Post on 28-Feb-2020
BREZPLAČNO
Otrok iz davnine 2-5Od plavuti do peruti, Smrtonosna lepota 6-9Živi žabi se vse zgodi 10-13Mesto nad rudnikom 14-15
Kazalo
PRILOGA ZA UČITELJEosnovna šola
november 2006
Živi žabi se vse zgodi
Tak je naslov enega od člankov v novembrski številki revije National Geographic, ki je tokrat nekoliko bolj biološko obarvana. Zato smo za Vas in Vaše učence pripravili dve temi s tega področja, ki jih boste z lahkoto uporabili pri pouku naravoslovja ali biologije.
Slovenci smo prispevali članek o našem najstarejšem rudarskem mestu, Idriji, ki bo na nekoliko drugačen način približal učencem to predalpsko mesto. Delovni list je namenjen za uporabo pri različnih temah pri pouku geografije, lahko pa tudi zgodovine.
Za Vas smo poskusili poiskati tudi izvor človeka tam nekje v Afriki. Če nam je uspelo, presodite sami.
Še vedno si želimo Vaših odzivov na uporabnost priloge, pa naj bodo dobri ali slabi. Tudi na tak način nam lahko pomagate, da bo priloga še boljša in še uporabnejša. Pišite nam in svoje izkušnje z njo delite z nami.
Vsem skupaj želim veliko veselja pri delu in nasvidenje decembra!
Damjan SnojUrednik priloge za učiteljerevije National Geographic
Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: ngm@nationalgeographic.si
Revijo izdaja Založba Rokus d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.
Za Založbo Rokus: Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: rokus@rokus.com
Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË
Urednik priloge:Damjan Snoj,e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si
Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-poπta: klemen@rokus.com
Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: bostjanb@rokus.com
Lektoriranje: Cvetka Košir
NG Priloga za uËiteljeSestavljalci:dr. Marina DermastiaMitja KobaleDamjan Snoj
Založba Rokus d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus.com
Copyright 2006 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus. Vse pravice pridržane.
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .
Založba Rokus dovoljuje fotokopiranje Priloge.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 111-06 NGM PRILOGA 1.indd 1 10/26/06 8:41:43 AM10/26/06 8:41:43 AM
2
Otrok iz davnine (str. 48–59)
UPORABNOSTGeografi ja:• 8. razred (Tropska Afrika)• geografski krožek
Zgodovina:• 7. razred (Življenje prvih človeških skupin)• zgodovinski krožek
Biologija:• 8. razred (Evolucijski razvoj človeka)
Izbirni predmeti:• Življenje človeka na Zemlji• Multimedija
CILJIUčenec:• opredeli lego Etiopije v Afriki, ugotovi glavno
mesto države ter našteje njene sosednje države,
• umesti čas nastajanja prvih človeških homininov vrste Australopithecus afarensis ter opredeli lego arheološkega območja najstarejših fosilnih ostankov na območju Etiopije,
• primerja fosilne ostanke deklice iz Dikike z drugimi znanimi fosilnimi ostanki vrste Australopitecus afarensis, ki so jih odkrili arheologi na območju Etiopije,
• primerja fosilne ostanke dikiške deklice, ki kažejo njeno sorodnost z opicami, s fosilnimi ostanki, ki kažejo njeno podobnost s človekom,
• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo o nerazumljivih oz. o težje razumljivih stvareh. Na koncu rešijo izpolnjevanko, lahko pa jo sestavijo tudi sami.
• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina obdela del besedila in na tabli, plakatu ali računalniku oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Skupine lahko sestavimo po naslednjem ključu.1. Geografska lega Etiopije v Afriki in geografska
primerjava z njenimi sosednjimi državami.2. Danakilska kotlina v Etiopiji – območje
obsežnih arheoloških odprav in izkopavanj živalskih in človeških fosilov.
3. Arheološka izkopavanja deklice iz Dikike. 4. Značilnosti vrste Australopithecus afarensis.5. Deklica iz Dikike – opica ali človek.
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEZ učenci se napotimo v računalniško učilnico in ob brskanju spletnih strani poiščemo še več informacij, povezanih z arheološkimi izkopavanji na območju Etiopije.
