Post on 31-Jan-2021
Uroš Kokot
ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE
Diplomsko delo
Maribor, februar 2009
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE Študent: Uroš Kokot
Študijski program: Univerzitetni študijski program, Telekomunikacije
Smer: Telekomunikacije
Mentor: doc. dr. Janez Stergar
Somentor: doc. dr. Robert Meolic
Maribor, februar 2008
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Janezu
Stergarju in somentorju doc. dr. Robertu
Meolicu za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomske naloge. Posebna zahvala velja
staršem, za moralno in finančno podporo v
času študija.
IV
ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE
Povzetek V diplomski nalogi obravnavamo področje zlivanja telekomunikacijskih omrežij. Kot
rešitev je v zadani nalogi obravnavan proces zlivanja telekomunikacijskih omrežij v
enotno omrežje, v katerem je skupni sloj internetni protokol. V diplomi smo dodali
tudi kratka opisa tehnologije MPLS, ter protokola H.323, ki predstavljata
pomembnejšo vlogo v konvergenčnih storitvah. Bistvo uporabnosti zlitih omrežij je
v storitvah, ki jih takšna omrežja nudijo. Zlita omrežja morajo nuditi vse in še več
kot sedanja ločena omrežja. V diplomski nalogi so na kratko omenjene združene
komunikacije v majhnih ter srednje velikih podjetjih. Kot primer dobre prakse smo
izpostavili napravo za združene komunikacije v majhnih in srednje velikih podjetjih
Cisco UC 500. Poseben poudarek pa je namenjen storitvi Triple Play za končnega
uporabnika, ki v omrežju IP združuje govor, podatke ter video.
V
COMMUNICATION CONVERGENCE
Abstract This diploma treats field of combining telecommunication networks. As resault in
given research project, proces of combining telecommunication networks is
treated, in which common layer is internet protocol. In dissertation, short
description of MPLS technology and protocol H323 is added, which present
important part in convergence service. The heart of usability of combined
networks is in services, that such networks offer. Combined networks must offer all
and more than present seperated networks. Convergence communications in
small and medium-sized companies are mentioned in dissertation. As case of
good practice we point out device for convergence communication in small and of
medium-sized companies Cisco UC 500.
Special emphasis is dedicated to service Triple Play for final user, which in IP
network combines talk, data and video.
VI
KAZALO VSEBINE 1 UVOD............................................................................................................................ 1 2 STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY ) .............................................................. 2 3 TCP/IP ........................................................................................................................... 3 3.1 Aplikacijski sloj ....................................................................................................... 4 3.2 Transportni sloj ....................................................................................................... 4
3.2.1 TCP................................................................................................................ 4 3.2.2 UDP ............................................................................................................... 5
3.3 Omrežni sloj ali internetni sloj ............................................................................... 6 3.4 Povezovalni sloj........................................................................................................ 8 4 ZGRADBA OMREŽJA IN STORITEV....................................................................... 9 4.1 Javni del omrežja s segmenti .................................................................................. 9 4.2 Interni del omrežja in sklopi ................................................................................ 10 4.3 Koncept storitev ..................................................................................................... 11 4.4 IP NGN ................................................................................................................... 11 4.5 Lokalna podatkovna omrežja LAN ..................................................................... 12
4.5.1 Eternet.......................................................................................................... 13 4.5.2 Storitveni trojček in xDSL........................................................................... 14
4.6 Dostop z IP/MPLS-jem ......................................................................................... 17 4.6.1 Glavna ideja MPLS-ja ................................................................................. 20 4.6.2 Umestitev MPLS-ja v OSI-referenčni model .............................................. 20 4.6.3 Nadaljnji razvoj MPLS-ja............................................................................ 21
5 SIGNALIZACIJSKI PROTOKOL H. 323.................................................................. 22 5.1 Terminal ................................................................................................................. 23 5.2 Prehodna točka IP ................................................................................................. 23 5.3 Nadzorni strežnik-VRATAR ................................................................................ 24 5.4 Večtočkovna kontrolna enota ............................................................................... 25 5.5 SIP ........................................................................................................................... 25 6 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH . 27 6.1 Rešitev Cisco Smart Business Communication System za mala in srednje velika podjetja.................................................................................................................... 27
6.1.1 Serija Unified Communications 500 za mala in srednje velika podjetja. 28 6.1.2 Stikalo Cisco Catalyst 520........................................................................... 31 6.1.3 Asistent pri konfiguraciji - Cisco Configuration Assistant ....................... 31 6.1.4 Nadzorni sistem - Cisco Monitor Manager/Cisco Monitor Director........... 32
6.2 Nastavitev naprave Unified Communications 520, ter osnovna realizacija poslovnega komunikacijskega sistema ............................................................................ 33
6.2.1 Asistent pri konfiguraciji-Cisco Configuration Assistant ( CCA)............... 35 6.2.2 Realizacija komunikacijskega sistema ........................................................ 36 6.2.3 Nadgradnja sistemsko programske opreme................................................. 37
6.3 Nastavitev širokopasovne povezave ..................................................................... 39 6.3.1 Nastavitev imena sistema ............................................................................ 40
6.4 Nastavitve PSTN klicev ......................................................................................... 43 6.4.1 Nastavitev PRI konfiguracij ........................................................................ 43 6.4.2 Nastavitev analogne telefonije..................................................................... 45
6.5 Implementacija LAN omrežja s pomočjo stikala serije CE520 ........................ 47 6.5.1 Pregled ter nastavitev priključkov ............................................................... 50
VII
6.6 Dodatne nastavitve poslovno komunikacijskih sistemov ................................... 53 6.6.1 Nastavitev uporabniškega imena in gesla.................................................... 53 6.6.2 Nastavitev datuma ter časa .......................................................................... 54 6.6.3 Nastavitev omrežnih naslovov..................................................................... 55 6.6.4 Nastavitev požarnega zidu........................................................................... 56
7 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE NAMENJENE ŠIRŠEMU KROGU UPORABNIKOV – STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY ) ................................... 57 7.1 Primer naprav, ki omogočajo storitveni trojček (Triple play).......................... 58 7.2 ADSL modem/router Sinope568+ IAD............................................................... 59
7.2.1 Led indikatorji ter njihov pomen................................................................. 61 7.2.2 Vmesniki naprave ........................................................................................ 62 7.2.3 Dostop do naprave in poljubne nastavitve................................................... 63 7.2.4 Uporabniški vmesnik................................................................................... 64
7.3 TV - komunikator Sagem IAD81 HD .................................................................. 71 7.3.1 Priklop naprave............................................................................................ 73 7.3.2 Navadila za uporabo .................................................................................... 74
8 SKLEP......................................................................................................................... 85 9 VIRI IN LITERATURA.............................................................................................. 86
VIII
KAZALO SLIK Slika 1: Glava TCP protokola................................................................................................ 4 Slika 2: Glava UDP protokola ............................................................................................... 6 Slika 3: IP verzija .................................................................................................................. 7 Slika 4: Arhitektura javnega omrežja .................................................................................. 10 Slika 5: Elementi internega omrežja.................................................................................... 11 Slika 6: LAN omrežje.......................................................................................................... 13 Slika 7: Omrežje po nadstropjih .......................................................................................... 14 Slika 8:Razdelitev frekvenčnega prostora ADSL, ADSL+ in VDSL2 ............................... 16 Slika 9: Multiprotokolna komunikacije na podlagi label .................................................... 18 Slika 10: Glava MPLS-ja..................................................................................................... 19 Slika 11: H.323 protokolni sklad......................................................................................... 22 Slika 12: Unified Communications 500 .............................................................................. 28 Slika 13: Stikalo Cisco Catalyst 520 ................................................................................... 31 Slika 14: Priključitev naprav na napravo UC520 ................................................................ 34 Slika 15: Začetno okno v programu CCA ........................................................................... 35 Slika 16: Kreiranje komunikacijskega sistema.................................................................... 36 Slika 17: Topologija priključenih naprav na napravo UC520............................................. 37 Slika 18: Zagon projekta ..................................................................................................... 38 Slika 19: Nadgradnja programskega sistema....................................................................... 38 Slika 20: Konfiguracija širokopasovnega dostopa .............................................................. 39 Slika 21: DNS nastavitve..................................................................................................... 41 Slika 22: DNS nastavitve..................................................................................................... 42 Slika 23: ISDN PRI nastavitve ............................................................................................ 44 Slika 24: Glasovno uporabniške nastavitve......................................................................... 45 Slika 25: Spreminjanje vhodnih številk PSTN priključkov ................................................ 46 Slika 26: Izbira ustreznega stikala ....................................................................................... 47 Slika 27: Osnovne nastavitve stikala CE520....................................................................... 48 Slika 28: Uspešna namestitev stikala CE520 ...................................................................... 49 Slika 29: Priključitev naprav na stikalo CE520................................................................... 50 Slika 30: Nastavitev posameznih priključkov ..................................................................... 51 Slika 31:Nastavitev uporabniškega imena in gesla sistema ................................................ 53 Slika 32:Nastavitev datuma in časa komunikacijskega sistema.......................................... 54 Slika 33:Nastavitev strežnikov ............................................................................................ 55 Slika 34:Nastavitev požarnega zidu .................................................................................... 56 Slika 35:Primer infrastrukture storitvenega trojčka............................................................. 58 Slika 36:Prednja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD............................... 60 Slika 37:Zadnja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD ................................ 60 Slika 38:Uporabniški vmesnik naprave Sinope568+ IAD .................................................. 64 Slika 39:Prednja star TV-komunikatorja Sagem IAD81 HD .............................................. 71 Slika 40:Zadnja stran TV-komunikatorja Sagem IAD81 HD ............................................. 72 Slika 41:Daljinski upravljalni Sagem IAD81...................................................................... 72 Slika 42:Ustrezen priklop TV-komunikatorja ..................................................................... 73 Slika 43:Zagon TV-komunikatorja...................................................................................... 74 Slika 44:Prva uporaba in prijava ......................................................................................... 74 Slika 45:Glavni meni ........................................................................................................... 75 Slika 46:Izbor programov z menija Glasba ......................................................................... 77
IX
Slika 47:Elektronski programski vodič ............................................................................... 78 Slika 48:TV-spored gledanega programa ............................................................................ 79 Slika 49:Podatki o določeni oddaji...................................................................................... 80 Slika 50:Nastavitve programa ............................................................................................. 81 Slika 51:Priključitev telefonskega aparata .......................................................................... 83
X
KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava OSI in TCP/IP modela ........................................................................ 3 Tabela 2: Omrežne specifikacije naprave UC 520 .............................................................. 30 Tabela 3: Podatkovne ter glasovne omrežne nastavitve...................................................... 34 Tabela 4: Prikaz nastavitev priključkov na napravah UC520 ter CE520 ............................ 52
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 1
1 UVOD
Obravnavana tema - zlivanje omrežij, konvergenca storitev - je postala aktualna v
zadnjih letih, ko je razvoj tehnologije omogočil, potrebe pa so pripeljale do zlivanja
podatkovnih in govornih telekomunikacijskih omrežij. Pod zlivanjem lahko
razumemo združevanje vseh tehnologij omrežij in komunikacij v eno samo, ki bo
temeljilo na –samem komunikacijskem protokolu - internetnem protokolu (ang.
