokot da ja skineme navikata. No navikite stanu-vaat se posilni.„ (Ovoj pat zavitkaj go konecot okolunego pove¿e pati.) „Kaæuvaπ edna pcovka, pa potoadruga i pak druga. ÷e ukradeπ edna igraËka, a potoavelosiped, pa potoa pari, i taka stanuva se poloπo ipoloπo. PoËnuvaπ da se kockaπ na eden avtomat, apotoa poËnuvaπ da igraπ bingo ili da se kladiπ nakowi, i taka natamu. Toa stanuva s¡ posilno iposilno. ©to ¿e se sluËi na krajot?„

Kaæi mu: „Sega obidi se da go skineπ konecot,koj πto mnogupati e obvitkan okolu tebe...se razbi-raπ deka nemoæeπ. Tokmu kako πto sega ti trebamjas za da go iseËam konecot i da te oslobodam, istotaka na sekoj od nas mu treba Gospod Isus Hristos dan¡ oslobodi od greπnite naviki koi n¡ dræatporobeni. Gospod Isus umre na krstot za greπnicitei voskresna da n¡ oslobodi i da n‹ dade sila daæiveeme za Nego.„


(Stavete gi slikite 37, 37a i 40)

Brgu caricata se pribliæi napred i se dopre dovrvot na zlatniot æezol. Carot Ahasver ja praπa,„Carice Estira, koe e tvoeto barawe? Duri i akopobaraπ polovina od carstvoto, ¿e ti bide dadeno.„

Negovata qubeznost mora da ja ohrabrila Estira.„Ako mu e po volja na carot,„ odgovori taa, „Neka carotzaedno so Aman, dojde denes na gozba, πto jas ja podgo-tviv za nego.„

Kolku neobiËno barawe! Ova ne e ona πto nie gooËekuvavme deka taa ¿e go praπa, zar ne? Verojatno nicarot ne go oËekuvaπe ova! Zamislete si, go rizik-uvaπe svojot æivot samo za da go povika carot na gozba!

„Vednaπ povikajte go Aman,„ zapoveda carot, „Zada napravime kako πto pobara Estira.„

(Izvadete gi site sliki)

Scena 1B (Nadvoreπna porta, nema akcija)

Scena 2A (Sobata na caricata od Lekcija 3)


ÂKolku sre¿en princ sum jas,Â verojatno si misle-πe Aman sedej¿i gordo na gozbata na caricata. ÂLele

koga moeto semejstvo i prijatelite ¿e Ëujat za ova!

Od den na den stanuvam se pogolem.Â

Koj beπe najvaænata liËnost vo æivotot na Aman?Da-Aman. Toj se sakaπe sebe si pove¿e od bilo koj drug.Koga se sakaπ sebe si pove¿e od bilo koj drug, toa egrev, bidej¿i Bog veli „Zatoa qubi Go Gospoda, svojotBog, so seto svoe srce, so seta svoja duπa i so seta svojasila!„ (5 Moj. 6:5). Grev e da se stavaπ sebe si na prvomesto vo tvojot æivot. Duri i koga sme mnogu mladi,nie go pravime toa. Nikoj ne moral da go nauËi tvojotpomal brat ili sestra, ili tebe da ja izedeπ celataËokolada bez da ja podeliπ. Nie se raame so æelbada se stavame sebe si pred Bog i drugite lue. Tokmuzatoa duri i malite deca sakaat da bide po nivno iplaËat ako ne bide taka. Kako πto rasteme nie smerobovi na grevot. Rob e onoj koj mora da go pravi toaπto gospodarot ¿e kaæe. Nie se raame kako robovina grevot; grevot vladee so nas. Grevot mnogu vladee-πe so Aman.

Kako πto odminuvaπe vremeto, na gozbata na cari-cata, carot Ahasver praπa, „Sega, koe e tvoeto bara-we, duri i ako pobaraπ polovina od carstvoto, ¿e godobieπ.„

„Ako mu e po volja na carot,„ odgovori taa, „Daliti i Aman ¿e dojdete na drugata gozba πto ¿e podgo-tvam za vas utre. Potoa ¿e ti kaæam πto sakam.„

Carot mora da beπe mnogu zbunet. Aman pak beπezadovolen; toj beπe presre¿en πto ¿e odi na vtoracarska gozba.




Aman gordo izleze od palatata. Odvaj Ëekaπe dastigne doma i da ‹ kaæe na Seresa, negovata æena, ina prijatelite, za poËesta πto ja imaπe toj den.Togaπ toj go vide Mardohej, pri portata na palatata,(stavete ja slika 42) i se razbira Mardohej ne se poklo-ni pred gordiot princ. Odej¿i si nakaj doma, Amanse ispolni so gnev protiv Mardohej.

Scena 3A (Pozadina so enterier upotrebena kako

ku¿a na Mardohej vo Lekcija 1)

17

(Pomestete ja slika 43 na scena 3A i stavete gi

44,45 i 46)

Vednaπ πtom si dojde doma, Aman gi povika svoiteprijateli i Seresa, negovata æena. Im se faleπe zasvoeto bogatstvo, za svoite sinovi i za toa kako carotmu ja dal najvaænata poloæba vo carstvoto. ÂToa nee s¡,„ prodolæi toj, „Jas sum edinstveniot Ëovek kogocaricata Estira go pokani zaedno so carot na nejzina-ta gozba. Taa me pokani zaedno so carot i na vtoragozba utre.„ Gordoto lice na Aman se stemni od luti-na koga prodoæi da zboruva, „No seto toa mi serasipuva poradi eden Ëovek - onoj Evreinot, Mardohej.Nemoæam da bidam sre¿en se dodeka toj sluæi pricarskata porta.„

Togaπ Seresa i site Amanovi prijateli dojdoa doedna idea: „Napravi edna besilka 22 metri visoka.Utre ¿e go zamoliπ carot, Mardohej da bide obesen.„

(Besilkata e drvena ramka napravena od dve gredipostaveni vertikalno na kraevite, dræej¿i drugadrvena greda koja strËi na vrvot. (UËitele moæebi¿e sakaπ nabrzina da go nacrtaπ toa na eden list.)