• DELO V DVOJICAHUčenci v dvojicah sestavijo 10 vprašanj različnih tipov, ki jih potem lahko izpeljemo v obliki kviza.
• PROJEKTNO DELOUčenci v skupinah pripravijo projekt, v katerem predstavijo razvoj človeka od pojava prvih homininov do Homo sapiensa. Vsaka skupina poišče podatke za eno človeško vrsto. Poiščejo slikovne vire, na karti sveta označijo območja, na katerih so arheologi izkopali človeške fosile.
SPLETNE STRANIhttp://www.youtube.com/watch?v=vMpbnIHUNU
k&mode=related&search=http://www.eva.mpg.de/evolution/fi les/dikika.htmhttp://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/
5363328.stmhttp://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=
rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=120570
http://www2.arnes.si/~ljprirodm6/
POVZETEK ČLANKA• Avtor opisuje arheološka izkopavanja v
Danakilski kotlini v Etiopiji, kjer so našli najstarejše in najbolje ohranjene fosilne ostanke avstralopitekov.
• Opisuje odkritje fosilnih ostankov deklice iz Dikike, ki je živela na tem območju Afrike pred 3,3 milijona let.
• Po preučevanju fosila najstarejšega otroka na svetu so arheologi našli odgovore na vprašanje, kako so naši zgodnji predniki zabrisali mejo med opico in človekom.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 211-06 NGM PRILOGA 1.indd 2 10/26/06 8:41:45 AM10/26/06 8:41:45 AM
3
Delovni list 1 Otrok iz davnine
˚ Reši naloge ob zemljevidu.
• Pobarvaj Etiopijo in vpiši imena sosednjih držav.
• V karti označi glavno mesto.• Poimenuj in označi oceana ter morja, ki oblivajo Afriko.
˚ V atlasu poišči etiopsko zastavo in jo nariši.
˚ Dopolni stavke. Pomagaj si z besedilom na strani 50.
Na območju Etiopije so arheologi našli ___________________ ostanke otroka, ki je živel na tem
območju pred ___________________ leti. Ostanke so našli v pokrajini ___________________ .
Prištevamo ga med predstavnika vrste ______________________________________ .
˚ Preberi besedilo na strani 50 in 51.
Naštej tri najpomembnejše fosilne ostanke vrste avstralopitekov. ____________________________
__________________________________________________________________________________________
Po čem je fosilni ostanek deklice podoben opici in v čem se kaže njena podobnost s človekom?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Oglej si slike najdišča v Dikiki na straneh 53, 54 in 55 in pojasni.
Kakšna je podoba pokrajine, ki jo vidiš na sliki?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kdaj so se začela izkopavanja v tej etiopski pokrajini?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 311-06 NGM PRILOGA 1.indd 3 10/26/06 8:41:45 AM10/26/06 8:41:45 AM
4
Naštej fosilne ostanke sesalcev, ki so jih našli v Danakilski kotlini. ___________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Poimenuj reko, ki teče skozi to etiopsko pokrajino. __________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj so se na tem območju lahko ohranili številni fosilni ostanki? ___________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Razmisli.
Kako bi pojasnil Zeresenayev stavek: “Kaj takšnega najdeš samo enkrat v življenju.”? ________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori z DA ali z NE
Pred odkritjem deklice iz Dikike je veljal za najbolje ohranjen fosilni ostanek ženska Lucy. ____
Deklico iz Dikike prištevamo k človeški vrsti Homo erectus. ____
Beseda dikika v afarskem jeziku pomeni “bradavička”. ____
Prostornina fosilnih ostankov možganov dikiške deklice je enaka prostornini odrasle opice. ____
˚ Preberi besedilo na strani 56.
Razloži, kakšna je razlika med nogami opic in nogami okostja pri dikiški deklici. ______________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Poveži ustrezne pare.
paleoantropologija okameneli ostanek iz preteklosti
fosil veda o izumrlih človečnjakih
peščenjak človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki
hominin kamnina
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 411-06 NGM PRILOGA 1.indd 4 10/26/06 8:41:45 AM10/26/06 8:41:45 AM
5
˚ Oglej si sliko na strani 59.
Napiši razlike, ki jih opaziš med lobanjo šimpanza in lobanjo človeka. Obe lobanji tudi skiciraj.