Internet protocol, IP ). Za zlivanje omrežij najpogosteje uporabljamo izraz
konvergenca omrežij.
Beseda konvergentno pomeni približevanje oziroma usmerjenost k isti točki. Tu je
uporabljena za omrežja, ki se zlivajo v en sam tip omrežja imenovanega IP
omrežje. To omrežje se uporablja za prenos paketov, podatkov, govora, videa, itd.
ob pomoči različnih protokolov. V današnjem času imamo možnost uporabe
različnih medijev, ki podpirajo različne storitve. Mediji in storitve, ki jih le-ti
podpirajo, so postali zelo pomembni za sodoben način življenja. Potrebni so tako
pri delu, učenju, športu kot v prostem času. Večina ali skoraj vsi mediji ali storitve
so na voljo doma oziroma v prostorih, kjer delamo ( brskanje po internetu,
gledanje TV, spremljanje raznih novic, gledanje filmov…). Ker so za omenjene
multimedijske storitve potrebni različni mediji, je potrebno vse skupaj združiti v
sistem, ki nam bo nudil kakovostne multimedijske storitve. Multimedijske storitve
imenujemo trojne storitve oziroma storitveni trojček (ang. Triple Play).
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 2
2 STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY )
Storitveni trojček, združuje v IP omrežju govor, podatke in video. Zamisel ni nova,
saj to storitev uporabljamo že dalj časa, vendar se tega ne zavedamo.
Zagotavljanje govornih, video in podatkovnih storitev ni novo, zastavlja se
vprašanje, zakaj je pozornost pritegnilo njihovo zlitje, zanimanje pa še povečuje
zlitje trojčka z mobilnimi aplikacijami, kar bo omogočilo inovativne video mobilne
aplikacije - storitveni četvorček (ang. Quadruple Play ). Da se lahko ta storitev
uveljavi, je potrebno imeti zgrajeno kakovostno hrbtenično omrežje IP, ki temelji na
protokolu TCP/IP ( ang. Transmission Control Protocol / Internet protocol ) in
zagotavlja širokopasovni dostop do omrežja, ki uvaja tehnologijo IP kot skupno
tehnološko platformo za dostop do vseh vrst storitev. Storitveni trojček zahteva
ustrezno transportno in dostopno omrežje ter dostop do novih vsebin. Omrežje
mora zagotavljati različne nivoje kakovosti storitev, pri tem je treba računati na
različne zahteve strank, kar lahko pomeni različno uporabniško opremo in nove
zahteve za sistem zaračunavanja ter podporo upravljanja sistema. Interes strank
je, da maksimalno izkoristijo obstoječo širokopasovno povezavo za dostop do
večjega števila novih storitev, pri čemer se kakovost posameznega dela storitve v
primerjavi z obstoječimi storitvami ne sme zmanjšati.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 3
3 TCP/IP
Storitveni trojček temelji na internetnem protokolu TCP/IP. Arhitektura
informacijsko komunikacijskega sistema po modelu TCP/IP organizira
komunikacijski proces v štiri plasti (Tabela 1). Arhitektura sklada internetnih
protokolov je starejša od referenčnega OSI modela. Zaradi tega razdelitev
protokolov ni popolnoma skladna z njim. Vsaka plast predstavlja nabor funkcij in
storitev, ki so kasneje na voljo višji plasti v modelu. Vpeljan je mehanizem
odjemalec-strežnik, kjer višja protokolarna plast (odjemalec) zahteva storitev, nižja
protokolarna plast (strežnik) pa po uspeli ali neuspeli izvedbi odgovori s potrditvijo.
Tabela št. 1 prikazuje primerjavo med OSI in TCP/IP modelom
OSI Model TCP/IP ( DARPA ) Model
7. Aplikacijski sloj
6. Predstavitveni sloj
5. Sejni sloj
5. Aplikacijski sloj
4. Transportni sloj 4. Transportni sloj
3. Omrežni sloj 3. Omrežni sloj
2. Povezovalni sloj 2. Povezovalni sloj
1. Fizični sloj 1. Fizični sloj
Tabela 1: Primerjava OSI in TCP/IP modela
Sloji TCP/IP modela so: povezovalni sloj, omrežni sloj, transportni sloj ter
aplikacijski sloj. Ti sloji so opisani v nadaljevanju.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 4
3.1 Aplikacijski sloj
Aplikacijski sloj vsebuje potrebno logiko za podporo uporabniške aplikacije. Najbolj
pogoste so: FTP, TFTP, HTTP, SMTP, DNS , SNMP, POP3…
3.2 Transportni sloj
Transportni sloj omogoča pretok podatkov med dvema končnima sistemoma, ki
komunicirata preko interneta. Odvisno od aplikacije se najpogosteje uporabljata
dva protokola, in sicer TCP in UDP. Točko dostopa do storitve transportnega sloja
imenujemo vrata (Port).
3.2.1 TCP
TCP protokol (ang. Transmission Control Protocol) je povezovalno orientiran
protokol med izvorom in ciljem. Zagotavlja prenos brez napak in izgub paketov z
uporabo tehnike, imenovane pozitivno potrjevanje s ponovitvijo.
Slika št.1 prikazuje glavo TCP protokola
Slika 1: Glava TCP protokola
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 5
Pomen posameznih polj s slike 1:
Naslov vrat izvora ( ang. Source port ) in naslov vrat cilja ( Destination port ) sta
16- bitna naslova, namenjena prepoznavanju aplikacije na izbrani povezavi.
Številka niza ( Sequence Number ) in številka potrditve niza ( Acknowledgment
Number ) se uporabljata za potrjevanje in ponovno pošiljanje oktetov.
Polje odmik podatkov ( Data Offset ) izrazi dolžino glave oziroma pove, kje se
začnejo podatki.
• Polje je rezervirano ( Rezervd ).
• Polje zastavice vsebuje šest različnih zastavic za različne dogodke.
• Polje okno ( Window ) pove, koliko oktetov lahko pošlje oddajnik, ne da bi
dobil potrditev.
• Kontrolna vsota ( Chechsum ) je namenjena preverjanju celovitosti
podatkov in je obvezna, saj višji sloj nima mehanizmov za preverjanje.
• Možnosti ( Options ) ponuja različne možnosti.
• Dodajanje ( Padding ) skrbi, da je dolžina glave TCP vedno večkratnik 32-
bitov.
3.2.2 UDP
UDP protokol (ang. User Datagram Protocol ) je nepovezavno orientiran protokol
in ne skrbi za kakovost prenosne poti ( slika 2). Ne vzpostavlja seje, procesiranje
je hitrejše. Zaradi svoje enostavnosti je primeren za aplikacije, ki se prenašajo v
realnem času (prenos videa, govora…).
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 6
Slika št.2 prikazuje glavo UDP protokola
Slika 2: Glava UDP protokola
Pomen posameznih polj z slike 2:
• Naslov vmesnika izvora (Source Port) in naslov vmesnika cilja (Destination
Port) sta namenjena prepoznavanju aplikacije na izbrani povezavi.
• Dolžina (Length) pove dolžino glave in podatkov v oktetu.
• Kontrolna vsota (Checksum) je namenjena odkrivanju napak, a zaradi
enostavnosti in prenosa brez garancije ni obvezna.
• Podatki (Data).
3.3 Omrežni sloj ali internetni sloj
Omrežni sloj vsebuje protokol IP, ki skrbi za komunikacijo med računalnikom in
usmerjevalnikom oziroma dvema usmerjevalnikoma. Skrbi za pravilno usmerjanje
datagramov med omrežji glede na njihov naslov ter opravlja fragmentacijo in
defragmentacijo. To je prilagajanje velikosti podatkovnih enot različnim fizičnim
omrežjem in komuniciranje z najboljšim možnim uspehom ( best effort ). Končni
sistem mora sam poskrbeti za zaznavo in odpravo napak pri prenosu ter za
zaznavo izgubljenih paketov. IP skrbi tudi za naslavljanje, in sicer tako, da
vsakemu priključku v omrežju dodeli naslov IP oziroma številko IP. Posredno k
temu sloju štejemo še protokole ARP ( ang. Address Resolution Protocol ), IMCP (
ang. Internet Control Message Protocol ) in IGMP ( ang. Internet Group
Management Protocol ). protokol ARP je nekje med povezavnim slojem in slojem
IP ter skrbi za pretvarjanje 32- bitnega naslova IP v 48- bitni naslov MAC. ICMP
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 7
skrbi za izmenjavo nadzornih sporočil, ki so nujno potrebna za pravilno delovanje
protokola IP. Protokol IGMP pa skrbi za upravljanje z večponornimi skupinami
(ang. Multicast ).
Slika št. 3 prikazuje IP verzijo
Slika 3: IP verzija
Pomen posameznih polj z slika 3:
• Verzija ( Version ) je oznaka za uporabljeno različico verzije protokola IP.