Ovaa ideja go izraduva suroviot Aman i toj vednaπpoËna da ja gradi besilkata. Nabrgu Mardohej nemaπeve¿e da mu zdodeva.

Kolku loπ gospodar e grevot! Aman prodolæu-vaπe da pravi zli raboti, edna po druga. Tokmu toase sluËuva koga grevot e gospodar na tvojot æivot.Kako πto stareeπ, praviπ s¡ pove¿e i pove¿e loπiraboti.

Sakam da ti raskaæam za Alen koj nabrgu go otkriova. Koga imaπe 3 ili 4 godini toj obiËno si laæeπeod vreme na vreme, no tatko mu sekogaπ znaeπe kogatoj ne ja kaæuvaπe vistinata. No koga Alen stana 9godini, moæeπe da laæe bez nikoj da se posomnevavo toa. I ne samo toa, toj kaæuvaπe loπi zborovi zakoi porano ne ni sonuvaπe. Grevot beπe negovgospodar i s¡ posilno i pocvrsto go stegaπe negoviotæivot. Istoto e i so sekoe momËe i devojËe kako πtorastat. Nemoj da reËeπ, „Epa, jas mora da prestanamda greπam.„ Ti nemoæeπ da prestaneπ da greπiπ ida poËneπ da æiveeπ sovrπen æivot. Tebe ti trebanekoj koj e posilen od grevot, za da te izbavi od tojzol gospodar. Ima samo Eden koj moæe da go storitoa za tebe - Gospod Isus Hristos. Toj umre na krstotza da gi spasi lueto od grevot - ne samo od kaznata zagrevot, no isto taka i od mo¿ta na grevot. Toj e æivdenes i Toj e Edinstveniot koj moæe da te oslobodiod stegata na grevot vo tvojot æivot. Ako veruvaπvo Nego, Toj ¿e go stori toa za tebe. Biblijata veli,„Toj ¿e go spasi Svojot narod od negovite grevovi„(Matej 1:21). Togaπ Toj ¿e rakovodi so tvojot æivot,i ti nema ve¿e da bideπ rob na grevot. Moæebi tinavistina sakaπ Gospod Isus da go stori toa za tebe.Moæebi neznaeπ kako da Go zamoliπ da te spasi.Mene ¿e mi bide milo da ti objasnam od Biblijata.Vaæno e da znaeme zoπto ni treba Gospod Isus da n¡spasi, πto nie mora da napravime i πto Toj vetuva

deka ¿e napravi. Ako sakaπ da ti go objasnam toapojasno, moæeπ da me najdeπ (odredi mesto) na krajotod Ëasot. Samo dojdi i kaæi mi: „Jas sakam da doznaampove¿e za toa kako da se spasam.„ Seti se deka si robna grevot kako πto beπe i Aman; taa no¿ negoviotum beπe poln so zli idei.

(Izvadete gi slikite 43,44,45 i 46)

Scena 3B (Pozadina na vnatreπnost na æenski

prostorii od Lekcijata 1)

Nazad vo palatata, carot Ahasver ednostavnonemoæeπe da zaspie. (Stavete ja slika 47). No¿ta muse Ëineπe mnogu dolga. Dali beπe sluËajnost πtocarot Ahasver nemoæeπe da zaspie? (Ne) ©to beapravele Estira, Mardohej i drugite Evrei? (Tie bea

se molele) Koj go dræeπe Ahasver buden? (Toa beπe

Bog) Najposle carot pobara slugite da mu ja donesatknigata vo koja bea zapiπuvani site raboti πto sesluËuvaa za vreme na negovoto vladeewe.


Eden od slugite poËna da Ëita na glas. Nabrgu tojdojde do zaverata za ubistvo na carot i kako Mardohejja beπe razotkril.

„Kakva poËest mu beπe dadena na Mardohej zaova?„ praπa carot. „Niπto ne e storeno za nego,„ odgo-vori slugata.

„©to? Nikakva nagrada?„ Toa nesmeeπe nikogaπda se sluËi vo Persiskiot dvorec. Beπe sramota πtoMardohej ne beπe nagraden. Carot reπi deka vednaπmora neπto da se napravi za Mardohej. No πto?

Tokmu togaπ carot sluπna deka nekoj odi niz dvo-rot. „Koj e vo dvorot?„ praπa toj.

„Aman stoi vo dvorot,„ odgovori slugata.

„Neka vleze,„ zapoveda carot. Aman beπe praviotËovek πto trebaπe da mu pomogne da isplanira.


Nie znaeme zoπto Aman beπe tamu tolku rano,neli?

„Aman, πto treba da mu se napravi na Ëovekot kogocarot saka da go nagradi?„ praπa carot Ahasver.

Vednaπ Aman si pomisli vo sebe, „Koj drug ako nemene, carot bi sakal da go poËesti?„ Povtorno tojmisleπe za sebe si. Koga grevot rakovodi so tvojotæivot, ti nemoæeπ ni da razmisluvaπ onaka kakoπto Bog saka. Biblijata veli deka avolot „im go zasle-pil razumot na onie koi ne veruvaat„ (2 Kor. 4:4).Ova znaËi deka na sekoj onoj koj ne go ima Gospod Isusza svoj Spasitel, razumot mu e zaslepen od avolot.Moæebi ti si vakov: ne ti e mnogu gajle πto praviπloπo, s¡ dodeka ne te fatat; misliπ deka Biblijata

18

teæok i surov gospodar. Biblijata veli,„ Patot naprestapmikot e teæok„ (Pogovorki 13:15).