šimpanz človek
˚ Preberi tekst na strani 59 in razmisli.
V čem se kaže razlika med odraščanjem sesalcev (tudi primatov) in odraščanjem človeka?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Reši izpolnjevanko.
celina, na kateri leži Etiopija
odnašanje zemeljskega površja
reka v Etiopiji
vrsta človeku podobne opice
huda bolezen, razširjena v tropskih predelih
Razloži izraz, ki si ga dobil na osenčenih poljih. _____________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kje v Sloveniji jih najdemo največ? Zakaj je tako? __________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 511-06 NGM PRILOGA 1.indd 5 10/26/06 8:41:46 AM10/26/06 8:41:46 AM
6
Od plavuti do peruti (128–153), Smrtonosna lepota (86–109)
UPORABNOSTBiologija:• 8. razred (Življenjska pestrost – sistematika in
evolucija)• 9. razred (Človek)
Fizika:• 8. razred (Mehanika)
Naravoslovje:• 7. razred (Optika)
Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem okolju
CILJIUčenec:• razume, kaj je evolucija,• spozna, kaj je evolucijska biologija,• razume osnove razvoja zapletenih struktur pri
organizmih,• spozna morske sesalce.
MOŽNE AKTIVNOSTI• NARAVOSLOVNI DANOrganizirajte izlet v ljubljanski živalski vrt. Pred odhodom se pozanimajte, kdaj imajo hranjenje in nastop kalifornijskih morskih levov. Skupaj z biologi v vrtu si oboje natančno oglejte. Še posebej bodite pozorni na različno uporabo prednjih plavuti. V povezavi s člankom Smrtonosna lepota si oglejte podobnosti in posebne prilagoditve kalifornijskega morskega leva in morskega leoparda.Če so učenci izdelali nalogo Živeti v vodi, naj v vrtu poiščejo sesalce iz naloge in si njihove prilagoditve na vodo podrobneje ogledajo.V živalskem vrtu naj učenci izpolnijo tabelo z delovnega lista Razvojno drevo mačk. V tabelo naj vpišejo vse živali, za katere mislijo, da so iz družine mačk. Popolnost seznama naj preverijo s strokovnjakom v živalskem vrtu.
• SODELOVALNO UČENJEV naravi se dobre rešitve ohranjajo, npr. stari geni se preoblikujejo za nove namene ali se celo uporabijo isti geni za nove načine doseganja zahtevnejših življenjskih oblik. Ker smo ljudje del narave, tudi v našem vsakdanjem življenju uporabljamo enake principe. To idejo, ki jo razlaga članek, lahko uporabite za interdisciplinarno povezavo fi zike in biologije. Pri optiki se učenci seznanijo s prehajanjem svetlobe skozi leče, kar lahko povežete s predlagano nalogo. Učence razdelite v skupine; vsaka zbere podatke o določenem tipu mikroskopa – od prvega iz 17. stoletja,
ki je temeljil na zelo preprosti povezavi leč, do današnjega svetlobnega mikroskopa in elektronskega mikroskopa. Ko učenci razumejo osnovni princip, ki velja tudi za najbolj zapletene oblike mikroskopov, skupaj z njimi razmislimo o povečavah – spet od najmanjših do največjih, ko lahko s sodobnimi vrhunskimi mikroskopi opazujemo strukture na molekulski ravni, prav do genov.
• INDIVIDUALNO DELOS pomočjo učitelja, knjižnice in svetovnega spleta učenci poiščejo čim več informacij o mačkah, njihovih evolucijskih prednikih, različnih skupinah. Izsledke pregledajo skupaj z učiteljem in na podlagi zbranih podatkov poskušajo sestaviti preprosto razvojno drevo družine mačk. Nalogo lahko povežete s strokovnim izletom v živalski vrt. Mačke iz seznama, ki ga v vrtu naredijo učenci, uporabijo za izdelavo razvojnega drevesa.