Trenutno se najbolj uporablja verzija 4, prihaja pa verzija 6, ki se uporablja
največ v Aziji.
• Polje dolžina glave ( Header Length ) pove dolžino glave paketa, ki je
izražena v 32- bitnih besedah. To pomeni na sliki število vrstic glave.
• Vrsta storitve ( Service Type ) je bila predvidena za določevanje nivoja
kakovosti storitve.
• Polje dolžina paketa ( Total Length ) pove celotno dolžino paketa v oktetih.
V dolžini paketa sta zajeta tako glava kot tudi koristni promet.
• Polji identifikacija ( Identification ) in zamik segmenta ( Fragment Offset ) se
uporabljata pri drobljenju in sestavljanju paketov.
• V polju zastavice ( Flags ) se uporabljata samo dva bita od treh. Prvi bit ali
zastavica ima vrednost 0, z drugim lahko prepovemo segmentacijo paketa,
tretji pa pove, da se prenaša zadnji del segmentiranega paketa.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 8
• Polje zamik segmenta ( Fragment ) podaja zamik v korakih po 64- bitov, pri
čemer se ne šteje glava izvornega paketa IP.
• Polje življenjska doba paketa ( Time-to-Live ) preprečuje neskončno
kroženje paketa po omrežju.
• Polje protokol ( Protocol ) pove internetnemu protokolu, komu mora predati
vsebino paketa. To je neke vrste identifikacijska številka, ki pove, kdo je
lastnik vsebine. Tako pomeni vrednost 6, da mora IP predati podatke
protokolu TCP. Identifikacija za protokol UDP je 17, za ICMP pa 1.
• Polje kontrolna vsota glave ( Header Checksum ) skrbi za pravilen prenos
glave IP protokola, vendar ne tudi za pravilen prenos koristnega tovora
paketa.
• Naslov izvor ( Source Address ) in naslov cilja ( Destination Address )
povesta, katera sta končna sistema, ki uporabljata omrežje za medsebojno
komunikacijo.
• Polje možnosti ( Options ) je lahko prisotno in vsebuje dodatne kontrolne
podatke (npr. seznam usmerjevalnikov, preko katerih je paket potoval).
• Dodajanje ( Padding ) poskrbi, da je število bitov v glavi mnogokratnik 32.
• Polje ( Data ) mora biti večkratnik 8-ih bitov, vendar največ 65.535 oktetov.
3.4 Povezovalni sloj
Omogoča dostop do omrežja in je zadolžen za izmenjavo podatkov med končnim
sistemom in omrežjem, na katero je sistem priključen. Protokoli v tem sloju so
protokoli prvih dveh slojev modela OSI in so odvisni od vrste omrežja (Ethernet,
Token Ring, Frame Relay, ATM, …)
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 9
4 ZGRADBA OMREŽJA IN STORITEV
Za dobro delovanje telekomunikacijskih sistemov in storitev je potrebno imeti
kakovostno omrežje, ki je sestavljeno iz dveh segmentov, in to iz javnega dela in
internega dela, ki je stvar objekta.
4.1 Javni del omrežja s segmenti
• Zaključek podatkovnega voda ( ang. Head-end), s TV kodirnim sistemom
SAT IP in naborom raznih strežnikov na strani ponudnikov vsebin ali
storitev.
• Jedrno in združevalno regionalno omrežje IP/MPLS med usmerjevalnikom
ponudnika storitev in omrežno robno napravo proti uporabniku.
• Dostopovno omrežje FTTx z vmesnikom Fast ali Giga Ethernet proti
uporabniku.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 10
Na sliki št. 4 je prikazan javni del omrežja in storitev
TDM
internet
Regionalni dostop (RAN)
Jedro IP/MPLS + vsebine in storitve
Metro-agregacija Lokalni dostop LAN
“Head end”
FTTx
xDSL
Slika 4: Arhitektura javnega omrežja
4.2 Interni del omrežja in sklopi
• Pasivna oprema LAN, to so vertikalne in horizontalne povezave, ki so lahko
zgrajene iz optičnih ali UTP kablov, ki so zaključeni v etažnih delilnikih.
• Aktivna oprema LAN, kamor spadajo glavno strežniško stikalo L3, strežnik
za ponudbo lokalnih vsebin, strežnik za upravljanje vsebin, strežnik za
upravljanje nad storitvami, obstoječi informacijski sistem HIS, etažna
stikala L2
• Oprema v sobi TV- komunikator, Set Top Box, daljinski upravljalnik in
tipkovnica IR.
• Računalniki opremljeni z mrežno kartico
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 11
Slika št. 5 predstavlja elemente internega omrežja
Etaža N
Soba 1
Etaža 1
Soba 1
IP/MPLS
Dostop Prepustnost Upravljanje
obstoječi LAN + HIS
IPTV
internet
Lokalne vsebine
Sporočila, Računi
Agregacija Dostava
Etaža N
Soba 1
Etaža 1
Soba 1
IP/MPLS
Dostop Prepustnost Upravljanje
obstoječi LAN + HIS
IPTV
internet
Lokalne vsebine
Sporočila, Računi
Agregacija Dostava
TDM
Slika 5: Elementi internega omrežja
4.3 Koncept storitev
Omrežje je sestavljeno iz javnega dela z značilnimi segmenti IP NGN (ang.Next
Generation Networking) in internega dela z značilnimi sklopi LAN/WAN ( ang.
Local area network/ Wide Area Network ).
4.4 IP NGN
Koncept omrežja IP NGN z diferenciranimi nivoji nosilnih storitev omogoča
postopno dogradljivo in ekonomično ponudbo storitev prenosa govora, podatkov in
videa. Predstavlja inteligentno infrastrukturo, ki tudi v prihodnje odpira nove
možnosti za ponudbo naprednih, varnih in individualiziranih vsemedijskih storitev.
Koncept internega omrežja v objektu temelji na odprti aplikativni programski
opremi in upravljalnih orodjih, ki omogočajo končnemu uporabniku preprosto
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 12
komunikacijo in dostop do vseh razpoložljivih vsebin preko interaktivnega TV-
vmesnika.
4.5 Lokalna podatkovna omrežja LAN
Lokalno podatkovno omrežje LAN ( ang. Local Area Network ) je omrežje v
zasebni lasti znotraj enega podjetja oziroma ustanove. Razprostira se v razponu
nekaj 100 m. LAN je omrežje velikih podatkovnih hitrosti. Je lokalnega pomena in
povezuje uporabnike znotraj relativno majhnega geografskega območja; to je
znotraj objekta, podjetja, univerze. Medsebojno povezuje delovne postaje, osebne
računalnike, strežnike, tiskalnike. LAN nudi uporabnikom mnogo prednosti kot so
sodostop do omenjenih naprav in aplikacij, izmenjavo datotek,itn. .
Tipični predstavnik LAN omrežja, ki uporablja tehnologijo za sodostop in
zaznavanje nosilca z odkrivanjem trkov ( CSMA/CD – ang. Carrier Sense Multiple
Access With Collision Detection ) je Ethernet ali standard 802.3.
Sodobnejši LAN-i podpirajo hitrosti med 10 in 100 Mb/s. Zakasnitve so reda nekaj
mikrosekund. Najsodobnejši LAN-i podpirajo še višje hitrosti reda 1 Gb/s.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 13
Slika št. 6 predstavlja lokalno podatkovno omrežje
Slika 6: LAN omrežje
4.5.1 Eternet
Eternet je omrežje, ki ga uvrščamo v skupino omrežij po standardu IEEE protokola
802.3 sloja podatkovne povezave LAN, razvitega v sedemdesetih letih 20. stoletja
v razvojnem centru PARC, ki je v lasti podjetja XEROX. Sedaj je najbolj popularno
lokalno omrežje. Prvotno je eternet deloval s hitrostjo 10 Mbit/s, in je bil utemeljen
na sodostopu z zaznavanjem prenosa in z odkrivanjem trkov (CSMA/CD). Danes
podpira mnogo možnosti na fizičnem sloju, vključno s koaksialnimi, neoklopljenimi
in oklopljenimi kabli iz optičnih vlaken. Trenutni popravki tega protokola podpirajo
hitrost 100 Mbit/s (Fast Ethernet) in 1000 Mbit/s (Gigabit Ethernet). Primer
lokalnega eternet omrežja v stavbi z večjim številom nadstropij je prikazan na sliki
7.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 14
Slika št. 7 prikazuje primer lokalnega eternet omrežja v stavbi
Slika 7: Omrežje po nadstropjih
4.5.2 Storitveni trojček in xDSL
V primerih, ko lokalno omrežje ni posodobljeno in imamo v sobi samo bakreno
parico, se lahko poslužimo transporta trojnih storitev s pomočjo xDSL tehnologij.
Široke pasovne tehnologije xDSL so:
• ADSL
ADSL (ang. Asymmetric Digital Subscriber Line - nesimetrični digitalni naročniški
vod) označuje trenutno najbolj aktualno iz družine tehnologij XDSL.
Najpomembnejši značilnosti ADSL sta: nesimetrični podatkovni hitrosti v smeri od
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 15
uporabnika proti omrežju (navzgornja smer, manjša hitrost) in v obratni smeri
(navzdolnja smer, večja hitrost) ter istočasni prenos širokopasovnih podatkovnih in
ozkopasovnih telefonskih storitev (PSTN ali ISDN-BA) po istem bakrenem paru, ki
povezuje uporabnika s končno centralo.
• ADSL2, ADSL2+
ADSL2 ter ADSL2+ sta modificirani različici standarda ADSL, ki sta skladni z
delovanjem starejše različice. Nova standarda prinašata izboljšave pri prenosnih
hitrostih in dosegu. Izboljšana učinkovitost modulacijskih postopkov, zmanjšanje
režijskega prometa, višji kodirni dobitki in izboljšano procesiranje signalov se
odraža v večji zmogljivosti linije DSL, ki zagotavlja prenosne hitrosti proti
uporabniku pri ADSL2 do 12 Mbit/s, daljši doseg linije (ali 6 % boljšo pokritost).