Za odredeno vreme moæebi ¿e ti bide mnoguzabavno, moæebi prekrasno ¿e si pominuvaπ, dodekagrevot e tvoj gospodar. No grevot te odvojuva od Bog,toj ¿e go uniπti tvojot æivot; greπniot pat e teæokpat. Na krajot grevot ¿e te oddaleËi od Bog zasekogaπ.Nemoj ve¿e da bideπ rob na grevot.

Gospod Isus umre za da gi oslobodi lueto odkaznata i mo¿ta na grevot. Poveruvaj denes vo Negoza da go stori toa i za tebe.Ti moæeπ da Mu kaæeπ:„Dragi Gospode Isuse, s¡ dosega jas dozvoluvav grevotda upravuva vo mojot æivot.Ti blagodaram πto umrei voskresna za da me spasiπ od mojot grev.Te molamda me spasiπ sega i da go prezemeπ mojot æivot.„»ujte gi ovie zborovi koi Gospod Isis gi reËe: „Itaka, ako sinot ve oslobodi, navistina ¿e bidete slobo-dni„ Jovan 8:36.

e mnogu dosadna; vo svoite misli ti si najvaænataliËnost. Zarem ova ne ti pokaæuva kolku mnogu si murob na grevot, i kolku ti treba Gospod Isus da te oslo-bodi? Dali si rob? - Aman beπe. Toj razmisluvaπe samoza sebe. Se razbira, toj beπe poln so idei za toa kakocarot treba da go poËesti!

„Za Ëovekot kogo carot saka da go poËesti,„ pred-loæi toj, „treba da se donesat carskite obleki πtosamiot car gi oblekuva, i da bide doveden kowot kogocarot go java. Eden od tvoite princovi treba da mugi obleËe tie obleki na takviot Ëovek i da go vodina kow niz gradskite ulici. Toj treba da izvikuvapred nego, 'Taka mu biduva na onoj kogo carot saka dago poËesti!'„

Carot se Ëineπe zadovolen od Amanovite idei. „Odivednaπ Aman, zemi gi oblekite i kowot. Napravitaka kako πto predloæi za Evreinot Mardohej, kojsedi pri carskata porta. I zapamti, napravi s¡ kakoπto mi predloæi.„

„Marodhej! Dali carot navistina misleπe Mardo-hej?„ Aman ne moæeπe da im poveruva na svoite uπi.Dali navistina moraπe da mu gi napravi ovie rabotina Marodhej, negoviot neprijatel? Da, toj znaeπedeka ¿e mora seto toa da go napravi bidej¿i carskiotzbor beπe zakon. I taka, Ëuvstvuvaj¿i se kako da sonuvaloπ son, Aman izleze od carskata soba, da ja izvrπiomrazenata zadaËa.

Scena 4A (Nema akcija)


Go obleËe Mardohej vo carskata obleka, go dræeπecarskiot kow dodeka Mardohej se kaËuvaπe na nego.

(Stavete gi slikite 49 i 50 i ÂuzditeÂ )

Taka toj go vodeπ eMardohej na kowot niz ulicitena ©uπa. Toj moraπe postojano da izvikuva „Takamu biduva na onoj kogo carot saka da go poËesti!„

Verojatno lueto gledaa so voshit. Kolku li Amanmora da go mrazeπe sekoj od tie momenti! Koga Ëudnataproπetka zavrπi, Maredohej ‹ se vrati nazad nasvojata rabota pri portata na palatata.

(Izvadete gi slikite 49 i 50, i stavete ja slika 42)

Scena 5A (Ista kako Scena 3A)

(Stavete gi slikite 44, 45, 46 i 50)

Aman so navednata glava od sram, pobrza doma. Nata-æen, im raskaæa na svojata æena, Seresa, i na prija-telite za s¡ πto se sluËi, i kako negovite planovitrgnaa naopaku.

Tie go isluπaa, no ne go uteπija baπ mnogu. „©tomMardohej e Evrein, ti ne moæeπ da odiπ protiv nego.÷e bideπ uniπten,„ rekoa tie. Tolku uæasni zborovi!Ete kade grevot i zlobata go dovedoa Aman. Grevot e

19

Petta Lekcija

Estira se zastapuva za svojot narod

Bibliski tekstovi: Estira 6:14; 7:1-10; 8:3-6; 8:8-14; Psalm 73

Centralna vistina: Bog sekogaπ gi porazuvaNegovite neprijateli.

Primeni: Nespaseni: Vnimavaj da nesi Boæji neprijatel.Spaseni: Koga ¿e vidiπdeka tie πto pravat loπo seuspeπni, nemoj da goimitiraπ nivniot greπenpat, tuku veruvaj Mu na Bog.

Kus pregled Aman i carot na gozba.na lekcijata: CV

Estira bara od carot da gospasi nejziniot narod.Estira go posoËuva Amankako vinovnik. CVSCarot izleguva odgozbenata soba.Aman ja moli caricata.Carot se vra¿a.Carot nareduva smrt zaAman.Aman obesen na besilkata.

CVSEstira se zastapuva zasvojot narod.Carot: Â Napiπete drugzakonÂ. CVNZakonot odnesen priEvreite. CVN

Vizuelni Za ovaa lekcija se potrebnipomagala: dve pozadini: sobata na ca-

ricata od Lekcijata 4 i sce-nata so vnatreπnosta napalatata od prethodnatalekcija. Celoto dejstvo seodviva na levata strana odflanelnata Biblija.

Stih za napamet: 1 Petar 5:7„I sekoja svoja griæafrlete ja na Nego, zaπto Tojse griæi za vas.„

Scena 1A ( Sobata na caricata)

( Stavete gi slikite 51, 52, 53a i 54)

Kolku brgu se izmenija rabotite! Aman beπemnogu sre¿en, gord i siguren vo sebe. Sega, iako tojbeπe na gozbata na caricata, se Ëuvstvuvaπe mnogunesre¿en, „siten„ i nesiguren vo sebe.