SPLETNE STRANIhttp://www.mundomar.es/gbmundomar/
sphome.asphttp://sl.wikipedia.org/wiki/Morski_levihttp://www.fabcats.org/evolution.htmlhttp://dspace.dial.pipex.com/agarman/
bco1.htmhttp://www.hdw-inc.com/
istorycultureofwildcats.htmhttp://www.tigerhomes.org/wild-cats/
wc-history-wild-cats.cfmhttp://www.angelfi re.com/il/watermammals/http://whozoo.org/mammals/
mammalianphylo.htm
POVZETEK ČLANKOVZapletene strukture organizmov se razvijajo po vrsti preprostejših vmesnih stopenj, pri čemer se uporabijo stari geni za nove namene.Morski leopard je resnično eden največjih plenilcev na vrhu prehranjevalne verige.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 611-06 NGM PRILOGA 1.indd 6 10/26/06 8:41:46 AM10/26/06 8:41:46 AM
7
Delovni list 1 Od plavuti do peruti, Smrtonosna lepota
˚ Izpolni tabelo in odgovori na vprašanja.
Kljub različnostim med skupinami organizmov imajo ti neverjetno veliko število skupnih genov. S pomočjo učitelja in ustreznih virov poskušaj ugotoviti, kolikšen delež skupnih genov ima človek z organizmi v spodnji tabeli, in svoje ugotovitve zapiši.
Organizem % skupnih genov s človekom
vinska mušica (Drosophila melanogaster)
miš
gliva kvasovka
navadni repnjakovec (Arabidopsis)
bakterija Escherichia coli
šimpanz
podgana
Kolikšna je genetska podobnost (v %) med posameznimi osebki vrste Homo sapiens? ________
__________________________________________________________________________________________
Ali lahko na podlagi genskih analiz določimo, kateri rasi pripada posameznik vrste Homo
sapiens? Svoj odgovor utemelji! __________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Sestavi in razmisli.
S pomočjo slike v članku na strani 133 nariši v zgornje kvadrate slike zarodkov različnih vretenčarjev in ustrezne odrasle oblike živali v spodnje kvadrate. Razmisli, kaj je osnova za drugačen razvoj in končno obliko posameznega organizma, kljub temu, da so si v začetnih stopnjah razvoja zarodki zelo podobni. Svojo ugotovitev zapiši.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 711-06 NGM PRILOGA 1.indd 7 10/26/06 8:41:46 AM10/26/06 8:41:46 AM
8
˚ Živeti v vodi
S pomočjo učitelja in ustreznih virov ugotovi, kateri sesalci so prilagojeni življenju v vodi. Ugotovi tudi, kakšno strategijo posamezni izmed teh vodnih sesalcev uporabljajo pri prehranjevanju – ali so plenilci, mesojedci, rastlinojedci ... Nadalje ugotovi, ali so te živali med seboj v tesnem sorodstvu ali pa pripadajo različnim in sorodstveno oddaljenim skupinam. Kot pomoč pri določanju sorodstvenih odnosov uporabi razvojno drevo sesalcev in bolj podrobno razdelani razvojni drevesi zveri in sodoprstih kopitarjev. Svoje ugotovitve zapiši v tabelo. Tabelo primerjaj s tabelami sošolcev in izdelaj miselni vzorec o povezanosti sorodstvenih odnosov in prilagoditev na poseben način življenja.
Vodni sesalec Način prehranjevanja Bližnji sorodnik živali v tabeli
Miselni vzorec
sodoprsti kopitarji
lihoprsti kopitarji
zveri
luskavci
netopirji
ježi, rovke
krtimorski prašički
ježevci
miši, podgane
bobri
talne veverice
kunci
prvaki
tupaje
lenivci
mravljinčarji
tenrek
podzemska svinjka
mišja rovka
vrečarji
pasavcimorske kraveslonipečinarji
RAZVOJNODREVO SESALCEV
LAURA
SIATH
ERIA
INSE
CTIVORA
REDONTIA
AFROTH
ERIA
XENART
HRA
GLIRE
S
mačke(velike mačke, manjše mačke, gepardi)
hijene
mungi
cibetovke
psi(psi, volkovi, lisice, kojoti, dingi, šakal)
podlasice
rakunimedvedi
kožuhasti tjulni
morski levi
mroži
tjulni
kiti
podvodni konji
vilorogi
žirafe
prašiči
kamele
govedo
jeleni
RAZVOJNO DREVO ZVERI
RAZVOJNODREVO SODOPRSTIHKOPITARJEV
VEJAPSI/MEDVEDI
VEJAMAČKE
RUMINANTS
SODOPR
STI
KOPITA
RJI
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 811-06 NGM PRILOGA 1.indd 8 10/26/06 8:41:46 AM10/26/06 8:41:46 AM
9
˚ Razvojno drevo družine mačk
S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta, obiska v živalskem vrtu poišči čim več informacij o mačkah, njihovih evolucijskih prednikih, različnih skupinah mačk in izpolni spodnjo tabelo. Izsledke preglej skupaj z učiteljem in poskušaj na podlagi zbranih podatkov dopolniti spodnje razvojno drevo družine mačk, ki je bolj podrobno nadaljevanje razvojnega drevesa zveri iz prejšnje naloge.