Oba nova standarda imata izboljšane sposobnosti diagnostike za potrebe
določanja napak pri zagotavljanju uporabniških storitev. Boljše delovanje je
zagotovljeno tudi z nižjimi
zahtevami po oddajni moči, saj lahko deluje v treh nivojih oddajne moči. ADSL2+
razširja frekvenčni prostor do 2.2 MHz za prenos podatkov k uporabniku (slika 8).
To omogoča podvajanje prenosnih hitrosti na kratkih razdaljah. Maksimalna hitrost
proti uporabniku je do 25 Mbit/s, to vidimo na sliki 8. Oba standarda omogočata
tudi združevanje več linij za povečevanje skupne hitrosti z uporabo IMA protokola
(ang. Inverse Multipleksing for ATM), tako naprava lahko združi dva ali več parov
bakrenih žic v eno samo ADSL povezavo.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 16
Slika št. 8 prikazuje razdelitev frekvenčnega prostora: ADSL, ADSL+, VDSL2
Slika 8:Razdelitev frekvenčnega prostora ADSL, ADSL+ in VDSL2
• VDSL, VDSL2
VDSL je tehnologija XDSL z najhitrejšim prenosom. Je zamišljen kot zadnji korak
na poti optičnega vlakna do končnega uporabnika. Primeren je za konfiguracije,
kot so optično vlakno do razdelilne omarice oziroma zgradbe, kjer bo glavna
postaja locirana v optični omrežni enoti na koncu optičnega kabla. Deluje z zelo
visokimi podatkovnimi hitrostmi, vendar na kratke razdalje. Nesimetrične
podatkovne hitrosti (navzdolnje podatkovne hitrosti so večje od navzgornjih) so: 52
Mbit/s in 6,4 Mbit/s do 300 m, 26 Mbit/s in 3,2 Mbit/s do 1000 m, 13 Mbit/s in 1,6
Mbit/s do 1500 m. Simetrične podatkovne hitrosti (navzdolnja podatkovna hitrost je
enaka navzgornji): 34Mbit/s do 300 m, 19 Mbit/s do 1000 m in 6,5 Mbit/s do1500
m. VDSL deluje na linijah, ki vsebujejo telefonske žice, ki so dolge največ
kilometer. VDSL ima veliko skupnih točk z ADSL- om, saj se lahko tudi
dopolnjujeta. Kjer dolžina telefonskih žic v liniji presega 1 kilometer, se uporablja
ADSL. Tako se ADSL in VDSL medsebojno ne izključujeta. ADSL je namenjen
telefonskim žicam dolžin daljših od VDSL-ovih. Za razliko od ADSL-a pa VDSL
dopušča tudi simetrični prenos. Namen tehnologije VDSL je boljša ponudba vseh
možnosti in uslug, ki jih nudi operater.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 17
4.6 Dostop z IP/MPLS-jem
MPLS je zadnji evolucijski korak večslojne komutacije. Uporablja nadzorno-vodeni
način ( ang. control-driven ) za inicializacijo, dodeljevanje in distribucijo label oz.
značk. LSP - poti so enosmerne; za dvosmernost je potrebno vzpostaviti dve poti.
MPLS definira signalizacijski protokol za distribucijo label (LDP). Ne podpira ATM-
signalizacijskih in ATM-usmerjevalnih protokolov, s čimer odpade kompleksnost
različnih arhitektur omrežij.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 18
Slika št. 9 predstavlja multiprotokolne komunikacije na podlagi label
Slika 9: Multiprotokolna komunikacije na podlagi label
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 19
MPLS-posredovalna komponenta temelji na algoritmu zamenjave label. Če
podpira tehnologija povezavnega ali fizičnega sloja labele (tako kot ATM ali FR
(ang. Frame ferlay) se MPLS-labela zapiše ( enkapsulira ) na mesto originalne
labele. Če pa tehnologija povezanega sloja ne podpira label ( na primer Ethernet ),
pa se MPLS-glava vrine med glavo protokola povezavnega/fizičnega sloja in glavo
IP-protokola.
Slika št. 10 prikazuje glavo MPLS-ja
Slika 10: Glava MPLS-ja
32 bitov dolga MPLS-glava vsebuje več polj, vključno z labelo ( 20 bitov ). Polje
Exp ( 3 biti ) lahko vpliva na prioriteto paketa v čakalni vrsti in prioriteto paketa, če
je
potrebno določene pakete zavreči. Polje S (1 bit) pove ali je labela zadnja v skladu
label, Polje TTL (8 bitov) omogoča klasično IP TTL (Time to Live) funkcionalnost, s
čimer se zmanjšujejo posledice neskončnega kroženja paketa v omrežju, če v
usmerjanju pride do nastanka zank.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 20
4.6.1 Glavna ideja MPLS-ja
Glavne ideje, ki jih zajema MPLS, so:
• Posredovalne funkcije (labeliranje) so ločene od usmerjevalnih (glava IP),
kar omogoča, da se lahko oba segmenta razvijata neodvisno drug od
drugega.
• En sam posredovalni mehanizem (zamenjava label) podpira več različnih
usmerjevalnih mehanizmov, kot sta na primer usmerjanje po skokih (ang.
hop) in eksplicitno usmerjanje.
• Koncept zamenjave label deluje prek različnih tehnologij povezovalnega in
fizičnega sloja. Labela je lahko MPLS-glava ( Ethernet, SDH ), VCI/VPI
polje (ATM) ali DLCI polje (FR).
• Fleksibilnost pri določanju skupin paketov, ki jih omrežje obravnava na enak
način (FEC) in preslikovanju le- teh na poti skozi omrežje (LSP).
• Hierarhija poti je zasnovana na skladu label.
4.6.2 Umestitev MPLS-ja v OSI-referenčni model
• MPLS ni omrežni protokol, ker nima lastnega usmerjanja in naslavljanja in
uporablja IP-naslavljanje in usmerjanje (z razširitvami). Glede na standarde
so mogoči tudi drugi tipi naslavljanj in usmerjanj, vendar je praktično v
uporabi samo IP.
• MPLS ni povezavno orientiran protokol, ker lahko deluje prek različnih
povezavnih tehnologij, kot sta na primer Ethernet in ATM.
• MPLS ni sloj v smislu OSI-referenčnega modela, ker nima enega samega
formata. MPLS-labela je lahko predstavljena kot klin (ang. shim) na SDH,
VCI/VPI na ATM ali valovna dolžina na optičnem koncentratorju.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 21
4.6.3 Nadaljnji razvoj MPLS-ja
MPLS z ločitvijo funkcionalnosti posredovanja in kontrole (label) v IP-omrežja
vpeljuje veliko novih funkcionalnosti. Predlagan koncept generalizacije MPLS
(GMPLS) pa MPLS-kontrolno ravnino (signalizacija in usmerjanje) uvaja tudi v
naprave, ki niso sposobne procesiranja paketov. GMPLS predstavlja razširitev
MPLS-kontrolne ravnine na druge statistično multipleksirane poti, kjer labela
zamenjuje polje VPI/VCI (ATM) oziroma polje DLCI (FR), časovno multipleksirane
poti, kjer označuje labela časovno okno, frekvenčno multipleksirane poti, kjer
označuje labela valovno dolžino oziroma frekvenco in prostorsko multipleksirane
poti, kjer ponazarja labela fizično položaj [13, 14].
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 22
5 SIGNALIZACIJSKI PROTOKOL H. 323
Maja 1996 je ITU (ang. International Telecommunications Union) potrdila H.323
specifikacijo V.1. Z leti se je standard dopolnjeval in v uporabi je že V.4 (2000).
Priporočilo temelji na protokolu RTP/RTCP za izmenjavo zvočnih in video
signalov. H.323 postavlja standard multimedijev za obstoječo infrastrukturo
(omrežja IP). Ponuja varnost omrežja na različnih nivojih, ki vključujejo centralno
klicno kontrolo, požarne zidove in šifriranje. Pod okrilje standarda H.323 spada več
drugih standardov, prikazani so v tabeli 6:
G.711, G.722, G.723, G.728, G729 - avdio kodeki,
H.261, H.263 - video kodeki,
RTP/RTCP - transport multimedijskih podatkov,
H.225 - signalizacija klica (Call Signalling),
H.245 - kontrolni protokol multimedijskih podatkov.
Slika št. 11 prikazuje H. 323 protokolni sklad
Slika 11: H.323 protokolni sklad
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 23
5.1 Terminal
Protokoli se uporabljajo za dvosmerno komunikacijo in so kompatibilni z različnimi
terminali (npr. z H.320 pri ISDN liniji, H.321 pri B-ISDN, H.324 pri navadnih
telefonskih sistemih). Uporabljamo jih tudi pri večtočkovnih konferencah. Vsi
terminali H.323 morajo imeti enoto za nadzor sistema (System Control Unit), plast
H.225 (H.225 Layer), omrežni vmesnik (Network Interface) in avdio kodek (Audio
Codec). Video kodek in podpora za podatkovne aplikacije pa sta opcijska.
Terminali, ki so pod okriljem standarda H.323, morajo podpirati:
• standarde G.7xx za avdio komunikacijo,
• standard H.245, za porazdeljevanje medijskih kanalov,
• standard Q.931, za inicializacijo in izvajanje klicev,
• protokol RAS (Registration/Admission/Status), ki komunicira z varovalniki,
• protokol RTP/RTCP za prenos avdio in video paketov,
H.263 video kodek in T.120 podatkovni protokol sta neobvezna, neobvezna je tudi
podpora MCU ( ang. Multipoint Control Unit ).