20

Ovie raboti se sluËija zaradi priËini za koiAman niπto ne znaeπe.Toj ne znaeπe deka EvreiteMu se molea na Bog za nivno osloboduvawe. Toj neznaeπe za edinstveniot vistinski Bog koj upravuvanad s¡. Aman im beπe neprijatel na Evreite, no tojne znaeπe deka poradi toa, toj vsuπnost Mu beπeneprijatel na velikiot, semo¿en Gospod Bog. Oniekoi odat protiv Bog i Negovite patiπta ¿e bidatporazeni. Biblijata veli deka Bog „¿e gi sovladaSvoite neprijateli„ ( Isaija 42:13). Toa znaËi deka Toj¿e gi pobedi. Bog ¿e pobedi. Nekoi od Boæjite nepri-jateli imaat golema sila, no Bog ja ima seta sila.Toj nikogaπ ne moæe da bide porazen od onie koi seprotiv Nego. Pa taka i Aman, sigurno trebaπe dabide pobeden.

Aman verojatno se potse¿aπe vo mislite kakorabotite trgnaa naopaku. Estira razmosluvaπe naMardohej i nejziniot narod, i kako taa ¿e treba dazagine zaedno so niv na trinaesettiot den od dvana-esettiot mesec. Taa znaeπe deka mora da razgovaraso carot za toa. Taa beπe vetila.

Na vtoriot den od gozbata na caricata, carotzapraπa, „©to e toa πto sakaπ Estira? ©to i da poba-raπ, ¿e ti bide dadeno; duri i ako pobaraπ polovinaod carstvoto.„

Catot go Ëekaπe odgovorot na svojata carica.Dali taa ¿e pobara nakit, pari, zemja ili pak Ëest?Lueto obiËno gi sakaa ovie raboti. Srceto na Esti-ra verojatno silno otËukuvaπe, no taa beπe sigurnadeka ova beπe praviot moment za da prozbori. „Akonajdov milost vo tvoite oËi, o caru, i ako ti e povoljata, togaπ neka mojot æivot bide spasen i æivo-tite na mojot narod.„

©to? Æivotot na caricata vo opasnost? Kako etoa moæno? Carot odvaj moæeπe da im poveruva nasvoite uπi! Sega, setete se deka carot Ahasver neznaeπe deka Evreite bea tie, koi Aman sakaπe da giuniπti. A se razbira, i ne znaeπe deka Estira pote-knuvaπe od Evreite.

Estira hrabro prodolæi, „Nie sme predadeni, jas imojot narod, za da bideme uniπteni, da bideme ubi-eni.„

„Siot naπ narod treba da bide zbriπan. Da bevmepredadeni vo ropstvo, ¿e molËev.„

„Koj e toj, i kade e toj Ëovek koj voopπto se osme-lil da pomisli takvo neπto?„ baraπe carot.

Hrabrata carica posoËi, „Neprijatelot e ovojzlobniot Aman.„

( Izvadete ja sl. 53a i stavete ja sl. 53b)

Neprijatelot beπe imenuvan vo prisustvo na sami-ot car! Bog go izveduvaπe porazot nad neprijatelot.Za odredeno vreme, se Ëineπe deka s¡ mu odi dobro naAman, no s¡ dotogaπ dodeka Bog dopuπtaπe. Istoto

se sluËuva i denes. Ponekogaπ se Ëini deka lueto koise neposluπni kon Bog pominuvaat nekazneti; izgle-da deka s¡ im odi dobro. Toa e samo zatoa πto Bog godopuπta. Sekoj Boæji neprijatel ¿e bide porazen ikaznet eden den. Bi bilo golemo poniæuvawe zaBoæjoto ime koga Negovite neprijateli bi Go poraz-ile; no Toj nikogaπ, nikogaπ nema da dozvoli da sesluËi toa. Zatoa, koga ¿e vidiπ kako na izmamnicitei nasilnicite im odi dobro, nemoj da im zaviduvaπ.Nemoj da se obideπ da postapuvaπ kako niv. VeruvajMu na Bog, bidej¿i na krajot Boæjite neprijateli segubitnicite; tokmu toa se sluËi so Aman.

Toj ne kaæa ni zbor; beπe preplaπen. Kakva gole-ma greπka beπe napravil obiduvaj¿i se da gi uniπtiEvreite, koga samata carica beπe edna od niv.

Scena 2A (Ista kako 1A)

( Izvadete ja slika 54)

Carot stana, siot vo bes ja napuπti gozbenata sala,iizleze nadvor vo gradinata na palatata. Sekakvirazluteni, izmeπani misli mora da mu se vrtea vo umot.Aman, poznatiot gord i hrabar princ, sega beπe samoedna plaπliva kukavica.

(Izvadete ja slika 53b)

Vo svoeto srce, toj znaeπe πto beπe odluËilcarot da pravi so nego, no sepak se reπi da napravieden posleden oËajniËki obid da se spasi sebesi.


Toj poËna da ja prekolnuva Estira da go spasinegoviot æivot. Kako πto ja moleπe, toj padna nakauËot pri nejzinite noze.



Tokmu vo toj moment naluteniot car se vrati i govide Aman pri negovata carica. Toj beπe besen i muse razvika na Aman. Slugite znaea πto toa znaËeπe.Brgu dojdoa i mu go pokrija liceto na ovoj zlostor-nik. Ova znaËeπe deka Aman beπe osuden na smrt.