Rod mačke Latinsko ime Opombe
RAZVOJNODREVO DRUŽINEMAČK
MAČK
E
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 911-06 NGM PRILOGA 1.indd 9 10/26/06 8:41:46 AM10/26/06 8:41:46 AM
10
Živi žabi se vse zgodi (154–165)
UPORABNOSTBiologija:• 8. razred (Življenjska pestrost – sistematika
in evolucija)
Fizika:• Optika
Kemija:• Naravne spojine
Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem okolju
Likovni pouk:• Naravni vzorci in abstrakcija
Tekmovanje iz biologije 2006/2007:• Dvoživke
CILJIUčenec:• spozna, kakšen pomen imajo barve in vzorci
za preživetje v naravnem okolju,• razume pomen obrambnih snovi za preživetje,• spozna žabe kot skupino globalno ogroženih
organizmov.
MOŽNE AKTIVNOSTI• TERENSKO DELOPri terenskem delu poskušajte opredeliti okolja, kjer se zadržujejo žabe, ter poiskati možne razloge za ogroženost njihovega obstoja (promet, uporaba pesticidov na bližnjih poljih, izsuševanje močvirij, bolezni itd.).V okolici šole ali domačem okolju učenci naredijo popis habitatov, kjer se lahko zadržujejo žabe. Ugotovijo, katere vrste žab so najbolj pogoste. V času parjenja in odlaganja mresta lahko preštejejo, koliko povoženih žab je na lokalni cesti v bližini mlake ali ribnika. Ugotovijo, katere vrste so najpogostejše žrtve prometa.
• SODELOVALNO UČENJEZ učenci se pogovorite o pomenu žab za ekosisteme. Razpravo usmerite predvsem na strategije preživetja, ki so jih v evoluciji razvile žabe. Učenci naj razmislijo, ali imamo od žab kakšne koristi tudi ljudje. Razmislijo naj, zakaj imajo številne vrste žab take telesne barve in vzorce, da jih v naravi zelo težko opazimo, druge pa prav nasprotno, s kričečimi vzorci in živimi barvami prav oglašujejo svojo navzočnost. Ker lahko žabe vsaj pri nekaterih učencih sprožijo tudi odpor, jih vprašajte, zakaj jim žabe niso
všeč. Razmislijo naj, ali bi bile žabe primerne domače živali.
• INDIVIDUALNO DELOS pomočjo učitelja, knjižnice in svetovnega spleta učenci poiščejo čim več informacij o žabah, njihovih navadah in njihovem pomenu za človeka. Izsledke pregledajo skupaj z učiteljem in jih predstavijo drugim učencem v obliki plakatov.
SPLETNE STRANIKljučne besede: poison arrow dart frogswww.shoarns.com/Frogs.htmlhttp://animal.discovery.com/guides/reptiles/
frogs/poisonarrowfrog.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Dart_froghttp://www.belowwater.com/fish/
poison-arrow-frogs/index.htmlhttp://news.mongabay.com/
2005/0809-frogs.htmlhttp://www.tigerhomes.org/animal/
poison-dart-frogs.cfmhttp://chemweb.calpoly.edu/cbailey/377/
PapersF2000/Caroline/http://vedez.dzs.si/dokumenti/
dokument.asp?id=1071
POVZETEK ČLANKANačini, ki pomagajo preživeti žabicam rdečeokicam iz rodu Agalychnys, so prav neverjetni, vendar v žabjem svetu še zdaleč niso edini.Žive barve in pisani telesni vzorci so le ena od strategij preživetja žab v negostoljubnem okolju tropskega deževnega gozda.Rdečeokice so razvile še poseben način preživetja, ki je povezan z nenavadnim vedenjem njihovih paglavcev.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1011-06 NGM PRILOGA 1.indd 10 10/26/06 8:41:46 AM10/26/06 8:41:46 AM
11
Delovni list 1 Živi žabi se vse zgodi
˚ Barve in vzorci v živalskem svetu.