5.2 Prehodna točka IP
Omrežni prehod oz. prehodna točka ( ang. Gateway ) omogoča dvosmerno
komunikacijo med terminali H.323 v paketnem omrežju in drugimi terminali v
drugih vodovno komutiranih omrežjih. Njegova naloga je pretvorba/preslikava med
formati multimedijskih podatkov s strani sistema H.323 v format drugega omrežja
in obratno ( npr. H.225 v H.221 ). Prav tako skrbi za obojestransko prevajanje
komunikacijskih procedur ( npr. H.245 v H.242 ). V primeru, ko gre za
komunikacijo med dvema terminaloma, ki sta na istem omrežju, omrežni prehod ni
potreben. Realizacija večine funkcij je prepuščena proizvajalcem.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 24
5.3 Nadzorni strežnik-VRATAR
Nadzorni strežnik ( ang. Gatekeeper ) nadzoruje vse aktivnosti znotraj tako
imenovane cone (zone). Vratarji so najpomembnejša enota (možgani) omrežja
H.323 in delujejo kot centralna točka, kamor se s klicem prijavijo uporabniki. Vratar
ni obvezen element v H.323 omrežju, če pa je implementiran, morajo terminali
koristi njegove usluge. Cona je skupina vseh terminalov, prehodnih točk in
večtočkovnih kontrolnih enot, ki jih nadzoruje nadzorni strežnik. Cona je neodvisna
od topologije omrežja in je lahko sestavljena iz večjih odsekov omrežij, ki so med
seboj povezana z usmerjevalniki.
Naloge vratarja so:
• Pretvorba naslovov (Address Translation) – preslikava iz H.323 naslovov
LAN v IP in naslove IPX.
• Kontrola dostopa (Admissions Control) - Vratar lahko končni točki dovoli ali
zavrne uporabo omrežja s pomočjo sporočil ARQ/ACF/ARJ.
• Kontrola pasovne širine - Končne točke lahko zaprosijo nadzorni strežnik za
spremembo pasovne širine, ki jo uporabljajo.
• Upravljanje cone - Zgoraj naštete naloge mora nadzorni strežnik opravljati
za vse terminale, večtočkovne kontrolne enote in prehodne točke, ki so se
nanj tudi prijavili.
• Signalizacija za kontrolo klica (Call Control Signalling) – Nadzorni strežnik
je lahko vključen v signalizacijo kontrole klica.
• Avtorizacija klica (Call Authorization) - Nadzorni strežnik lahko tudi zavrne
klice iz določenih terminalov. Kriteriji za uspešnost avtorizacijskega
postopka so izven pristojnosti priporočila H.323.
• Upravljanje pasovne širine (Bandwidth Management) - Tu gre za nadzor
števila terminalov H.323, ki imajo v nekem trenutku dostop do omrežja in za
ugotavljanje, ali so zmožnosti omrežja presežene.
• Upravljanje klica (Call Management) - Nadzorni strežnik lahko vzdržuje
seznam aktivnih klicev.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 25
5.4 Večtočkovna kontrolna enota
Večtočkovna kontrolna enota podpira večtočkovne konference med terminali in
prehodnimi točkami. Večtočkovna nadzorna enota - MCU ( ang. Multipoint Control
Unit ) je sestavljen iz večtočkovnega krmilnika ( ang.Mulitpoint Controller ), ki se
pogaja s terminali z namenom, da ugotovi, kateri avdio/video kodek lahko uporabi.
MCU med konferenco opravi izmenjavo in določi zmoglivosti vsakega termina, ki
je udeležen v konferenci. Nameščen je lahko v terminalu, prehodni točki ali v
nadzornem strežniku- vratarju.
H.323 je zelo kompleksen nabor priporočil, dobro definiran, hkrati pa zelo tog in
zaradi tega nedojemljiv za spremembe. Standard H.323 podpira vsak razvijalec
video konferenčnih naprav, ki delujejo po standardih H.320 in H.324. Te produkte
so v glavnem pričeli proizvajati proizvajalci, ki imajo tradicijo v telekomunikacijski
proizvodnji in komunikacijskih napravah.
5.5 SIP
SIP je signalizacijski protokol, ki se uporablja za vzpostavitev, spreminjanje in
prekinitev sej med dvema ali več terminali SIP (Session Initiation Protocol). Za
medsebojno komunikacijo uporabljajo sodelujoči na seji postopke na osnovi
skupinskega in usmerjenega oddajanja. Protokol SIP je razvila organizacija IETF
podobno kot RTP/RTCP, RSVP, SAP in druge. Osnova protokola SIP je podpora
petih osnovnih postopkov, ki so potrebni za vzpostavitev, upravljanje in nadzor ter
prekinitev komunikacije (seje). Ti postopki so:
• lociranje uporabnika
• določanje uporabniških zmogljivosti
• ugotavljanje razpoložljivosti uporabnika
• vzpostavitev klica ter nadzor in upravljanje klica
SIP je zasnovan na načelu komunikacije odjemalec/strežnik s posredovanjem
tekstovnih sporočil na aplikacijskem sloju, podobno kot pri protokolu HTTP.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 26
Zahteve se oblikujejo pri odjemalcu in se posredujejo strežniku. Strežnik zahtevo
obdela in jo vrne odjemalcu. Izmenjavo zahteve in odgovora nanjo imenujemo
transakcija. Ločimo štiri različne elemente omrežja SIP:
• uporabniške odjemalce ali uporabniške agente,
• registratorje
• proksi strežnike in
• preusmeritvene strežnike.
Struktura sporočil SIP je enostavnejša od strukture sporočil H.323, saj se
prenašajo kot tekstovna sporočila. Osnovna sporočila SIP so:
• potrditev (ACK),
• opcije (OPTIONS),
• odslovitev (BYE),
• preklic (CANCEL) in
• registriraj (REGISTER).
Vsi uporabniški agenti morajo biti sposobni sprejemati in oddajati zahtevi za
povabilo in potrditev. Vsi strežniki morajo razumeti zahteve za povabilo, potrditev,
opcije in odslovitev, medtem ko za preklic velja, da ga mora razumeti le proksi
stežnik.
Protokol SIP se uporablja v IP telefoniji za signalizacijo, torej za vzpostavitev in
prekinitev zveze, in za osnovo načrtovanja dodatnih storitev. Dejanski prenos
govora lahko poteka preko kateregakoli protokola, vendar je to običajno UDP. Ko
je seja vzpostavljena in s tem tudi zveza med dvema SIP VoIP terminaloma,
prevzame funkcijo nadzora in upravljanja protokol SDP.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 27
6 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Vloga tehnologije se za današnja mala in srednje velika podjetja ( ang. Small and
Medium Businesses - SMB ) spreminja. Ker postajajo organizacije in tekmeci vse
bolj globalni, vzdržujejo stike s partnerji, dobavitelji in strankami prek omrežne
tehnologije.
Da bi ostala konkurenčna in se razvijala naprej, morajo podjetja uvajati tehnologijo
in omrežne rešitve, ki pomagajo reševati odločilne poslovne izzive, tako danes kot
tudi v prihodnosti. Da bi lahko podjetja te izzive dohajala, potrebujejo perspektiven
tehnološki načrt, in sicer takega, ki ne bo reševal le trenutnih težav, ampak ga bo z
spreminjanjem potreb mogoče tudi enostavno in učinkovito razširiti. Pri uvajanju
rešitve potrebujejo partnerje IT, ki jim bo pomagal načrtovati in nadzirati razvoj
podjetja ter usklajevati tehnološko strategijo z njihovimi poslovnimi potrebami.
6.1 Rešitev Cisco Smart Business Communication System za mala in srednje velika podjetja
Rešitev Cisco Smart Business Communication System nudi podjetjem nov način
za vzpostavljanje stika s strankami, zadovoljevanje njihovih potreb in njihovo
zvestobo. Varen dostop ( kjerkoli in kadarkoli ) do zvočnega, video in brezžičnega
omrežja omogoča učinkovitejšo in uspešnejšo komunikacijo s strankami in
zaposlenimi. Rešitev Cisco Smart Business Communication System omogoča
integracijo aplikacij za poslovne operacije z zvočno, video in brezžično
komunikacijo v cenovno ugodnem, popolnem sistemu, dovršenem z najboljšo
podporo in enostavnim financiranjem, vse skupaj pa zagotavljajo zanesljivi lokalni
partnerji.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 28
Rešitev Cisco Smart Business Communication System podpira do 48 IP-telefonov
in jo sestavlja več komponent.
• Cisco Unified Communications serije 500
- možnost brezžične integracije
• Stikala Cisco Catalyst Express 520
• Rešitev Cisco Mobility Express
- dostopovna točka Cisco 500 Series Wireless Express
- mobilni krmilnik Cisco 500 Series Wireless Express
• Upravljanje sistema
- Cisco Smart Assist
- Cisco Configuration Assistant
- Cisco Monitor Manager in Cisco Monitor Director
6.1.1 Serija Unified Communications 500 za mala in srednje velika podjetja
Slika št. 12 prikazuje napravo UC 500 za mala in srednje velika podjetja
Slika 12: Unified Communications 500
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 29
• Integrirano procesiranje telefonskih klicev, ki upravljajo usmerjanje in
uporabo klicev preko celotnega omrežja
• Lokalno shranjevanje glasovnih sporočil
• Osem Ethernet priključkov s podporo PoE-za napajanje IP telefonov po
standardu IEEE 802.3af
• WAN priključek ( samo Ethernet ) za priključitev v internet ali za priključitev
v podatkovno omrežje podjetja
• Priključek PSTN za sprejemanje in opravljanje zunanjih telefonskih klicev
• Priključek FXS za priključitev lokalnih analognih naprav, npr. faks
• Opcijski modul za brezžično omrežje – tako za glasovne kot tudi
podatkovne aplikacije
• Varnostna podpora za priključitev v internet
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 30
Tabela št. 2 prikazuje omrežne specifikacije naprave UC 520
Omrežne lastnosti Tovarniška nastavitev Komentar
Podtkovni VLAN ID /ime 1/privzet
Glasovni VLAN ID/ime 100/Cisco-glasovni
Podatkovno omrežje /
omrežna maska
192.168.10.0/255.255.255.0 Prvih 10 naslovov je
zasedenih najprej
Glasovno omrežje /
omrežna maska
10.1.1.0/255.255.255.0 Prvih 10 naslovov je
zasedenih najprej
Vloga za vsa stikala IP Telefon+Omizje Edino IP telefon oziroma
omizje sta lahko
povezana
Stikalo Stikalo CE520 ali WLC-
526 sta lahko povezana
Serijska nastavitev ID
(SSID) za podatkovni
WLAN
UC520-podatkovni Le na brezžičnem
UC520
Serijska nastavitev ID
(SSID) za glasovni
WLAN
UC520-glasovni Le na brezžičnem
UC520
WAN povezava DHCP Deluje samo v primeru
ko je DHCP naslov
uporabljen za ISP
Tabela 2: Omrežne specifikacije naprave UC 520
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 31
6.1.2 Stikalo Cisco Catalyst 520
Slika št.13. prikazuje stikalo Cisco Catalyst 520
Slika 13: Stikalo Cisco Catalyst 520
• 8 ali 24 Ethernet priključkov 10/100
• 370W IEEE 802.3af
• 1 ali 2 priključka Small Form – Factor Pluggable ( SFP )
• Omogoča razširitev do 48 uporabnikov glasovnih storitev ( IP telefonija )
6.1.3 Asistent pri konfiguraciji - Cisco Configuration Assistant
Cisco Configuration Assistant se uporablja za konfiguriranje celotnega sistema
Cisco Smart Business Communications, vključno z:
• Serijo Cisco Unifed Communications 500
- Cisco Unifed Communications Manager Express
- Cisco Unity Express
- Vgrajeni brezžični moduli
• Stikalom Cisco Catalyst 520
• Telefoni Cisco Unifed IP
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 32
6.1.4 Nadzorni sistem - Cisco Monitor Manager/Cisco Monitor Director
Cisco Monitor Manager in Cisco Monitor Director prinašata nadzor nad sistemom
Cisco Smart Business Communications System v realnem času.