(Stavete gi slikite 57 i 58 nad Amanovata glava)

Izgleda deka eden od carevite slugi znaeπe zabesilkata koja Aman ja izgradi. Toj vednaπ kaæa,„Ima besilka visoka 22 metri kaj Amanovata ku¿a.Aman ja napravi za Mardohej, Ëovekot koj zboruvaπevo polza na carot, za da go spasi careviot æivot.„

„Obesete go Aman na nea!„ zapoveda carot. Slugitene gubea vreme.

(Izvadete gi slikite 55, 57 i 58)

21

Tie go iznesoa nadvor od palatata. Za nego segave¿e nemaπe poklonuvawe od slugi, nitu pak gordo inadueno dræewe. Aman beπe obesen na besilkata donegoviot sopstven dom, besilkata koja toj ja beπe izgra-dil za Mardohej. Boæjiot neprijatel, neprijatelotna Negoviot narod beπe mrtov.

Bog sekogaπ gi porazuva Negovite neprijateli.Ne se sluËuva sekogaπ na ovoj naËin. Ponekogaπ Bogim dozvoluva na Negovite neprijateli da bide ponivno za nekoe vreme. Ponekogaπ se Ëini deka luetokoi Mu se neposluπni na Bog, nemaat nikakviproblemi. Moæebi ima nekoe momËe vo tvoeto uËili-πte koe prepiπuva na pismenite, krade vo prodavni-ci, Go pcue Bog, no s¡ mu odi super. Ti si hristijanin,a duri i koga mnogu ¿e uËiπ, nema da dobieπ tolkudobra ocena na pismenata. Nekoi od tvoite drugarine sakaat da se druæat so tebe bidej¿i si hristijanin.Seto ova e mnogu teπko da se razbere. Nemoj dapoËnuvaπ da praviπ loπo samo zatoa πto ti izgledapolesno taka. Pomisli za toa kolku e prekrasno daMu se pripaa na Bog. Seti se deka na onie koi se nepos-luπni kon Bog i se Ëini deka im e lesen æivotot,nema da im bide taka sekogaπ. A ti ¿e bideπ so Bogzasekogaπ. Boæjite neprijateli - avolot, negovitedemoni i site lue koi se protiv Bog - ¿e bidat poraz-eni i kazneti zasekogaπ. Mnogu seriozna rabota e dase bide Boæji neprijatel, kako πto beπe Aman.

Sega toj beπe mrtov. Estira ¿e beπe bezbedna natrinaesettiot den od dvanaesettiot mesec. Carot ¿eja zaπtiteπe. O, - no siot narod na Estira, Evrejskiotnarod, seuπte beπe vo opasnost! Spored Persiskiotzakon, starata zapoved na carot moraπe da vaæi;trebaπe da ima nova zapoved od carot koja ¿e jazameni starata. Zapovedta da se uniπtat Evreitebeπe ispratena nasekade niz carstvoto. Pokraj toa,mnogu od Persijcite ¿e sakaa da gi ubijat Evreite zaim da gi zemat nivnite ku¿i, nivi i pari. ©totrebaπe da se stori za tie da se spasat?



Uπte ednaπ Estira hrabro mu pristapi na carot.

(Stavete gi slikite 59, 60 i 61)

Mardohej beπe so nea koga taa padna pri nozetena carot i plaËeπe, i go prekolnuvaπe da mu stavikraj na Amanoviot zol plan. Uπte ednaπ carot goispruæi svojot zlaten æezol kon nea.


(Izvadete ja slika 60 i stavete ja slikata 62)

Estira se podigna i zastana pred carot. Taa reËe,„Ako mu e po volja na carot, i ako mu e pravo, ako summila vo negovite oËi, neka se isprati druga naredbakoja ¿e ja poniπti naredbata na zlobniot Aman. Kakobi moæela da ja gledam nesre¿ata πto bi go pogodila

mojot narod? Kako da podnesam da go gledam uniπtu-vaweto na moeto semejstvo?„

Hrabrata carica go Ëekaπe careviot odgovor.„Napiπete drug zakon,„ im reËe toj na Estira i Mardo-hej, „Napiπete vo ime na carot za polza na Evreite.Napiπete go ona πto mislite deka e najdobro, i zape-Ëatete go so carskiot peËaten prsten. Nikoj doku-ment napiπan vo carevoto ime i zapeËaten sonegoviot prsten, ne moæe da se promeni.„

Kolku li mnogu Estira I Mardohej mora da seraduvaa. Tie se nadevaa za vakvo neπto da se sluËi.Bog nemaπe da dozvoli Amanovite planovi da uspeat.Boæjite neprijateli i neprijatelite na Negoviotnarod trebaπe da bidat porazeni. Morame da sezapraπame, „Koi se Boæjite neprijateli?„ Da, loπitelue, avolot, demonite, se Boæjite neprijateli. Nosluπnete πto reËe Gospod Isus - „Koj ne e so Mene,toj e protiv Mene„ (Mat. 12:30). Toa znaËi deka sekojkoj ne poveruval vo Gospod Isus kako Spasitel eprotiv Bog i Negoviot Sin, Gospod Isus. Gledaπ,site nie se raame so æelba da bideme protiv Bog.No Bog obezbedil naËin kako da staneme Negoviprijateli. Koja Gospod Isus Hristos umre na krstot,go otstrani naπiot bunt i omraza sprema Bog. Toj jazede kaznata za siot naπ grev. Osven ako ne poveru-vame vo Isus Hristos, nie ostanuvame Boæji neprija-teli i prodolæuvame da se borime protiv Nego.Vnimatelno razmisli na koja strana si ti. Seti sedeka onie koi se protiv Bog, ¿e bidat porazeni ikazneti zasekogaπ. No ako Go zamoliπ Gospod Isusda bide tvoj Spasitel, ¿e ima mir pomeu tebe i Bog.Ti ¿e bideπ na Boæjata strana, Negov prijatel inikogaπ pove¿e neprijatel. Ako si go napravil toa,siguren sum deka si mnogu radosen, kako πto iEvreite se raduvaa so Gospod, Nivniot Bog.