Dobro si oglej vzorce na žabicah na spodnjih slikah. Vzorci so v resnici tudi zelo barviti, sestavljeni iz kombinacije rumene, črne, rdeče, turkizno modre, živo zelene in oranžne barve. Poskušaj odgovoriti, zakaj so te žabice tako pisane.
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
Živali izkoriščajo telesne barvne vzorce na dva glavna načina – za prikrivanje ali za oglaševanje. Večina uporablja prvi način, drugega pa le tiste, ki imajo zanj dober razlog. Hribski urh, katerega sliki si dobro oglej na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije (http://www.proteus.si/rastzivleta.html), uporablja oboje. Hrbtna stran urhovega telesa je taka, da ga v okolju težko opazimo, nasprotno pa je trebušna stran prav kričeča. Razmisli in pojasni, kaj nam govore njegove barve.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Telesni vzorci in barve močerada (sliko si oglej na spletni strani herpetološkega društva www.herpetolosko-drustvo.si), kuščarja bradavičarja (poišči na spletu sliko pod “gila monster”) in ose (poišči na spletu sliko pod “osa-Vespa germanica–wasp”) so podobni in drugim živalim dajejo jasno sporočilo. Ugotovi, katere barve prevladujejo na njihovih telesih. Kaj pomeni v naravi ta njihova skupna lastnost? Zakaj se te živali, v primerjavi s številnimi drugimi, ne skrivajo, ampak jasno sporočajo, da so tam? Ali so v naravi taki telesni vzorci in kombinacije barv redki ali pogosti?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1111-06 NGM PRILOGA 1.indd 11 10/26/06 8:41:46 AM10/26/06 8:41:46 AM
12
Dobro si oglej spodnji sliki. Kljub podobnemu barvnemu vzorcu je na njih muha, in ne čebela. Razmisli, zakaj imajo nekatere muhe prav take telesne vzorce kot čebele. Po kateri telesni značilnosti muh veš, da spodnja žival ni čebela?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1211-06 NGM PRILOGA 1.indd 12 10/26/06 8:41:47 AM10/26/06 8:41:47 AM
13
˚ Razmisli in odgovori.
Kljub zelo dobro razvitim obrambnim mehanizmom so dvoživke v naravi močno ogrožene – pri
čemer žabe niso izjema. Naštej dejavnike, ki vplivajo na zmanjševanje števila žab v Sloveniji in
v svetu. __________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kaj lahko naredimo, da preprečimo zmanjševanja števila žab v domačem okolju? ____________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Številne vrste žabic iz tropskih deževnih gozdov so že izumrle ali pa se je njihovo število v
naravi močno zmanjšalo. Nekatere vrste lahko vidimo le še v živalskih vrtovih in akvarijih.
Kakšna je vloga teh ustanov pri varstvu ogroženih vrst žab? _________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1311-06 NGM PRILOGA 1.indd 13 10/26/06 8:41:47 AM10/26/06 8:41:47 AM
14
Mesto nad rudnikom (str. 38–47)
UPORABNOSTGeografi ja:• 9. razred (Gospodarstvo Slovenije − rudarstvo
in energetika)• 9. razred (Alpske in predalpske pokrajine −
zahodno predalpsko hribovje)• geografski krožek
Zgodovina:• 8. razred (Slovenske dežele v času zgodnjega
kapitalizma)• zgodovinski krožek
Naravoslovje:• 7. razred (Minerali in kamnine)
Tehnika in tehnologija:• 8. razred (Osi)
Fizika:• 8. razred (Gibanje teles)
Izbirni predmeti:• Življenje človeka na Zemlji• Raziskovanje domačega kraja in varstvo
njegovega okolja• Eksperimenti v kemiji• Multimedija
CILJIUčenec:• opredeli lego Idrije v Sloveniji,• umesti čas nastajanja predalpskih hribovij v
geološki razvoj slovenskega površja,• pojasni nastajanje rudnin,• primerja rudnike v Sloveniji glede na vrsto
rude in ekonomičnost izkoriščanja le-te,• razloži vzroke za zaprtje idrijskega rudnika,• sklepa o gospodarskih, socialnih in ekoloških
posledicah dolgotrajnega rudarjenja in nato opustitve le-tega,
• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo o nerazumljivih oz. o težje razumljivih stvareh. Članek je lahko podlaga za geografski prosti spis, v katerem predstavijo gospodarske, socialne in ekološke posledice dolgotrajnega rudarjenja in nato opustitve le-tega.Učenci lahko samostojno raziskujejo tudi tako, da s pomočjo multimedijske predstavitve razložijo prej opisano problematiko in nato organizirajo debato o tem.
• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina predstavi rudarjenje v enem izmed slovenskih rudnikov (in premogovnikov). Poiščejo skupne značilnosti rudarjenja in vzroke za opuščanje le-tega v večini primerov.
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEOrganiziramo tehniški (kulturni, naravoslovni) dan ali si v okviru ekskurzije ogledamo Antonijev rov in kamšt v Idriji. Učenci še podrobneje raziščejo problematiko, ki je povezana z delovanjem rudnika, in predstavijo kamšt, ki je edinstven zgodovinsko-tehniški spomenik. Svoje ugotovitve v šoli oblikujejo v miselne vzorce, ki jih predstavijo bodisi v obliki plakata bodisi računalniške predstavitve (PowerPoint).
SPLETNE STRANIhttp://www.rzs-idrija.si/http://sl.wikipedia.org/wiki/Idrijahttp://www.muzej-idrija-cerkno.si/rmains.htmlhttp://www.idrija-turizem.si/content/view/17/34/http://www.muzej-idrija-cerkno.si/carmina/
kamsts.html
POVZETEK ČLANKA• Članek predstavi Idrijo in življenje v njej
v času, ko je prenehalo poltisočletno izkoriščanje živosrebrnega rudnika pod mestom.
• Pojasnjeni so vzroki za zaprtje rudnika in aktivnosti, ki se izvajajo ob tem.
• Na kratko so predstavljene gospodarske, ekološke in socialne posledice rudarjenja, pa tudi degradacija naravnega okolja.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1411-06 NGM PRILOGA 1.indd 14 10/26/06 8:41:48 AM10/26/06 8:41:48 AM
15
Delovni list 1 Mesto nad rudnikom
˚ Na zemljevidu Slovenije označi, kje so bili nekdaj (ali pa so še danes) rudniki in premogovniki. Vsako rudo pobarvaj drugače in izdelaj ustrezno legendo.
LEGENDA:
˚ Pojasni, zakaj morajo idrijsko podzemlje znova zapolniti.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Oglej si sliko kamšti na strani 44. Skiciraj jo in pojasni, kako je delovala.
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
˚ Pozorno preberi stavke in na koncu tiste, ki niso pravilni, označi s križcem.
Karbonski skrilavec se ob stiku z vodo spremeni v glino. _______
V Idriji so nakopali 144.000 ton živega srebra na leto. _______
Veliko rudarjev je prizadela bolezen, ki se imenuje merkurializem. _______
Kamšt je v Idriji uspešno delovala več kot poldrugo stoletje. _______
Idrijski rudnik so zaprli, ker so izčrpali zaloge živega srebra. _______
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1511-06 NGM PRILOGA 1.indd 15 10/26/06 8:41:48 AM10/26/06 8:41:48 AM
POSTANITE POVERJENIK REVIJE
NATIONAL GEOGRAPHIC
SLOVENIJA
Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.
Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43
ali e-pošti: matic@rokus.com.
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA
¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, rokovnik National Geographica,
¸ za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,
¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.
KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?
• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,• izpolnite naročilnico na spletni strani
www.nationalgeographic.si.
11-06 NGM PRILOGA 1.indd 1611-06 NGM PRILOGA 1.indd 16 10/26/06 8:41:48 AM10/26/06 8:41:48 AM