1. Cisco Monitor Manager
• Odkrivanje omrežja
• Pregled naprav
• Arhiv konfiguracij
• Nadzor zmogljivosti omrežja
• Nadzor in odpravljanje napak
2. Cisco Monitor Director
• Opozorila in obvestila v realnem času
• Nastavljivi naslovi za elektronsko pošto (ang. e-mail) in pozivnik (ang.
pager), odvisni od nastavljenega časa
• Zmožnost večslojnega filtriranja alarmov
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 33
6.2 Nastavitev naprave Unified Communications 520, ter osnovna realizacija poslovnega komunikacijskega sistema
Naslednje poglavje je namenjeno osnovni realizacijo poslovnega
komunikacijskega sistema s pomočjo programskega orodja Cisco Configuration
Assistant ( CCA ). Za uspešno realizacijo je potrebno slediti naslednjim korakom:
Korak 1 Pred samo realizacijo poslovnega komunikacijskega sistema je
potrebno na osebni računalnik naložiti programsko orodje Cisco Configuration
Assistant, ter izvesti nadgradnjo le tega.
Korak 2 Nato je potrebno na napravo UC 520 priključiti IP telefone, osebne
računalnike, fakse…., ter jo povezati z medmrežjem. Napravo UC520 vključimo.
Korak 3 Počakamo (približno 10 minut), da se IP telefoni konfigurirajo, ter si
pridobijo številke. Uporabnost je ponazorjena v naslednji tabeli.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 34
Slika št.14 prikazuje priključitev naprav na napravo UC520
Slika 14: Priključitev naprav na napravo UC520 Tabela št. 3 prikazuje nastavitev podatkovne ter glasovne omrežne nastavitve Posamezne nastavitve Komentar
Glasovno-omrežne nastavitve
Vsi IP telefoni se registrirajo ter si avtomatsko pridobijo številke od 201 navzgor. V primeru da je PSTN dostopen skozi vhod FXO lahko zunanji klici izbirajo številke po kodeksu 9.( V primeru da imamo 4 FXO priključke se določijo številke od 201 pa do 204, za 8 FXO priključkov pa se določijo številke od 201 pa do 208.)
Za te nastavitve se uporablja programsko orodje CCA.
Podatkovno-omrežne nastavitve
Vsi osebni računalniki priključeni na IP omrežje lahko dostopajo do drugih računalnikov s pomočjo DHCP oziroma IP naslova. ( 192.168.10.2 skozi 192.168.10.10 )
Medmeržna povezava uporablja IP naslov, masko omrežja ter DNS informacijo.
Tabela 3: Podatkovne ter glasovne omrežne nastavitve
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 35
6.2.1 Asistent pri konfiguraciji-Cisco Configuration Assistant ( CCA)
Predpostavimo, da smo napravo UC520 povezali z medmrežjem ter z PSTN-jem.
Napravo UC520 nato priključimo.
Korak 1 Osebni računalnik nastavimo tako, da pridobimo IP naslov ter DHCP
strežnik od naprave UC520. Ta računalnik nato vežemo z enim izmed Ethernet
vhodom na napravi UC520 ( kot je prikazano na sliki št. ).
Korak 2 Ko pridobimo IP naslov naprave UC520, poženemo na osebnem
računalniku program CCA.
Korak 3 Nato izberemo Create Community kot je prikazano na spodnji sliki.
Nato pritisnemo OK.
Slika št. 15 prikazuje začetno okno v programu CCA.
Slika 15: Začetno okno v programu CCA
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 36
6.2.2 Realizacija komunikacijskega sistema
Po končanju zadnjega koraka se na zaslonu prikaže novo okno, v katerega je
potrebno vpisati nekatere podatke.
Korak 1 Določimo ime komunikacijskega sistema ( v našem primeru je XZY-
SBCS) ter ime podjetja ( XYZ_Company)
Korak 2 Izberemo device using a seed IP addres. To možnost najdemo
med možnostmi pod temo Discover. Nato v polje seed IP address vpišemo IP
naslov ( 192.168.10.1 ). Potrdimo polje start. Na ta način določimo IP naslov
naprave UC 520.
Slika št. 16 na prikazuje kreiranje komunikacijskega sistema
Slika 16: Kreiranje komunikacijskega sistema
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 37
Korak 3 Po zaključku procesa potrdimo polje OK.
Korak 4 Nato se na ekranu prikaže topologija, ki prikazuje vse naprave, ki
so priključene na napravo UC520.
Slika št. 17 prikazuje vse priključene naprave na napravo UC520
Slika 17: Topologija priključenih naprav na napravo UC520
6.2.3 Nadgradnja sistemsko programske opreme
Korak 1 Zapremo programsko orodje CCA ter shranimo topologijo. Nato
ponovno zaženemo programsko orodje CCA. Prikaže se okno v katerem
izberemo naš projekt, ki smo ga predhodno shranili ter poimenovali XYZ-SBCS.
Nato pritisnemo tipko OK ter se na ta način povežemo s komunikacijskim
sistemom.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 38
Slika št. 18 prikazuje ponoven zagon našega projekta
Slika 18: Zagon projekta
Korak 2 Pod možnostjo Maintenance izberemo Software Upgrade. V
primeru da je Cisco IOS verzija na napravi UC520 zastarela, izvedemo nadgradnjo
programskega sistema. Izberemo možnost Upgrade settings. Pod možnostjo
software izberemo All, ter pritisnemo tipko OK. Okno Upgrade Settings se zapre.
Nato kliknemo možnost Upgrade . Postopek traja približno 20 minut.
Slika št. 19 prikazuje nadgradnjo programskega sistema
Slika 19: Nadgradnja programskega sistema
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 39
6.3 Nastavitev širokopasovne povezave
V tem poglavju je opisan postopek, s katerim ustvarimo širokopasovni dostop do
interneta.
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Internet Connection, ter nato
FastEthernet 0/0. Nato kliknemo možnost Modify. Pojavi se novo komunikacijsko
okno.
Slika št. 18 prikazuje okno za konfiguracijo širokopasovnega dostopa
Slika 20: Konfiguracija širokopasovnega dostopa
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 40
Korak 2 Na razpolago imamo tri različne možnosti: Izbiramo lahko med
statičnim IP-jem, DHCP-jem ali IP negativ.
• V primeru, da izberemo statični IP moramo vnesti IP naslov, masko
podomrežja ter naslov prevzetega prehoda. ( v našem primeru smo izbrali
statični IP ).
• V primeru, da izberemo DHCP oziroma IP negativno kliknemo na OK.
Naprava UC520 si bo sama pridobil ustrezen IP naslov za FastEthernet0/0.
Korak 3 Nastavitve potrdimo tako da pritisnemo na tipko OK ( v oknu Modify
internet Connection ), nato Apply ter na koncu postopka ponovno na OK ( okno
Internet Connection ).
6.3.1 Nastavitev imena sistema
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Device Propertis > IP Address.
Pojavi se novo okno v katerem izberemo možnost Device Configuration.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 41
Slika št. 21 prikazuje okno ki je namenjeno za DNS nastavitve.
Slika 21: DNS nastavitve
Korak 2 Označimo možnost Enable Domain Lookup
Korak 3 Pod oknom Current Servers kliknemo možnost Select All ter nato
Remove.
Korak 4 Nato v prazno polje vnesemo IP naslov novega serverja, ter
kliknemo možnost Add.
Korak 5 Kiknemo Apply ter na koncu OK.
Korak 6 Izberemo možnost Configure > DHCP servers. Nato kliknemo na
DHCP Pools.
Korak 7 Nato vpišemo novo ime( v našem primeru je to ime data ) ter
kliknemo na Modify.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 42
Slika št. 22 prikazuje okno za DNS nastavitve.
Slika 22: DNS nastavitve
Korak 8 Nato vnesemo IP naslov od DNS serverja ( 78.94.157.1 ) ter
kliknemo na OK.
Korak 9 Nato kliknemo Apply nato pa OK
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 43
6.4 Nastavitve PSTN klicev
V tem poglavju so opisane nastavitve za analogne izhode FXO. Naprava UC520
ima 4 takšne izhode, na katere lahko priključimo analogne telefone.
6.4.1 Nastavitev PRI konfiguracij
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Telephony > Voice. Odpre se okno
v katerem izberemo možnost Devices.