Estira, Mardohej i carskite sluæbenici brgu sezafatija so rabota. Caricata i nejziniot bratuËedmnogu vnimavaa kako ¿e go napiπat noviot zakonbidej¿i beπe mnogu, mnogu vaæen.

Vo ovoj nov zakon na Evreite im se dade pravo da sesobiraat zaedno i da se branat od napadite na trinae-settiot den od dvanaesettiot mesec. Im se dozvolida go ubivaat sekoj neprijatel koj bi gi napadnal ilibi se obidel da im gi zema imotite.

Naredbite bea vnimatelno napiπani i zapeËateniso carskiot prsten. Na javaËite im se dadoa najdobritei najbrzite kowi, specijalno odgledani za carot.

÷e se spasi li Boæjiot narod? ÷e uËime za toasledniot pat. No ti mora da se zapraπaπ sebesi, „Dalijas Mu pripaam na Bog, ili se boram protiv Bog?„Vo tvoeto srce, dali znaeπ deka si protiv Bog? Daliposakuvaπ da pripaaπ na Negoviot narod? Dalinavistina sakaπ da ima mir, namesto vojna, pomeutebe i Bog? Biblijata veli deka Gospod Isus Hristos„stvori mir preku krvta na Negoviot krst„ (Kol. 1:20).Koga umre na krstot, toj stvori mir mou greπnicitei Bog. Ako navistina go sakaπ ovoj mir, poveruvaj vo

22

Gospod Isus za da te izmiri so Bog. Kaæi Mu na GospodIsus tokmu sega, „Gospode Isuse, jas æalam πto seborev protiv Bog. Ti blagodaram πto umre za mene.Te molam prosti mi, i stvori mir pomeu mene iBog.Te molam napravi me Boæjo dete.„

©esta Lekcija

Boæjiot narod e pobedonosen

Bibliski tekstovi: Estira 8:1, 2, 7, 11-15;9:1-17;

Centralna vistina: Gospod na posebennaËin go qubi Svojotnarod i se griæi zanego.

Primeni: Nespaseni: ÷e ja zapoznaeπ Negovata qubovi griæa koga ¿e poveruvaπ vo Hristos kakoGospod i Spasitel, itaka ¿e staneπ eden odBoæjite lue.Spaseni: Veruvaj voNego vo sekoe vreme.

Kus pregled Estira i Mardohej vona lekcijata: palatata. CVN

Evreite slavat. CVSPoseta na edno selo:-Persijcite gordi,Evreite isplaπeni.

CVSEden kowanik doaa sozakon. Evreite se raduvaat.Doaa trinaesettiotden od dvanaesettiotmesec:- Mnogu odPersijcite zaginuvaat.

CVSSite Evrei se spasuvaat.»etirinaesettiot den,den na radost za Evreite.Mardohej i Estira imkaæuvaat na Evreite dase se¿avaat. CVS,N

Vizuelni Za ovaa lekcija se potre-pomagala: bni Ëetiri pozadini: tri

od prethodnite lekcii -vnatreπnosta na pala-tata, nadvoreπnata porta,i enterierot koristenkako ku¿a na Aman voLekcijata 4; kako i uli-Ëna scena.

Stih za napamet: Povtoruvawe na 1 Petar5:7 „Sekoja svoja griæafrlete ja naNego, zaπtoToj se griæi za vas.„

23


(Stavete gi slikite 59, 61 i 62 od lekcijata 5)

Tie bea presre¿ni! Navistina Estira i Mardohejmora da bea dvajcata najsre¿ni lue vo palatata. Nodali si postavuvaπ nekoe praπawe? Dali se praπu-vaπ, „Kako Mardohej se najde vo palatata? Zaremnegovoto mesto ne e pri portata?„

Koga Estira zboruvaπe so carot, taa mu kaæa dekaMardohej ‹ e bratuËed. Koga carot go Ëu toa, go dovedeMardohej vo palatata. Toj duri i go izvadi svojotprsten (onoj πto mu go dade na Aman) i mu go dade naMardohej. Izgleda deka navistina imaπe doverba vonejziniot bratuËed.

Toj pokaæa golema qubeznost i kon Estira istotaka. Na denot koga Aman beπe obesen, Ahasver ‹ gipodari ku¿ata, nivite i slugite koi gi poseduvaπeAman.

Kolku prekrasno Gospod se pogriæi za Estira iMardohej. Tolku mnogu raboti gi potsetija na Nego-vata qubov. Biblijata jasno kaæuva deka Bog gi sakasite Svoi lue i se griæi za niv na poseben naËin.Toj veli, „Jas te zasakav so veËna qubov„ (Erm.31:3).Nema kraj za Boæjata qubov kon Negovite deca. Kogarazmisluvame za ova, gledame deka ima mnogu, mnoguraboti koi nam n‹ ja pokaæuvaat Negovata qubov.No smrtta na Gospod Isus na krstot n‹ ja pokaæuvaBoæjata qubov pojasno od bilo πto drugo. „ZaπtoBog tolku go zasaka svetot, πto Go dade Svojot Edino-roden Sin, ta sekoj koj veruva vo Negoda ne zagine,tuku da ima veËen æivot „(Jovan 3:16). Estira i Mardo-hej ne moæea da razmisluvaat za toa, bidej¿i tieæiveea pred Gospod Isus da dojde. No nie moæeme darazmisluvame za toa. Dali si uvidel deka Gospod Isusumre za tvojot grev? Dali si poveruval vo Nego kakovo tvoj Spasitel? Ako da, togaπ si ja zapoznalprekrasnata Boæja qubov kon tebe. Taa qubov nemanikogaπ da prestane; Toj se griæi za tebe i za siteSvoi lue na poseben naËin.