Korak 2 Izberemo T1 ali E1 z PSTN možnosti.
Korak 3 Nato izberemo ISDN PRI.
Korak 4 Na podlagi podatkov, ki jih ponuja PSTN dobavitelj, izberemo
ustrezno možnost pod rubriko Switch Type.
Korak 5 Omejimo časovno režo
Korak 6 V zadnjem koraku potrdimo nastavitve, tako da pritisnemo na
možnost Apply ter nato še OK.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 44
Slika št. 23 prikazuje nastavitev ISDN PRI konfiguracij
Slika 23: ISDN PRI nastavitve
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 45
6.4.2 Nastavitev analogne telefonije
To poglavje opisuje namestitev osnovne PBX konfiguracije na napravi UC 520 s
pomočjo programskega orodja CCA.
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Telephony > Voice. V novem oknu
izberemo Configure as PBX. Nato pritisnemo na Apply ter za tem na OK.
Korak 2 Po kratki čakalni dobi se na zaslonu prikaže novo okno ( AA &
Voicemail ). Pritisnemo Apply ter nato OK.
Slika št. 22 prikazuje glasovne uporabniške nastavitve
Slika 24: Glasovno uporabniške nastavitve
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 46
Korak 3 Vhodne številke prvih štirih PSTN priključkov so avtomatsko
določene neposredno z FXO debla. Številke spremenimo tako, da izberemo
Custom Configuration, ter pritisnemo na Configure. Prikaže se novo FXO okno,
v katerem lahko izvedemo spremembe. Po spremembah pritisnemo na OK.
Korak 4 Nato se ponovno prikaže okno Voice, v katerem kliknemo na Apply
ter nato na OK.
Slika št. 25 prikazuje okno, v katere se spreminjajo vhodne številke PSTN
priključkov.
Slika 25: Spreminjanje vhodnih številk PSTN priključkov
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 47
6.5 Implementacija LAN omrežja s pomočjo stikala serije CE520
V tem poglavju so opisani koraki s katerimi izvedemo LAN omrežje z stikalom
CE520.
Korak 1 Osebni računalnik, na katerem je naložen nastavitveni program CCA
izklopimo z naprave UC520 ter ga neposredno povežemo z stikalom CE520.
Korak 2 Nato zaženemo program CCA ter izberemo možnost Setup >
Device Setup Wizard. Nato pod možnostjo Select a device izberemo ustrezno
stikalo. V našem primeru je to stikalo CE520. Nato pritisnemo Next.
Slika št. 26 prikazuje izbiro stikala.
Slika 26: Izbira ustreznega stikala
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 48
Korak 3 Po krajšem čakanju se odpre novo okno. Nato izberemo statični
način dodeljevanja IP naslova. Vnesem IP naslov ( 192.168.10.2 ), masko omrežja
( 255.255.255.0 ) kot prevzet prehod pa vnesemo naslov ( 192.168.10.1 ). Po
končanem vnosu pritisnemo Next. Sledimo naslednjemu koraku. Nato pritisnemo
na Finish, ter izklopimo osebni računalnik z stikala CE520.
Slika št. 27 prikazuje osnovne nastavitve stikala CE520
Slika 27: Osnovne nastavitve stikala CE520
Korak 4 Nato ponovno povežemo osebni računalnik z napravo UC520. Prav
tako povežemo stikalo CE520 ter napravo UC520 kot je prikazano na sliki št.
Zaženemo program CCA. V primeru uspešne namestitve mora biti stikalo CE520
vidno na topologiji.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 49
Slika št. 28 prikazuje topologijo po uspešni namestitvi stikala CE520
Slika 28: Uspešna namestitev stikala CE520
Korak 5 Po priključitvi naprav na stikalo CE520 dobi topologija nekoliko
drugačno podobo.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 50
Slika št. 29 prikazuje topologijo po tem, ko na stikalo CE520 priključimo
posamezne naprave.
Slika 29: Priključitev naprav na stikalo CE520
6.5.1 Pregled ter nastavitev priključkov
To poglavje opisuje postopek, s katerim lahko nastavimo oziroma si ogledamo
posamezne nastavitve LAN priključkov.
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Smartports. Na zaslonu se pojavi
okno v katerem lahko izvedemo ustrezna nastavitve.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 51
Slika št. 30 prikazuje nastavitev posameznih priključkov
Slika 30: Nastavitev posameznih priključkov
Korak 2 Po uspešnih spremembah kliknemo na OK, nato na Apply. V
glavnem oknu potrdimo nastavitve s ponovnim pritiskom na OK.
Z pritiskom na možnost Modify se izpišejo nastavitve posameznih priključkov.
Nastavitve so vidne v naslednji tabeli.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 52
Tabela št. 4 prikazuje nastavitve posameznih priključkov
Naprava Tip priključka ter številka Vloga priključka Priporočena
naprava
IP telefon
+namizje
IP telefon/namizje
Dovozna točka AP-521/LAP-521
8 notranjih priključkov
FastEthernet priključek 1/0
do 1/7
Dovozna točka WLC-526
Razširitvena točka :
FastEthernet 1/8
Stikalo CE520;serija
stikala
UC520
WAN priključek :
FastEthernet 0/0
Lahko je
spremenjen
DSL/Cable Modem
IP telefon
+namizje
IP telefon/namizje
Dovozna točka AP-521/LAP-521
FastEthernet : 1 do 24
Dovozna točka WLC-526
CE520
Razširitveni priključek :
Gigabitni Ethernet 1 do 2
Stikalo UC520 ali CE520
Tabela 4: Prikaz nastavitev priključkov na napravah UC520 ter CE520
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 53
6.6 Dodatne nastavitve poslovno komunikacijskih sistemov
6.6.1 Nastavitev uporabniškega imena in gesla
V tem poglavju je opisan postopek za nastavitev uporabniškega imena in gesla.
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Device Propertis > Usera and
Passwords.
Korak 2 Med ponujenimi možnostmi, izberemo All Devices.
Korak 3 Izberemo geslo, ki mora biti dolgo najmanj 6 znakov. Nato kliknemo
Apply, ter na koncu še OK.
Slika št. 31 prikazuje okno, v katerem določimo uporabniško ime ter geslo.
Slika 31:Nastavitev uporabniškega imena in gesla sistema
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 54
6.6.2 Nastavitev datuma ter časa
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Device Properties > System Time.
Korak 2 Pojavi se novo okno, v katerem izberemo možnost device, kliknemo
na Sync ter izberemo napravo UC520. Ko nastavljamo datume ter čas za napravo
UC520 lahko izberemo možnost da se le ta sinhronizira z osebnim računalnikom
oziroma NTP strežnikom.
Korak 3 Izberemo možnost Sync Device, kliknemo Apply ter za konec še
OK.
Tako se naprave, ki so priključene na napravo UC520 časovno uskladijo.
Slika št. 32 prikazuje nastavitev časa za komunikacijski sistem.
Slika 32:Nastavitev datuma in časa komunikacijskega sistema
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 55
6.6.3 Nastavitev omrežnih naslovov
V tem poglavju je opisan postopek za nastavitev statičnih omrežnih naslovov ( za
Web oziroma E-mail strežnik ).
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Security > NAT.
Korak 2 Pojavi se novo okno ( NAT ). Izberemo FastEthernet 0/0 ( Outside
interface )
Korak 3 Poiščemo ustrezni IP naslov od strežnika na podatkovnem VLAN-u.
Korak 4 Kliknemo na Add. Na ta način dodamo nov strežnik. Nato pritisnemo
Apply ter na koncu še OK.
Slika št. 33 prikazuje okno za nastavitve strežnikov
Slika 33:Nastavitev strežnikov
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 56
6.6.4 Nastavitev požarnega zidu
V tem poglavju je opisan postopek za nastavitev požarnega zidu.
Korak 1 Izberemo možnost Configure > Securty > Firewall and DMZ.
Korak 2 Izberemo FastEthernet 0/0 ( Outside ( untrusted ) Interface
Korak 3 Pod možnostjo Inside ( trusted ) Interface izberemo: Alan1, Vlan100,
Integrated-Service-Engine, in Loopback0.
Korak 4 Nato določimo stopnjo varnosti. Izbiramo lahko med tremi
možnostmi: Medium, Low ter High.
Korak 5 Nastavitve potrdimo tako da kliknemo Apply ter na konce OK.
Slika št. 34 prikazuje okno za nastavitev požarnega zidu.
Slika 34:Nastavitev požarnega zidu
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 57
7 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE NAMENJENE ŠIRŠEMU KROGU UPORABNIKOV – STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY )
Ponudniki storitev si želijo zagotoviti svoj delež na odprtem trgu, zato dodajajo v
svojo ponudbo vedno atraktivnejše storitve. Med njimi je zagotovo storitveni
trojček, ki v omrežju IP združuje govor, podatke in video. Zlitje zagotavlja nižje
stroške in večjo zanimivost za uporabnike. Atraktivnost še povečuje zlitje z
mobilnimi aplikacijami.
Storitveni trojček zahteva ustrezno transportno in dostopno omrežje ter dostop do
novih vsebin. Na voljo mora biti uporabnikom z različno terminalsko opremo.