Niz izminative denovi, nie uËevme zaedno za toakako Bog raboteπe vo i preku Estira. Moæebi votvoeto srce ti navistina sakaπ da Go poznavaπ Negokako tvoj Gospod i Spasitel. Jas ne moæam da tespasam, no moæam da ti objasnam kako Gospod moæeda te spasi. Ako sakaπ da ti pomognam, togaπ ostanina krajot koga drugite ¿e si otidat; togaπ dojdi isedni tuka vo prviot red. Ako vidam deka sediπ tuka,jas so radost ¿e ti go pokaæam od Biblijata, Boæjiotpat za spasenie.

Bog im pokaæa na Mardohej i Estira deka Toj segriæi za Svoite lue.


Vidi go Mardohej kako izleguva od palatata. Nenosi vre¿iπte.Toj duri ne nosi n‹ aliπta za slugi.


Na negovata glava ima zlatna kruna, i e obleËenvo sino-bela obleka, so nametka od fino violetovoleneno platno - toa beπe carskata obleka od pala-tata. Mardohej izleze na ulicite na ©uπa.


Evreite praznuvaa i slavea. Toa bea prvite koi jasluπnaa dobrata vest ispratena od Estira i Mardo-hej. Tie pove¿e ne se plaπea πto ¿e se sluËi natrinaesettiot den od dvanaesettiot mesec. Bog beπeso niv. Toj ja sluπna nivnata molitva i gi izbavi odneprijatelot. Bog ne se pogriæi samo za Mardohej iEstira; Toj se pogriæi za celiot Svoj narod: bogati-te, siromaπnite, mladite i starite. A Toj e seuπteistiot i denes.

Ako Gospod Isus e tvoj Spasitel i ti si jazapoznal Boæjata qubov kon tebe, moæeπ da bideπsiguren deka Toj se griæi za tebe. Moæebi nastavni-Ëkata na uËiliπte ne ti obrnuva mnogu vnimanie.Moæebi tvoite drugari te izneveruvaat, ili paknikoj ne saka da te sluπa. Moæebi e duri i poloπo -nekoj od tvoeto semejstvo e mnogu bolen. Moæebitvojata majka ili tvojot tatko se umreni. Se praπu-vaπ sebesi, „Dali nekoj se griæi za mene?„ Bog segriæi, moæeπ da bideπ siguren vo toa. Toj znae s¡za tebe, i e zainteresiran za tebe. Toj postojano segriæi za tebe. Duri i koga spieπ, Toj te pazi. Kogasi osamen, voznemiren, ili taæen, seti se deka Bogte qubi i se griæi za tebe, kako πto se griæeπe i zaSvojot narod vo golemoto Persisko carstvo mnoguodamna.

Meutoa iljadnici Evrei koi æiveea vo oddale-Ëenite mesta seuπte ne bea Ëule. Tie seuπte beataæni i isplaπeni, uæasnuvaj¿i se pri pomislatana trinaesettiot den od dvanaesettiot mesec. Nokowanicite brzo minuvaa niz celoto carstvo.

Scena 2A (Ulica)

Scena 2B (Prazna - nema akcija)

Ajde da si zamislime deka sme otpatuvale za Per-sija, i posetuvame edno od selata kade Evreite seseuπte taæni i isplaπeni. No se Ëini deka nema nitueden Evrein na ulicite. Verojatno site se krijat vosvoite ku¿i.


Videte kako Persijcite zboruvaat i se smeat. Edenod niv pokaæuva kon edna ubava ku¿a koja mu pripaana eden Evrein. „Ovaa ¿e bide moja,„ moæeme da go slu-πneme kako zboruva. „Ovaa ¿e bide moja vednaπ πtom¿e se oslobodime od ovie Evrei. „ Nadolu po ulicatatie odat, smeej¿i se i zboruvaj¿i za toa kolku bogati ¿estanat na trinaesettiot den od dvanaesettiot mesec.

No gledaj! Neπto se sluËuva podolu po ulicata.Site se vozbudeni. Eden kowanik pristigna vo

24

seloto, i se Ëini deka mu se brza. „Pak loπi vesti zaEvreite!„ kaæuva nekoj, i site poËnuvaat da se smeat.


Kowanikot zakaËuva edno pismo na xidot, izaminuva taka brzo kako i πto dojde. Toa mora da enekoja mnogu vaæna poraka od carot.


Eve, doaaat i nekoi od Evreite. Kolku li prepla-πeno tie izgledaat; kolku se site tivki. Persijciteprestanuvaat da se smeat; sega nekoi od niv izgledaati naluteno.

„A sega, πto mislite za ova?„ izviknuva edenEvrein. „Ovaa poraka e za nas i izgleda deka e dobravest!„

„Ne mi se veruva,„ odgovara drug, „No go ima car-skiot peËat.„

„No πto so prvata naredba na carot? - taa ne moæeda se smeni,„ nekoj gi potseti.

„Vidi, kaæuva deka ¿e moæeme da se borime za naπi-te æivoti na trinaesettiot den od dvanaesettiotmesec. Najposle, nema da mora da gineme!„


Bog se griæeπe za svojot sopstven narod, kogaæiveeπe meu lue koi ne Go poznavaa, nitu Go sakaaNego. Sosema isto e i denes. Moæebi ti si edinstven-iot hristijanin vo tvoeto semejstvo, ili vo tvoetooddelenie ili pak vo druπtvoto so koe si igraπ.Moæebi Ëesto ima kavgi vo tvojot dom. Dali poneko-gaπ si pomisluvaπ, „Premnogu e teπko, jas ne moæamda æiveam za Bog tuka.„ Bog se griæi za tebe i ti jadava pomoπta πto ti treba da æiveeπ za Nego. Tojsaka da gi spodeliπ tvoite problemi so Nego. VoBiblijata, Toj veli, „Sekoja svoja griæa frlete jana Nego, zaπto Toj se griæi za vas„ (1 Petar 5:7).Moæeπ da bideπ siguren deka Negovata prekrasnaqubov i Negovata griæa za tebe nikogaπ nema daprestanat. Znaej¿i go toa, ¿e imaπ radost, duri i kogarabotite se mnogu teπki. Evreite navistina seraduvaa na ona πto se sluËi.

Sekade kade se πireπe vesta, imaπe golema rado-st i veselba meu Evreite. Tie praznuvaa i prosla-vuvaa. Biblijata veli deka duri i nekoi od drugitelue stanaa Evrei; tie bea preplaπeni od ona πto sesluËuvaπe.


No πto se sluËi na trinaesettiot den od dvanaese-ttiot mesec?


Scena 3B (Prazno - nema akcija)


Najposle dojde toj den, no Evreite ne se plaπea.Tie se obedinija, za da se zaπtitat sebesi i svojotimot. Tie mnogu dobro znaea deka imaa neprijatelikoi mnogu Ëezneea da im gi zemat domovite i nivite.

Evreite bea spremni so svoite meËovi, no ne pla-niraa da se borat, osven ako ne bea napadnati.

Mnogu od Persijcite bea isplaπeni da napadnat.Nekako kako da postoeπe golem strav od Evreitenasekade. Duri i upravnicite na provinciite impomagaa na Evreite, bidej¿i sluπnaa kolku mo¿en beπestanal Mardohej vo palatata.


Meutoa, se razbira, imaπe i mnogu koi napadnaai se obidoa da gi zemat Evrejskite imoti. ©tomisliπ, πto stana so niv? Tie bea pobedeni, bidej¿iBog beπe so Svojot narod. Mora da imalo mnogu,mnogu neprijateli na Evreite kako πto beπe Aman,i tie mora da gi napadnale Evreite mnogu divjaËki,bidej¿i 75,000 Persijci gi zagubile svoite æivotivo borbite. Evreite ne im gi zemaa nivnite nivi iku¿i. Tie ne bea ispolneti so omraza, kako nivniteneprijateli.

Na krajot na toj den, trinaesettiot den od dvanae-settiot mesec, nitu eden Evrein ne faleπe! Bognavistina beπe so Svojot narod, griæej¿i se za negovo sekoj moment.

Ako si Boæjo dete, Toj e Onoj koj se griæi za tebe.»esto pati Sotonata ¿e te tera da prestaneπ daæiveeπ na naËin na koj ¿e Go zadovoliπ Gospod Isus.Ponekogaπ ¿e se Ëuvstvuvaπ kako gubitnik zaπtone si Go posluπal Bog. Za seto toa vreme Bog te qubii Se griæi za tebe. Ako veruvaπ vo Gospod Isus, Toj¿e se griæi za tebe, s¡ dodeka te dovede vo Neboto.Tamuti ¿e ja znaeπ Negovata prekrasna qubov zasekogaπ.Zatoa, zapamti gi ovie zborovi: „Toj se griæi za vas.„Toj sekogaπ Se griæi za Svoite.

Scena 4A (Enterier)

(Stavete gi slikite 71 i 72 )

Se razbira Evreite bea premnogu radosni poradigolemata pobeda. Sledniot den - Ëetirinaesettiotden od dvanaesettiot mesec - tie se odmorija, i goproglasija toj den za den na radost i praznuvawe. Nizceloto carstvo, vo selata i gradovite, beπe den naradost. Evreite od ©uπa prodolæija da proslavuvaati naredniot den isto taka.

Sega vo palatata, Mardohej spored poËest beπevednaπ do carot. Toj zaedno so caricata Estira napi-πaa pisma do Evreite kaæuvaj¿i im da gi praznuvaat

25

Ëetirinaesettiot i petnaesettiot den od dvanaeset-tiot mesec sekoja godina.

Tie nikogaπ ne smeeja da zaboravat kako nivnatataga beπe pretvorena vo radost. Duri i denes Evreitegi praznuvaat ovie dva dena, nareËeni Purim, kakopraznici koi gi potsetuvaat na toa kako Bog se pogri-æi za Svojot sopstven narod.

Sigurno, ako ti go poznavaπ Gospod Isus, morada si veliπ, „Jas sum tolku radosen πto sum eden odBoæjite lue.„ Zablagodari Mu za Negovata golemaqubov, qubov vo koja moæeπ da bideπ siguren. Veru-vaj Mu - duri i koga ti e teπko - bidej¿i „Toj se griæiza vas.„

Moæebi pak znaeπ deka ne si eden od Boæjitelue, no navistina sakaπ da bideπ. Dali sakaπ da seodvratiπ od zloto vo tvojot æivot? Veruvaj¿i dekaIsus Hristos umre na krstot za tvojot grev, dali ¿eMu se poveriπ da go otstrani tvojot grev i da tenapravi eden od Boæjite lue? Togaπ ¿e ja zapoznaeπNegovata qubov i griæa vo tvojot æivot. Seti se naBibliskiot stih: „Zaπto Bog tolku go zasaka svetot,πto Go dade Svojot Edinoroden Sin, ta sekoj kojveruva vo Nego da ne zagine, tuku da ima veËen æivot„(Jovan 3:16). Ako Bog ti zboruva na tvoeto srce denes,poveruvaj vo Gospod Isus. Togaπ ¿e imaπ veËenæivot, i nema nikogaπ da zagineπ.

< : @ G H h g e Z g i h k l b d e b d g b ...reπna porta. Zadninite za se-koja strana mora da bidat...

Documents

Transcript of < : @ G H h g e Z g i h k l b d e b d g b ...reπna porta. Zadninite za se-koja strana mora da bidat...