Storitveni trojček je namenjena širšemu krogu uporabnikov. Na tržišču se je
pojavilo mnogo ponudnikov te storitve. ( Telekom, Amis, UPC, itd. )
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 58
Slika št. 35 prikazuje primer storitvenega trojčka ( Triple play )
Slika 35:Primer infrastrukture storitvenega trojčka
7.1 Primer naprav, ki omogočajo storitveni trojček (Triple play)
• ADSL modem/usmerjevalnik Sinope568+ IAD
• TV-komunikator Sagem IAD81 HD
• IP telefoni
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 59
7.2 ADSL modem/router Sinope568+ IAD
Sinope 568 IAD ( proizvajalca Iskratel ) omogoča uvedbo SIOL.ove 3play storitve
brez uporabe dodatnih naprav ( usmerjevalnikov, stikal ). Naprava podpira
ADSL2+ sinhronizacijo ter omogoča podporo SiOL-ovi televiziji ( do tri neodvisni
televizijski pretoki ), siolovi telefoniji ( z uporabo zunanjega IP telefona ) ter dostop
do interneta. Ker ima naprava vgrajen odjemalec PPPoE lahko deluje kot
usmerjevalnik, javni IP naslov se v tem primeru priredi CPE napravi ( računalniki
imajo privatne naslove, CPE vrši NAT translacijo ) prav tako je na razpolago tudi
požarni zid za zaščito notranjih računalnikov. Še vedno pa ostaja možnost
uporabe lastnega odjemalca PPPoE na računalniku ( podprto je tudi hkratno
delovanje obeh odjemalcev ). Prav tako naprava avtomatično zazna ali je
priklopljena na IP DSLAM ( IPBAN ) ali na ATM DSLA ( BAN, expresslink )
omrežno napravo ter glede na to prilagodi število traknih virtualnih povezav (ang.
Permanent Virtual Circuit - PVC) IP DSLAM-i uporabljajo dve PVC povezavi, ostali
pa le eno. Podpora telefoniji je zagotovljena z uporabo vgrajenega SIP odjemalca
( naprava ima vgrajene tudi analogne FXS vmesnike ) ali zunanjega IP ( SIP )
telefona oz. ustreznega zunanjega SIP vmesnika.
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 60
Sliki št. 36 in 37 prikazujeta komunikacijski vmesnik Sinope568+ IAD
Slika 36:Prednja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD
Slika 37:Zadnja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 61
7.2.1 Led indikatorji ter njihov pomen
• PWR
- Sveti - Komunikacijski prehod je aktiven.
- Ne sveti - Komunikacijski prehod ni povezan v električno
omrežje ali pa je v okvari.
• WAN
- Sveti - Vzpostavljena je sinhronizacija med komunikacijskim
prehodom in centralo.
- Ne sveti - Sinhronizacija med komunikacijskim prehodom in
centralo ni vzpostavljena.
- Počasi utripa - Vzpostavljanje sinhronizacije je v teku.
- Hitro utripa - Komunikacijski prehod zaznava centralo in
zaključje vzpostavljanje sinhronizacije.
• LAN
- Sveti - Vzpostavljena je aktivna omrežna povezava (npr. z računalnikom).
- Ne sveti - Aktivna omrežna povezava ni vzpostavljena - Utripa - Prenašajo se podatki preko komunikacijskega prehoda
.
• WLAN
- Sveti - Na komunikacijskem prehodu je omogočena možnost brezžičnega povezovanja.
- Ne sveti - Možnost brezžičnega povezovanja ni omogočena .
• VRY
- Sveti - Opravljena je bila registracija telefonskih storitev .
- Utripa- Poteka nadgradnja programske opreme
komunikacijske prehoda ali pa poteka shranjevanje
uporabniških nastavitev
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 62
7.2.2 Vmesniki naprave
• ON/OFF – tipka je namenjena vklopu oziroma izklopu komunikacijskega
prehoda.
• Power - Vhod je namenjen povezavi komunikacijskega prehoda napajalnim
adapterjem za priključitev v električno omrežje
• Analogna FXS vmesnika – Na napravi so za telefonijo na razpolago dva
analogna FXS vmesnika ( označena kot TEL1 in TEL 2 ) ter en FXO
vmesnik ( namenjen za PSTN priključni vod - lifeline ), ki nima funkcije v
primeru polnega razvezanega dostopa.
• Ethernet vmesniki – Naprava ima na razpolago 4 Ethernet vmesnike.
Namen vmesnikov definira uporabnik sam ( s pomočjo grafičnega vmesnika
naprave ).
V grafičnem vmesniku uporabnik izbira med možnostmi
o DATA – vmesnik je namenjen priključitvi uporabniških računalnikov
preko katerih dostopamo do interneta. Za dostop lahko uporabnik
uporablja vgrajen odjemalec PPPoE naprave ( v tem primeru deluje
naprava kot usmerjevalnik ) ali lastni PPPoE odjemalec na
računalniku.
o TV – vmesnik je namenjen priključitvi STB (ang. Set Top Box)
naprav, ki se uporabljajo v sklopu storitve siol Tv.
o VOICE – vmesnik je namenjen priključitvi IP telefonov, ki se
uporabljajo v sklopu storitve siolove telefonije
o NOTHING – vmesnik je izklopjen
Opozorilo: Vsaj eden od vmesnikov mora ostati v načinu DATA sicer se
ne da dostopati do grafičnega vmesnika
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 63
• WiFi vmesnik – Naprava ima vgrajen 802.11b/g WiFi vmesnik z zunanjo
anteno, ki deluje v DATA načinu ( z enakimi lastnostmi kot za zgoraj opisani
Ethernet vmesnik, ki deluje v DATA načinu ).
7.2.3 Dostop do naprave in poljubne nastavitve
Komunikacijski prehod Sinope 568+ je tovarniško nastavljen tako, da njegova
razporeditev in zmogljivost funkcij ustreza večini njegovih uporabnikov. Vseeno si
skladno s svojimi potrebami in željami lahko prilagodite posamezne nastavitve.
Upravljanje in nastavljanje komunikacijskega prehoda Sinope 568+ je v celoti
omogočeno preko spletnega vmesnika. Pred nastavljanjem mora biti
komunikacijski prehod povezan z osebnim računalnikom.
Pred dostopanjem do komunikacijskega prehoda, morajo biti na računalniku
opredeljene določene nastavitve glede vedenja računalnika v domačem omrežju
(na voljo sta dve možnosti):
a) vklopljena samodejna pridobitev IP naslova (priporočljivo)
b) izklopljena samodejna pridobitev IP naslova (v tem primeru so potrebne še
dodatne nastavitve):
- IP naslov: 192.168.1.x (x je poljubna vrednost med 2 in 254)
- maska podomrežja: 255.255.255.0
- prehod: 192.168.1.1
OPOZORILO: V slednjem primeru za IP naslov ne smete nastaviti
192.168.1.1, saj je to naslov komunikacijskega prehoda.
Prvo nastavitev komunikacijskega prehoda vedno opravimo tako, da je ta z
računalnikom povezan preko kabla in ne brezžično!
Nato poženemo internetni brskalnik, ter v okence za naslov vpišemo naslov
http://192.168.1.1
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 64
Odprlo se bo okno za vpis dostopnih podatkov. Nato v polje username vpišemo
uporabniško ime npr. user, v polje password pa vpišemo uporabniško geslo npr.
prav tako user. Za nadaljevanje kliknemo na OK.
Po uspešni prijavi se bo odprl osnovni uporabniški vmesnik, ki je sestavljen iz
dveh tematskih sklopov: Splošno (General) in Nastavitve (Setup). Prvi vsebuje v
glavnem informativne podatke in vsebine za pomoč pri uporabi, drugi pa ponuja
številne možnosti nastavitev glede delovanja in dostopa do naprave.
7.2.4 Uporabniški vmesnik
Slika št. 38 prikazuje uporabniški vmesnik naprave Sinope568+ IAD
Slika 38:Uporabniški vmesnik naprave Sinope568+ IAD
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 65
7.2.4.1 Splošno ( General )
Sklop Splošno (General) ponuja izbiro z naslednjimi možnostmi:
• Dobrodošli ( Welcome ) – Namen te rubrike je uporabniku predstaviti
napravo in privzete nastavitve. Tu se nahajajo tudi bližnjice do nastavitvenih
rubrik naslavlanja ( ang. Addressing ) in brezžičnega omrežja (ang.
Wireless Network ).
• Status (Current status) – Vsebina v tej rubriki razkriva trenutno stanje
komunikacijskega prehoda Sinope568+, kakšen je njegov javni IP naslov,
katere imenske strežnike uporablja in kakšen je privzeti prehod pri
povezovanju v internet. Te vrednosti pridobi le, če je bil zagnan PPPoE
odjemalec komunikacijskega prehoda pod rubriko Internet Access.
• Pomoč (Help) – Rubrika Help ponuja okvirni opis posameznih možnosti
znotraj uporabniškega vmesnika.
• Ponovni zagon (Restart) – Omogoča ponovni zagon komunikacijskega
prehoda.
7.2.4.2 Nastavitve ( Setup )
Sklop Nastavitve (Setup) ponuja izbiro z naslednjimi možnostmi:
• Naslavljanje in lokalno omrežje (Addressing)
o IP naslovi: Privzeti IP naslov komunikacijskega prehoda je 192.168.1.1,
privzeta maska podomrežja pa 155.255.255.0. V kolikor želimo
spremeniti te nastavitve kliknemo na Change Sinope 568 address
settings here… V sredinskem delu okna se prikažejo vnosna okna,
kamor vnesemo želeni IP naslov, spodaj pa masko podomrežja. Nato
kliknemo Next, s klikom na confirm change potrdimo želene nastavitve.
Cancel pomeni preklic.
o Lokalno omrežje: Komunikacijski prehod Sinope568+ je možno
nastaviti tako, da opravlja vlogo usmerjevalnika in vsem računalnikom,
Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 66
ki so povezani v lokalno omrežje samodejno dodeli IP naslove ( DHCP ).
Za vklop oziroma izklop te funkcije kliknemo na Enable or disable
DHCP server here… V sredinskem delu okna se prikaže možnost
izbora. Vklop samodejnega naslavljanja znotraj lokalnega omrežja:
kliknemo krožec Enable DHCP will configure your PC. Za Izklop
samodejnega naslavljanja znotraj lokalnega omrežja izberemo drugo
možnost. Po želeni izbiri kliknemo Next. Sledi potrditveno okno. V
kolikor smo z spremembami zadovoljni kliknemo Confirm changes, v
nasprotnem primeru kliknemo Cancel.
• Nastavitve vhodov ( Port configuration ): Funkcije vhodov spremenimo
tako, da kliknemo na Port configuration.Tako so vidni vsi vhodi vključno z
svojimi funkcijami. V kolikor želimo spremeniti funkcijo vhoda kliknemo